Odkup Prešernove rojstne hiše
po šolakl mladini in učltelfalvu.
Hoaležen narod $kuia ohraniti vse, kar ga spominja na žioljenje in delo velikih mož. Tudi Slooenci gmo oes čas, odkar znamo ceniti veličino Prešernooo, skrbno zbirali ose, kar je bilo d zvezi s Prešernooim zioljenjem in njegooim delom. /z te želje, da bi se poznejšim Todovom ohranil kar mogoče nepotoorjen in svez spomin na Prešerna, se je rodila tudi misel, da bi bilo treba njegooo rojstno hišo, ta pristni gorenjski kmečki dom, odkupiti in jo preurediti o majhen PrešernoD muzej. Kajti hiša je že stara in je neoarnost, da bi ob morebitni prezidavi izgubila svojo prvotno obliko. Prešernooa rojstna hiša leži skoraj v središču tujskega prometa d Sloveniji, tudi nešteti učend vseh iol jo prihajajo leto za letom obiskovat. Umestno je torej, da ohranimo Prešernooo rojstno hišo kar mogoče takšno, kakor je (oziroma kakršna je bila ob Prešernovem času) in da napraoimo tudi njeno notranjščino lahko do-stopno za osakogar, ki si hoče ogledati kmečki dom iz časoo Prešernooe mladosti, tisto >hišo očetooo*, o kntero so se pooračale pesnikooe misli s takim domotožjem.
Te misli in želje so oodile Prešernooega rojaka in oddaljenega sorodnika pisa-telja Ft. S. Finžgarja, da je skupno z nekaterimi odličnimi predstaoniki našega kulturnega žioljenja osnooal odbor za odkup Prešernooe rojstne hiše. Ta odbor tvo-rijo: rektor Ijublj. unioerze dr. Rado Kušej kot predsednik, pesnik Oton Župančič kot zastopnik PEN-kluba, prof. dr. Fran Kidrič kot zastopnik Znansivenega drušiva in kot raziskovalec Prešernooega dela, dr. Looro Sušnik kot načelnik prosoetnega oddelka banske uprave, dr. Dragotin Lončar kot predsednik Slovenske Matice, dr. Fr. Ks. Lukman kot predsednik Leonooe družbe, prof. France Koblar kot zastopnik Slooenskega pisateljskega društoa in pisatelj Fr. S. Finžgar kot odborov blagajnik. V Prešernovi rojstni hiši gospodarijo sedaj potomci Prešernove sestre, poročene Vovk. Sedanja lastnica doma (DdoDa z 8 otroki) je pripraoljena prodati Prešernooo rojstno hišo in malo sveta okoli nje omenjenemu odboru s pogojem, da ji odbor sezida o blizini novo hišo in plača nekaj odikodnine za odstopljeni svet.
OdboT je na io pristal in je napraoil naslednji načrt:
V bližini Prešernove rojstne hiše se zgradi uodo stanovanjsko poslopje, Prešer-nova rojstna hiia se pa popraoi kar mogoče v prvotni obliki, opremi se s pohištvom v slogu iz Prešernovih časoo in uredi se v njej majhen Prešernoo muzej. Tudi okolica se pnmerno preuredi. V hiši bi stanooal samo oskrbnik. Hišo samo bo pa izročil odbor v last draoski banooini, ki je pripraoljena hišo preozeti v svojo last in jo oskrbovaii.
Izoedba tega načrta bi zahteoala okroglo 200.000 din. Kdo naj zbere ta denar?
Odbor je odklonil misel, da bi skušal dobiti ta denar iz javnih sredsteo, to se pravi, da bi prosil za podporo držaoo, banooino, občine itd. Počastitev, ki jo hočemo izkazati pevcu-mojstru, je neprimerno lepša, če jo izkaže lako rekoč ves narod po-vsem prostovoljno, ne s prispevki, ki jih narod zbira v obliki davkoo, ampak s pri-speoki, ki jih nareka samo hvaležno priznanje. Tako zbiranje prispeokov je obenem tudi najmočnejša popularizacija ose zamisli.
Zato je odbor sklenil naprositi preko banske upraoe ose učence in učitelje vseh šol v draoski banovini, da zbero z združenimi močmi potrebni denar. Računal je takole:
Samo v šolah, ki spadajo pod prosveini oddelek, je 197.108 učencev. Če prite-gnemo še univerzo, bogoslovna učilišča in strokoone šole, podrejene kmetijskemu od-delku in oddelku za trgovino, obrt in industrijo, dobimo okroglo 200.000 učencev. Če da pooprečno vsak učenec 1 dinar, je zbran potrebni denar. Ker pa želi odbor, da se k temu dinarju nikdo ne sili, ampak da so vsi prispeDki res prostovoljni, je umljioo, da ta ali oni od siromašnejših učenceo ne bo nič prispeoal. Zato naj pa tisti učenci, ki lahko več dajo in ki se tudi zavedajo velikega narodnega pomena te zbirke, s pomočjo siaršev prispeoajo za doa, pet, za deset in več siromašnih tovarišeo. Že zaradi zgleda, ki ga dajo učencem, se vabijo tudi učitelji, naj k zbirki prispeuajo po sooji uvidevnosti in gospodarski možnosti. Na ta način upa kraijeoska banska uprava doseči, da bi vsaka šola (učenci in učitelji skupno) res zbrala toliko dinarjev, kolikor šteje učenceo.
Kdaj naj se prične z zbiranjem? Dne 8. f ebruar j a 1938. b o obleinica Prešernooe smrti. Ta dan naj porabijo vse šole v draoski banovini eno učno uro za predavanje o Prešernu, zvezano z razlago tegale načrta, k ak o na j šolsk a mladina  odkupi   Pt ešernovo   rojstno   hišo.
82
Za zbiranje teh prispeokov naj se porabi mesec februar in proa polooica marca 1938. Najpozneje dne 1$. marca 1938. naj odpošlje oodstoo osake šole zbrani denar odboru za odkup Prešernooe rojstne hiše.
Naj zbirka pokaže, da je po praoici trdil Prešeren, da so mladeniči naš up in da je ni take mladenke, kot naše je kroi dekle.
Ban:  dr. Natlačen s. r.
Tako pozivata odbor in banska nprava našo slovensko mladino k zelo odlič-nemu delu za narodno stvar. Naš mladinski list z največjim veseljem objavlja to okrožnico, da se tako pridruži vrstam nabiralcev za odknp Prešernove rojstne hiše. Naj bi v resnici ne bilo nobenega slovenskega učenca, ki bi omalovaževal ta poziv, saj gre za počastitev največjega slovenskega pesnika Prešerna, kateremn smo Slovenci pač dolžni, da mn ohranimo ne samo večen spomin. temveč tndj rojstno hišo in vse, kar se bo v njegovem mnzeju v Vrbi hranilo. Poglejte, dragi otroci, pesnik Prešeren je imel otroke tako rad, da jim je kar po cestah delil darove, zlasti fige, pa bi ga sedaj naša mladina kar tako pozabila? Ali bi ne bila to črna, prda nehvaležnost? Ne, nikakor! Vsak od ¦ Vas, moji dragi, bo rad žrtvoval tisti dinarček za Prešerna, kdor je pa sin (hčerka) premožnejših staršev, pa tudi več, kajne?! Pokažite torej, da ste zavedni sinovi in hčerke slovenskega naroda, in tudi dokažite, da se Prešeren ni motil, ko je dejal, da ste vi »naš up«.