TBŽIŠKI VESIMK
GLASILO S0OALIST1ČNE ZVEZE DELOVNIH LJDDI TRŽIŠKE OBClNE
LETO VII.
Tržič, 1. aprila 1958
Izid volitev v republiško in zvezno skupščino
Pri volitvah v republiško ljudsko skupščino 23. marca je volilo na posameznih voliščih v naši občini naslednje število volivcev:
Volilna enota	Stev. vol. upravičen.	Število volivcev	% udeležbe
1	607	576	91,60
2	677	640	92,76
3	660	634	95,30
4	520	379	90,77
5	670	616	91,79
6 Bistrica	432	406	93,29
7 Bistrica	235	219	91,06
8 Kovor	530	479	90,38
9 Leše	229	205	89,08
10 Brezje	194	171	88,14
11 Podljubelj	371	331	89,22
12 Senično	174	152	86,78
13 Križe	415	375	88,64
14 Pristava	301	289	95,68
15 Sebenje	610	543	89,02
16 Slap	181	105	90,05
17 Jelendol	200	182	89,50
18 Lom	296	253	05,47
Skupaj	7.302	6.715	91,08
Za poslanca ljudske skupščine LRS je bil izvoljen Franc Popit.
Volitve v Zvezno ljudsko skupščino so bile hkrati in je bilo število volilnih upravičencev enako kot za volitve v republiški zbor.
Udeležba je bila pri teh volitvah na posameznih voliščih naslednja:
	volišče	volilo	% udeležbe
1		556	91,60
2		628	92,76
3		629	95,30
4		472	90,77
5		617	92,09
6	Bistrica	403	93,29
7	Bistrica	214	91,0(5
8	Kovor	479	90,38
9	Leše	203	88,65
10	Brezje	171	88,14
11	Podljubelj	331	89,22
12	Senično	152	87,36
13	Križe	372	89,64
14	Pristava	288	95,68
15	Sebenje	543	89,02
16	Slap	163	90,06
17	Jelendol	179	89,50
18	Lom	253	85,47
	Skupaj	6.653	91,11
Za poslanca zveznega zbora FLRJ je Hafner.
bil  izvoljen Vinko
Proizvajalci so volili 24. oziroma 25. marca 1958. V zvezni zbr proizvajalcev, kjer smo Tržičani imeli skupno volilno področje s Skorjo Loko, je bil izvoljen tov. Logar, v republiški zbor proizvajalcev pa je bil izvoljen tov. Milan Ogris iz Pod-Ijubelja.
OBČINSKI DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN
ZA LETO 1958 V RAZPRAVI
Naša občina je menda prva na Gorenjskem sestavila letošnji družbeni plan in proračun in o njem že javno razpravljajo ter sklepajo. O našem družbenem planu je Tržiški vestnik že precej pisal in bomo o njem še pri-občevali pojasnila, da vzbudimo za plan zanimanje novih delavskih svetov.
Danes hočemo prikazati samo sredstva, s katerimi bo letos razpolagal občinski ljudski odbor. Za svoj proračun bo letos imel 120 milijonov dinarjev. Dobil bo: din
27,875.000
13,940.000 704.000
1,532.000
4,379.000
10,704.000
786.000
1,008.000
1,134.000
8,182.00!) 5,100.000 130.000 31,740.000 600.000
5,659.000
6,889.000
Kmetje bodo torej plačali dohodnine in doklad 12,561.000 din. Obrtniki pa bodo dali za občinske potrebe 15,804.000 din, torej eni kot drugi prispevajo k občinskemu proračunu (ne k splošnim potrebam) 10 do 12 "/o, torej razmeroma silno malo. Ce pa upoštevamo, da ima naša občina še stanovanjski kreditni sklad v vsoti 142,000.000 din, iz katerega gradi stanovanja, in občinski investicijski splošni kreditni sklad 15,000.000 din, iz katerega gradi komunalne naprave itd., prispevajo torej naši kmetje k celotni vsoti naše občine (t. j. 289 milijonov din) 4%, obrtniki pa 5 "/(i. Priznati morajo naše vasi, da daje tržiška občina vasem mnogo, mnogo več.
In kam bo šel ves ta denar, t. j. 289 milijonov dinarjev, ki jih bo lotos imela naša občina V
Iz občinskega stanovanjskega sklada mislijo letos dati 33,100.000 din stanovanjski skupnosti ob-
iz prorač. prispevka iz osebnega dohodka
iz obč. davka na maloprodajni promet
iz zemlja rine
iz 10 % deleža občin, investic. sklada
kmetje bodo plačali dohodnine
obrtniki bodo plačali dohodnine
samostojni poklici in premož. bo plačalo
dohodnina  v stalnem znesku bo dala
prevozniki - taksiji bodo plačali
občinske   doklade od kmetov
obč. doklade od obrt.
doklade ostal, poklicev
občinski promet, davek
občinske takse
dohodnina iz gozdar. (OLO)
dohodki uradov, ustanov itd.
čine; podjetjem, ki bodo gradila stanovanja bodo dali okoli 79 milijonov din, stanovanjski zadrugi BPT 8 milijonov, privatnikom, ki bodo zidali hiše 8 milijonov; iz tega sklada bo plačan tudi prizidek k osemletni šoli v Križan (8 milijonov) in za komunalne naprave bo šlo 6 milijonov din.
Splošni investicijski sklad pa bodo razdelili kot kredit:
din
proračunu občine 1,532.000 trgovini 5,500.000 gostinstvu 1,900.000 obrti 4,000.000 zadrugam 2,240.000
Sredstva iz proračuna 120 milijonov dinarjev pa bo občina letos porabila takole:
din
za prosveto in kulturo 38,505.000
od česar dobe: šola v Krizah 3,497.000 šola v Kovorju 1,532.000 šola v Podljubelj u 1,388.000 šola v Lešah 1,098.000 šola v Dolini 1,286.000 osemletka heroja
Bračiča 8,647.000 osemletka heroja
Grajzarja 8,290.000 vajenska šola 2,200.000 glasbena šola 3,341.000 pomožna šola 442.000 Dijaški dom in vrtec 2,875.000
Za socialno skrbstvo, podpore  in mlečne kuhinje, kolonije, oskrbe v domovih, otroški dom 14,762.000
Za zdravstveno zaščilo, to je: stroški zdravljenja nepromožnih, cepljenja, asanae. itd. 9,747.001!
Za državno upravo 23,192.000
Za komunalno dejav., tudi za kanale, javno razsvet. parke itd. 7,311.000
Za investic. izven gospodarstva 10,608.000
Za dotac. raznim društvom in organizac. 8,020.000
Za obresti in garancije
(podjetjem) 1,600.000
Za prorač. rezerve 4,000.009
in za ostale potrebe 2,616.000
GROBOVI VO.TN1H ŽRTEV V TRZICU
Podjetje »Naravni kamen« iz Ljubljane se je obvezalo, da bo uredilo grobišča vojnih žrtev na tržiškem pokopališču do 1. maja. Dela 1'inansira občinski ljudski odbor. Stala bodo nad milijon dinarjev,
DELAVSKIM SVETOM V PREMISLEK!
Na vseh sestankih ponavljajo: občinski ljudski odbor naj zida, občinski ljudski odbor- bi moral napraviti, občinski ljudski odbor ima dolžnost, da . . . To krilatico dnevno ponavlja mnogo časopisov in na raznih sestankih sem na lastna ušesa slišal opazke članov delavskih svetov ali celo časnikarjev, da »občinski ljudski odbori prosjačijo okoli podjetij za prispevke«.
Vse take krilatice in taki očitki človeka, ki dobro pozna delo občinskih ljudskih odborov, če ne že razdražijo, pa vsaj zabo-lijo. Ali morda občinski ljudski odbor ni izvoljen od vseh slojev prebivalstva? Od občinskega ljudskega odbora zahtevajo, da skrbi za prosveto in kulturo, da zida nove šole in vzdržuje obstoječe, zahtevajo od njega, da skrbi za zdravje prebivalcev občine in pričakujejo, da bo občinski ljudski odbor podpiral vsako socialno šibko osebo v občini, dalje zahtevajo, da so ceste, mostovi, kanali, ograje, razsvetljava v redu, in zahtevajo, da občinski ljudski odbor odgovarja za vse, kjerkoli drugi ne prevzamejo odgovornosti. Občinski ljudski odbor je kriv, če ni dovolj stanovanj v občini in odbor je kriv, če je ponokje manj dobra postrežba, kot bi bila zaželena. Obč. ljudski odbor naj odgovarja za vse napake, ki se dnevno dogajajo. Če v kakem podjetju slabo gospodarijo, mora občinski ljudski odbor za to odgovarjati. Ce se v občini stori karkoli nepravilnega, že poišče naša javnost krivca — v občinskem ljudskem odboru! . .. Nekdo vendar mora biti grešni kozel! In kaj napravijo prebivalci občine, kaj napravijo naše gospodarske organizacije za občino?
Pred kratkim sem čital, da je neko industrijsko podjetje na Gorenjskem dalo nekemu občinskemu ljudskemu odboru nekaj milijonov dinarjev. Dnevno be-
remo v časopisih, koliko zidajo v drugih krajih. Kolektiv tovarne papirja v Vidmu pri Krškem se je lani odrekel delu svojega dobička, da so lahko v občini napravili javno kopališče. Naravnost bajno se razvija občina Velenje. Zidajo palače, kakršne ima komaj Ljubljana, da ne omenjam tamkajšnjih komunalnih naprav, na primer fluorescenčno javno razsvetljavo, razkošno restavracijo, sprehajališča, tujsko weekend hišice itd. Pojdimo pogledat druga industrijska mesta v republiki Sloveniji, pa bomo videli, kako napredujejo! Nočemo zanikati, da tudi Tržič kaže ogromen napredek, naravnost spremenil je Tržič svoje zunanje lice, toda najmanj desetkrat več bi lahko napravili, če . .. če bi bila sredstva. In teh občinski ljudski odbor nima. Rad bi napravil novo šolo, toda, kje dobiti nekaj sto milijonov dinarjev? Potrebna je vsaj zasilna bolnišnica, potrebne so kulturne ustanove, nad vse so potrebna nova stanovanja, treba je urediti naše ceste in napraviti javne parke in treba je zadostiti premnogim drugim nujnim potrebam. Novi delavski sveti, ki bodo v bližnjih tednih začeli s poslovanjem, naj razpravljajo ne samo o stanju svojih gospodarskih organizacij, ampak tudi o splošnih javnih potrebah. Marsi-kak nepotreben izdatek imajo nekatere gospodarske organizacije in pri pravilnem razumevanju vodstev podjetij bi Tržič imel drugačna sredstva, kot jih danes ima. Ali je res samo dolžnost občinskega ljudskega odbora, da skrbi za stanovanja, za komunalne, prosvetne, kulturne, socialne in zdravstvene naprave? In če je že to njegova dolžnost, potem bi odboru morali pomagati s sredstvi. Kako pa mu pomagamo, dokazujejo drugi kraji v republiki, ki dobivajo od podjetij sorazmerno bogata sredstva.
Treba je končno le razumeti: občinski ljudski odbor bo rad zidal in ustanavljal, toda za vsako delo potrebuje denar. Občinski ljudski odbor upravičeno pričakuje od gospodarskih organizacij, da bodo razumele potrebe občine in poiskale potrebna sredstva. Žaljivo je za občinski ljudski odbor, če kdo pravi, da obč. ljudski odbor prosjači. Obč. ljudski odbor ne bo nikdar prosjačil, ker je pač del skupnosti, izvoljen od prebivalstva in od njega pooblaščen, da skrbi za potrebe prebivalcev.
Predsednik občine tov. Cerar je izročil izvoljenim poslancem pregled potreb tržiške občine in njenih prebivalcev. Naš list je v zadnji številki podrobno opisal te potrebe. Jasno pa je, da poslanci ne bodo mogli priskrbeti denarnih sredstev za naprave in gradnje Tržiča, pač pa jih bodo lahko zagovarjali. Predvsem pa bi krajevna podjetja morala prenehati z dosedanjo prakso desinteresiranosti glede na splošne potrebe občine in opustiti brezkrbnost do javnih naprav. Pri manjših, pa celo pri nekaterih večjih podjetjih taka desin-teresiranost nastopa najbrž zato, ker se ta podjetja niti najmanj ne vživljajo v splošne probleme, ampak vidijo le svoje podjetje. Te dni so vse gospodarske organizacije prejele od obč. ljudskega odbora letošnji plan in proračun. Tudi med družbene organiazcije je bil razdeljen. Bojimo pa se, da v občini ne bo mnogo ljudi, ki bodo poslano knjigo res tudi preštudirali. Toda kdor si bo vzel eno samo uro časa ter bo s preudarkom bral knjigo, bo ugotovil poleg ogromnega napredka naše občine tudi še to, da so sredstva obč. ljud. odbora zelo skromna glede na potrebe. Samo za gradnjo 500 stanovanj, kolikor jih potrebuje Tržič, bi rabili 1 milijardo in dvesto milijonov dinarjev brez komunalnih naprav, ki spadajo
h gradnjam, to so ceste, elektrika, vodovod, kanali itd. Marsikdo kritizira, da naše mesto ni urejeno in da so druga manjša mesta lepša. Toda mnoga industrijska središča dobivajo od industrijskih podjetij ogromne dotacije, v Tržiču pa žal tega ni. Povrh so v drugih krajih industrijska podjetja prevzela skrb za gradnjo stanovanj svojim delavcem, v Tržiču pa so bila doslej vsa bremena in stroški na ramah obč. ljudskega odbora. Nekatera manjša krajevna podjetja pa imajo še prav posebne nazore, namreč da bi jim moj ral občinski ljudski odbor dajati. Tako na primer v gostinstvu v mnogih primerih prevladuje mnenje, da bi ne smeli ničesar plačevati ali pa vsaj prav malo. Zakaj to? Izgovarjanje na posebne razmere v tej panogi je res samo izgovarjanje. Občinski ljudski odbor bo imel dovolj skrbi, da gradi stanovanja za svoje delavce in uslužbence, za prosvetne in kulturne ter zdravstvene in socialne delavce. Dovolj skrbi in stroškov ima ljudski odbor, da vzdržuje šole, razsvetljavo, javne naprave in da skrbi za socialno skrbstvo ter zdravstveno varstvo. Naj torej občinski ljudski odbor gradi še stanovanja podjetjem? Tudi majhna krajevna podjetja bi morala resno misliti na to, da poskrbijo za stanovanja svojim delavcem in uslužbencem in če že ne morejo zgraditi več stanovanj, naj bi se več podjetij združilo in sezidalo skupno hišo, ali pa bi manjšn podjetja kupila že dodelana stanovanja. Na ta način bi občina vsako leto dobila denar za grad -njo novih stanovanj, če bi jih podjetja vsaj kupovala.
Potrebno je, da majhna podjetja že v bližnjem času posvetijo vsaj eno uro časa samo razpravi o stališču podjetja do gradnje stanovanj in javnih naprav, in o tem kaj je podjetje doslej storilo za rešitev problemov V občini.
Iz partizanskih dni
Sedel sem pri oknu in gledal na poledenelo cesto pred našo hišo. Prav prijetno je pri topli peči gledati v zimo skozi okno. Po cesti so prišli štirje mladi fantje v sivih uniformah pred-vojaške vzgoje. Stari so bili sedemnajst, morda tudi osemnajst let, več pa prav gotovo ne. Da bi prišli preko ledene ceste, so si podali roke, prijeli so se tudi za opasače, a kljub temu je eden padel. Družno so mu ostali trije pomagali in vsi skupaj so se izgubili izpred mojih oči za vogalom bližnje hiše. Ko sem vse to gledal, je spomin odšel v preteklost, trinajst let nazaj. Da, tudi takrat je bil led, tudi mi smo bili v uniformah, tudi mi smo so držali za roke, za opasače, tudi mi smo si pomagali in zelo, zelo smo se imeli radi. . .
Bilo je pozimi v začetku leta 1943. Osemnajsta udarna brigada je bila nastanjena tisti dan v vasi Slatinski Drenavac in v Pu-šini. V tretji četi tretjega bataljona sem bil tudi jaz. Zemljo je pokrivala bela snežna odeja. Imeli smo počitek. Pregledovali smo svojo opremo, čistili orožje, medtem ko so nam domača de-
kleta prala perilo, kolikor ga je pač kdo imel. Greli smo se pri toplih ognjiščih, v porušenih hišah, ki so bile le za silo postavljene, saj v vasi ni bilo niti ene cele. Vsa vas je bila že večkrat do temeljev požgana in razrušena z bombami, pa vendar nam tu med našimi ljudmi ni prav ničesar manjkalo. Prebivalci so bili od prvega do zadnjega z dušo in telesom z nami, tako da smo se počutili kot doma. Zunaj je rahlo snežilo, vmes pa so padale deževne kapljice, tako da jc- nastajala prava brozga, ki je bila za partizana velik sovražnik, saj v takem vremenu ni držal noben čevelj. Popoldne se je po majhni deževni plohi kar na vsem lepem zvedrilo in iz doline Ratkovca je zapihal leden sever. Tudi nebo se je zjasnilo. Pričelo je zmrzovati in marsikdo, ki je breskrbno stopil iz hiše, se je znašel na zadnji plati na trdi zemlji. Ko smo se ravno pogovarjali, kako bi bilo »hudičevo«, če bi bil slučajno pohod, je med hišami pritekel bataljonski kurir Pero. Pero je veljal za osebo, ki ve marsikatero važno novico. Seveda je drugim povedal samo
to, kar je vedel, da sme. Kar obsuli smo ga z vprašanji, kaj je novega, koga išče, ali bo morda kmalu pohod, če ima kaj cigaret itd. Pero se je držal resno, dal vsakemu za cigareto tobaka in samo zinil: »Komandir mora v štab h komandantu!« Ko je to izustil, je takoj izginil. Med seboj smo ugibali, kaj neki bo, vendar smo vsi bili edini v tem, da bo pohod, in to prav kmalu, nisimo pa se mogli sporazumeti za smer. Brez povelja smo spravili v red svoje stvari in še enkrat pregledali orožje. Jaz in Tomo sva posebno skrbno pregledala najinega »šarca«, pri čemer je Tomota treščil po prstu zapi-rač, kar je imelo za posledico to, da je Tomo preklel Hitlerja in Paveliča z vsemi njihovimi sorodniki vred tja do devetega kolena. Kuhar Branko je pod kotli kuril, kot da gre za stavo, in je na naše opozorilo, da bo vse prismodil, odgovarjal, da je bolje jesti tudi prismojeno, kakor pa nič. Bolničarka Mara je bila vsa nervozna, ker je imela oprane skoraj vse povoje in jih je z največjo naglico sušila nad odprtimi ognjišči. Ne, da bi kdo povedal, smo vedeli, da bo pohod, a za pohod je hotel biti vsakdo pripravljen. Partizanska slutnja tudi to to pot ni odpovedala. Med tem našim pripravlja-
njem so se vrnili komandirji iz štaba. Na resnih obrazih smo videli, da je naša slutnja pravilna. Sledilo je kratko povelje za takojšnjo večerjo in takoj po njej je bil zbor. Komandir nam je na kratko povedal, da bo pohod, v katero smer in da gre za večjo akcijo, katero moramo na vsak način izvršiti. Zvedeli smo tudi, da bomo akcijo izvršili ob sodelovanju z dvanajsto prole-tarsko brigado. Ko smo to slišali, smo vedeli, da bo trda, saj s» bile to res močne brigade. Bili smo se precej odpočili, vendar smo vedeli, da bo pot preko planine Jankovca zelo trda, to pa prav zaradi tega, ker je bilo vse ledeno, ko steklene plošče. S prvim mrakom smo krenili v koloni eden za drugim proti Jan-kovačkemu jarku. Dokler smo hodili po ravnini, je bilo še kar dobro, saj je le tu in tam kdo telebnil na tla. Pravi križev pot pa se je začel, ko smo pričeli lezti po strmini proti vrhu Ja"' kovca. V koloni smo imeli tudi mule in majhne konje. Čeprav smo se sami komaj držali pO«, smo vendar živali ovili z vrvmi in jih vlekli za seboj. Ce je kdo od nas zdrsnil pod ozko stezo in zdrčal pet ali šest metrov globoko po ledenem kamenju, to še ni bilo najhujše, a za konja ali mulo je to skoraj gotovo pome-
GOZDNE CESTE IN TURIZEM
Ko potujemo po cesti, se redko zamislimo v to, kakšna je bila cesta v preteklosti, kako se je razvila cesta iz poti in pot iz steze, na splošno kako je potekala linija poti v daljni in bližnji preteklosti. Vsekakor so današnje ceste naslednice nekdanjih poti. Za orientacijo pri potovanju so našim prednikom služili vodotoki, zato so prve steze in poti nastale ob vodotokih. Mcdvodja pa so izbirali 2a človeške naselbine (Tržič, Kranj, Medvode, Škof j a Loka). Ob vodotokih so se porajale potem še večje ali manjše naselbine; čim večji je vodotok, tem večjo naselbino zaznamujemo.
Iz prvih poti ob vodotokih so se sčasoma razvijale ceste, ki imajo v glavnem isto smer kot Poti. Ceste so potem prelagali na ustreznejša mesta, da so skrajšali dolžino poti, odstranili klance in protiklance in da je dobila cesta enakomerne vzpone ali padce.
Ceste razdelimo v glavnem v te vrste cest:
1. ravninske;
2. dolinske;
3. pobočne ceste, med katere spadajo tudi alpske ceste.
Navedene ceste so bile zgrajene v trgovske in vojaške namene. Zelo malo pa je bilo izdelanih gospodarskih gozdnih cest za spravilo lesa. Sele po osvoboditvi so narekovale nujne potrebe po lesu, da smo zgradili več dolinskih in pobočnih cest. Zgradili pa smo tudi izrazito gozdne ceste, to je:
4. visokoravninske ceste. To so ceste na vrhu Pokljuke, Jelovice in Pohorja za izvoz lesa iz gozdov, ki se razprostirajo na gorskih platojih.
Preostane nam še ena vrsta gozdnih cest, ki bo potekala v Podolžni smeri vzporedno z dolinsko cesto, toda nekako v sre-
dini nadmorske višine med dolinsko cesto in gornjo vegetacijsko mejo, to bi bila:
5. vrsta cest, to je etažna cesta.
Nastane vprašanje, zakaj smo doslej napravili tako razmeroma majhno dolžino gozdnih cest spričo velikega gozdnega bogastva. Res je to neznatna dolžina gozdnih cest v tako gozdnatem področju, kot je naše področje, v primerjavi z gozdnimi cestami v razvitih državah, kot je Švica. Vendar smo imeli mi druge razvojne dobe, druge spravilne možnosti, imeli pa smo drugačne ceste za les kot v drugih deželah. Dokler nismo imeli lesno-industrijskih podjetij, smo izvažali okrogel les v tujino, drva pa smo kuhali v oglje za naše fužinarstvo.
Tako smo pospeševali z ene strani tujo industrijo, z druge strani pa nam je tujina diktirala ceno lesu. Zato so bile cene lesa nizke, domače potrebe po lesu majhne, konkurenca Da velika. Za spravilo lesa iz sečnih prostorov do izvozne poti smo se posluževali primitivnih spravilnih naprav, ki so funkcionirale samo v določenem letnem času. To so suhe in vodne reže, gozdne sankarske poti, plovba. To so bile še »klasične« spravilne komunikacije. Večji del posekanega lesa pa smo spravljali kar po pobočju navzdol s prostim spuščanjem lesa, kjer so mu edine ovire stoječa drevesa, kamenje in skale. Razume se, da je pri takem spravilu odpadek — kalo — zelo velik, in to kvalitativen in kvantitativen.
Do leta 1953 so bile cene lesu nizke, lesa smo mnogo rabili za obnovo domov in za dvig industrije. Naši gozdovi so zelo mnogo prispevali za povzdigo našega gospodarstva. Z racionalnim
gozdnim gospodarjenjem, ko sekamo samo količine letnega prirastka, pa so se začele cene lesu hitro dvigati. Sekamo sedaj samo na oplodnji in prebiralni način, sečnje na golo pa so prepovedane. Posekan les leži zdaj na vsej gozdni površini. — Kako spravljati ta les do izvozne ceste? Z vozniki do gornjih postaj žičnic, kot sodobnega prometnega sredstva, ali pa zgraditi gosto cestno omrežje. Ce zgradimo žičnico, se nam izplača spravljati samo hlodovino, odpadke pa pustimo v gozdu. Danes pa je vsak les dobrodošel, bodisi za kurjavo ali pa za tehnično predelavo. Izkušnje in kalkulacija kažeta, da je gozdna cesta najboljša spravilna naprava. Žičnice pa potiskamo na taka mesta, kjer edino le-te rešujejo vprašanje spravila lesa, t. j. na taka mesta, kjer ni mogoče izpeljati gozdnih cest.
Toda gozdna cesta ne služi samo gozdarskim potrebam, ampak tudi drugim gospodarskim panogam, predvsem kmetijstvu in turizmu.
Zgraditev gozdnih cest sloni na istih tehničnih principih kot vsaka druga cesta. Ker se danes les večinoma izvozi s kamioni, mora biti cesta vsaj 3 m široka s čim večjim polmerom zakrivljenosti krivin, z enakomernimi vzponi, oziroma padci, ki pa ne smejo prekoračiti določene meje. Ker je les surovina velike razsežnosti in velike teže, mora biti cesta brez protiklancev v smeri izvoza. Po gozdnih i.estah izvažamo dolgo hlodovino nad 4 metre, ki je včasih dolga po 10 do 15 m in še več, zato moramo cesto že tako zgraditi, da bo perspektivno zadostovala vsem takim zahtevam prometa. Potrebna je dovoljna vidljivost, dovoljno število izogibališč na ustreznih mestih, možnost razširitve ceste od 3 na 5 m. 2e pri projektiranju ceste gledamo na to, da gozdna cesta povezuje dolinske ceste, to je da se odcepi
od dolinske ceste ter se skozi gozdne komplekse veže na drugo dolinsko cesto (Selška dolina preko Jelovice na Bohinjsko dolino), drugače dobimo slepo ca-sto, ki nima perspektivne možnosti razvoja in ne bo služila splošnim gospodarskim koristim. Tako bc. ena najlepših turističnih cest — gozdna cesta, ki bo povezala oba odcepa cest iz doline Tržiške Bistrice čez Javor-niško sedlo z odcepom ceste iz Kokrške doline.
Gozdna cesta mora upoštevati tudi zahteve kmetijstva ter se mora prilagoditi tudi njihovim potrebam na ta način, da se približa planinam za dovoz materiala za sanacije planin in odvoz mlečnih proizvodov.
Gozdna cesta mora zadovoljili turističnim zahtevam.
Gozdna cesta ne sme utoniti v gozdu, v katerem ni nobenega razgleda, ampak naj pasira markantne točke z lepim razgledom na okolico in naj se tudi čim bolj približa planinskim postojankam. Tako bo gozdna cesta služila vsem potrebam, predvsem gozdno - gospodarskim, kmetskim in turističnim, kar je posebno že dane.s nadvse važno, ker se pri nas sunkoma razvija avtomobilizem.
Iz nerentabilnih planinskih postojank bomo ustvarili z gradnjo po navedenih vidikih rentabilne planinske postojanke, ker bodo obiskovalci ne samo mladina, ampak tudi starejši ljudje. S tem odpremo vrata ne samo, kot omenjeno, avtomobilizmu, ampak tudi smučarstvu, sanka-štvu, planinarstvu, predvsem pa domačemu in tujemu turizmu.
Gozdovi so splošno ljudsko premoženje, katero upravlja okraj, oziroma občina. S tem je podana garancija, da bo gozdna cesta potekala in zgrajena tako, da bo služila poleg gozdno-go-spodarskim koristim tudi drugim panogam gospodarstva — med katerim zavzema zelo važno mesto turizem. Inž. M. S.
nilo konec. Ko smo se vzpenjali ravno mimo majhnega slapa, ki teče iz majhnega jezera z vrha hriba, je tovariš, ki je šel pred nienoj zakrilil z rokami in sem samo slišal, da je siknil med zobmi »Majko mu ustaško«, ker Za drugo ni bilo časa, ker je zdrčal kakih pot metrov pod ozko stezo. Pritajen vzdih nam je Povedal, da jo je skupil. Ker nikakor ni mogel nazaj, a mi ne do njega, smo mu dali vrv in 8a tako spravili na stezo. Tožil J6, da ga boli v križu, a se za 'o nismo dosti menili, saj je bilo Klavno to, da je lahko hodil. Malo pred zadnjo strmino mi je Tomo izročal »šarca«. Ko sem ga držal v roki, se mi je zdelo, da mi je nekdo izpodmaknil zem-'lo. Najbolj sem se ustrašil, da ne bi iz rok izpustil »šarca«, zaradi česar sem ga trdno stisnil k sebi. Videl sem tisočero zvezd, k° sem z vso močjo treščil z Slavo v cev mitraljeza, medtem *° sem čutil na obeh kolenih Pekočo bolečino. Po nesreči sem crknil ravno po drči, tako da Jjnj imel izredno srečo, da ni bi]o kaj hujšega. S pomočjo vrvi sern se tudi jaz znašel nazaj na . 6zi, vendar z razbitimi koleni j*1 z bunko na čelu, za oreh de-0'°, toda na vse to se ni bilo Vredno ozirati. Samo da sem bil
sposoben za hojo! Po vseh štirih in kakor se je pač dalo smo lezli v hrib. Po koloni so šla razna povelja kot n. pr.: drži vezo, hitreje, tišina in podobno. Tišino je bilo težko držati, kajti kadar je kdo zdrknil pod stezo ali treščil na nos, je pač zaropotalo, kolikor je hotelo, pa če si še tako pazil. Z veliko muko smo končno le prilezli na vrh Jankovca. Sledil je kratek počitek. Po počitku smo se pričeli spuščati navzdol. Razlika je bila sedaj gamo v tem, da je bila pot širša in da smo padali sedaj v glavnem na zadnjo plat, kar je bilo neprimerno boljo, kakor pa treskati z glavo ob ledeno kamenje.
Ko smo okrog tretje ure zjutraj zopet stopili na ravna tla, kjer je popuščal tudi led, saj tu prejšnji dan ni bilo dežja, smo bili vsi brez izjeme taki, da smo se komaj držali na nogah. To noč ni preko Jankovca prišel nihče, da ne bi imel na sebi krvavih ran od padcev po ledenem kamenju. Dva tovariša s polomljenimi nogami in eden z zlomljeno roko so pomenili izgubo našega bataljona, medtem ko za druge ne vem. Pravili so, da je bilo še hujše. To noč smo spoznali, da nam je led mnogo večji sovražnik od dežja ali manjšega
snega, vsaj kar se tiče pohodov. Tudi eno mulo in enega konja smo morali ubiti, ker sta si polomila noge. Krenili smo naprej.
Blizu vasi Velika smo krenili mi v tretjem bataljonu v desno, saj smo bili določeni za zasedo, kakor je bila že naša navada. Ko smo po kaki uri hoda od Velike prišli iz neke vasi, smo zavzeli položaj po obronkih manjšega griča. Pred nami se je razprostirala čistina, tako da nam res ni mogel nihče uiti. Na nebu so lepo svetile zvezde, kar je dajalo mrazu še posebno moč. Jaz in Tomo sva tako šklepetala z zobmi, da se je zdelo, da šareč že dela. S Tomom sva se stiskala skupaj. Sepetaje sva govorila o pohodu, ki je bil za nami in ugibala, ali bodo Nemci in ustaši le naleteli na našo zasedo. Imela sva lep položaj in kar z veseljem sva pričakovala obisk, saj sva vedela, da bo najin »šareč« zopet pošteno pozdravil lopove. Tomo je vseskozi nekaj žvečil. Radovednost ml ni dala miru in vprašal sem ga, kaj ima. Brez besed je pihnil v mene, pa se mi je zazdelo, da je požrl celo totoač-nico. Prežvekoval je namreč čik. Tudi meni se je zahotelo cigarete in ko sem Tomu povedal, da imam za dve cigareti tobaka, je zopet pričel preklinjati,   jaz pa
sem mu vneto pomagal. Kaditi v zasedi bi pomenilo ravno toliko kot izdajati. Od srca sem si želel, da bi »hudiči« vsaj že prišli, saj potem bom že lahko kadil in tudi kri bo v žilah ponovno zavrela in spet bom čutil svoje noge, ki so bile sedaj čisto trde. Okrog pete ure sem dobil povelje, da sem se moral z desetimi tovariši prestaviti na nov položaj, in sicer sem z dvema šarcema predstavljal bočno zasedo, tako da sem bil tik ob robu ceste, po kateri bi prišla sovražna pomoč. Ves ta čas, ko smo mi bili v zasedi, pa je v Veliki divjal peklenski ples. Včasih se je zdelo, da se zemlja odpira, tako je grmelo. Bombe, mitraljezi, vmes metalci min, lahki in težki, vse to je ustvarjalo prelepo pesem, ki smo jo bili take vajeni, da smo jo pogrešali kot hrano, če je kak dan nismo čuli. V zrak so švigale cele verige žarečih krogel in tu in tam so ognjeni zublji objemali poslopje in goreči objekti so pošastno osvetljevali okolico. Kazalo je, da se »vragi« trdovratno upirajo. Okrog sedme ure je grmenje malo ponehalo, a se je začelo na novo na naši levi strani, in sicer tam, kjer je prisopihal iz Slavonske Požege oklepni vlak. Proga je bila razdejana in švabsko-
Tovarna lepenke bo Se letos sezidala na Slapu 4-stanovanj-sko hišo. Posojilo za gradnjo bo dal občinski ljudski odbor.
Tovarna obutve »Peko« bo letos na Podvasci sezidala hišo z 8 stanovanji, . Bombažna predilnica in tkalnica bo na Ravnah sezidala 3 štirinadstropne stanovanjske hiše, vsaka bo imela po 16 stanovanj. Stanovanjska zadruga BPT bo letos zgradila S stanovanj, medtem ko bo občinski ljudski odbor nadaljeval z gradnjo 32 - stanovanjske hiše pred Mladinskim domom. Sredstva za gradnjo bo tudi tovarnam dal občinski ljudski odbor v obliki kredita. Tako bodo letos v družbenem sektorju ln s kreditom obč. ljudskega odbora gradili v Tržiču 91 stanovanj, nekaj kredita pa bodo dobili tudi zasebniki, ki bodo gradili stanovanja.
SOLA IN KANALIZACIJA V KRIZAH
Kanalizacijska dela v Križah se nadaljujejo. Prebivalstvo, ki razume, da ima tudi kanalizacija velikanski pomen v dobrem gospodarstvu in gospodinjstvu, bo ta dela gotovo pozdravilo.
V kratkem bodo začeli zidati prizidek k osemletni šoli v Križah. Dela morajo biti dovršena še letos. Potrebni krediti so rezervirani.
MOST NA SLAPU
Tudi za novi betonski most na Slapu so že pripravljena sredstva in bo občinski ljudski odbor z graditvijo mostu pričel v bližnjih tednih.
NOVA SEJNA DVORANA V MESTNEM DOMU
Naša občina ima sedaj dva zbora in sicer občinski zbor in zbor proizvajalcev in zato je bilo potrebno posJcrbeti  za prostor,
kjer bosta oba zbora pri skupni seji lahko zasedala. Potrebna je bila dvorana za 100 oseb. V ta namen so uredili večjo sobo v Mestnem domu. Nova sejna dvorana je preprosta, skoraj skromna. Kljub tej skromnosti pa sli-
Zbori volivcev so končani. Zanimanje zanje je bilo veliko. Zbori so bili zelo razgibani in pestri, saj so nam na njih kandidati lepo razložili pomen volitev kakor tudi razvoj našega gospodarstva. Zal pa smo opazili na teh zborih premajhno udeležbo naših žena. Namesto, da kritizira na tržnici, po mesnicah in ulicah, kaj ni prav in kaj je pomanjkljivo, bi lahko mirno vsaka žena dala svoje predloge in nasvete na teh zborih. Saj naši gospodarstveniki ne vedo za vse želje in potrebe nas, gospodinj, zato pa jih je treba opozoriti in dati primerne predloge.
Mnogo govorimo o novi pekarni. Res gre velika zahvala občinskemu ljudskemu odboru, da je vendar prišlo do graditve nove pekarne. Sedaj pač ne bo poleti primanjkovalo kruha in s tem bo odpadla tudi vrsta za kruh. Toda dosti Je sedaj govora med gospodinjami tudi o tem, da se bo morala sedanja pekarna zaradi sanitarnih predpisov zapreti. Za nas gospodinje pa je to pereč problem. Ne moremo si misliti, da bi že tako pičlo odmerjeni čas morale porabiti za to, da bi nosile kruh iz Preske, Bistrice, Trajbaha itd. prav v zgornji konec. Pri Vilfanu je že sedaj zaradi peke domačega kruha naval. Obrat I pa jemlje domači kruh v peko samo do pol 11. ure. Ce prideš malo pozneje, te pa že zavrnejo.
širno sem in tja še vedno kako kritično opazko, češ, da so druga dela v občini bolj nujna. Mislimo, da predstavljata oba zbora zakonodajno telo, ki mora že po svoji funkcijski nalogi imeti reprezentančne prostore. Nova dvorana je sicer dostojna, toda reprezentančna res ni, ker je obč. ljudski odbor po sili razmer tudi tokrat na .vse načine varčeval.
Sedaj nosimo kruh peč zjutraj, ko gremo v tovarno, opoldne, ko se vračamo, pa ga vzamemo. Ce pa bi bil obrat zaradi sanitarnih predpisov zaprt, bi bile me gospodinje res prizadete. Nova pekarna je za nas preveč oddaljena. Večkrat kdo predlaga, naj bi kruh raje kupovale, saj ga bo dovolj. Toda družine z več člani res ne moremo kupovati kruha v pekarni, ker je za nas predrag. Ce kruh kupujemo, se ga poje mnogo več, kot pa če za-mesimo hleb doma. Tega ima družina 3 do 4 dni. Obračamo se torej na.gospodarski svet in prosimo, da to zadevo prouči in zadevo reši.
Gospodinja
ZELJE PO AVTOBUSNI ZVEZI TRZlC—JELENDOL SO UPRAVIČENE
Članek pod naslovom »Avtobusni prevoz«, katerega je priobčil Tržiški vestnik z dne 1. marca 1958 in v katerem pisec omenja, katere proge je prevzelo in katere proge bo na novo vzpostavilo avtobusno podjetje SAP-Turist biro, Ljubljana, je prebivalce Jelendola globoko razočaral, ker je iz njega razvidno, da je po mnenju omenlenega podjetja vzpostavitev proge Tržič—Jelendol nemogoča.
Zakaj je nastala želja po avtobusni zvezi Tržič—Jelendol? Od leta 1950 do danes je doraslo p.'ecej mladih fantov in deklet, ki so pretežno zaposleni v raz-
nih tržiških podjetjih. Ob pobiranju podp:sov se je prijavilo kar okrog 42 interesentov za ev-to&usni prevoz. Število teh, ki so pripravljeni vzeti mesečne vozovnice, je pa pozneje še naraslo. Prištejmo še šolsko mladino in številne turiste in planiice v poletnih mesecih, pa pridem" do zaključka, da glede renTabil-nosti podjetje ne bi prišlo v težave.
Dalje omenja pisec, da bi 7A~ radi ozke ceste nastale težave ob srečanju avtobusa s tovornjaki, ki prevažajo les. Tudi 1° vprašanje ne bi delalo kakih posebnih težav, kolikor bi se našla dobra volja obeh avtoprevoznih podjetij, oziroma šoferjev, ki bi prevažali potnike ali obratno gozdne sortimente.
Saj so prva leta po vojni Se po veliko slabši in res ozki cesti prevažali iz Jelendola les k*" mionl do 10 t in v nekaterih pri' merih tudi s prikolico. Prevažali so gradbeni les do 15 m dolžne. Menimo, da bi pomisleki, katere navaja omenjeni članek, n8 smeli biti vzrok za tako odloči" tev SAP-Turist biroja v Ljubljani.
Zdaj vprašamo, al: ne bi bilo boljo, da bi v tem primer" SAP-Turist biro poskusil ustreči prebivalcem teh oddaljenih krajev, h katerim lahko še prištejemo Zg. Dolino, Cadovlje ter Slap nad Tržičem, vsaj s poskusom v poletnih mesecih, ker bi s tem res lahko pokazal prebivalcem navedenih vasi, ali Je prevoz mogoč ali zakaj ni mogoč-
Kot dokaz, da so želje in zahteve teh prebivalcev upravičene, navajamo še, da je prevoz ' tovornimi avtomobili, ki prevažajo les, za potnike strogo pr3' povedan, in sicer od nvtopre-vozništva Gozdnega gospodarstva v Kranju.
Pričakujemo od vseh merodaj-nih forumov moralne podpore. Naj se uresniči socialistično načelo »Pomagaj tistemu, ki je res pomoči potreben!«
F. T.
Pisma naših bralcev
ustaška pomoč ni mogla nikamor. Na našem griču pa je bil ie mir, toda ne dolgo. Ko je ravno posvetilo sonce, se je daleč na cesti pokazala majhna pika, nato še druga, tretja, četrta in peta, ki so vse postajale vedno večje in se bližale po cesti proti nam. Utrujenost in mraz sta namah minila. Jaz sem bil z desetorico, kot že rečeno, tik nad cesto na majhnem gričku, ki je bil na rahlo poraščen z grmovjem ln redkimi manjšimi drevesi. Naša naloga je bila, da -bando« pustimo lepo mimo in da jo »čim prijaznejše« sprejmemo, ko se bo umikala pred napadom naše glavne zasede. Po cesti, pod nami je peljal prvi kamion. Mi smo se na robu ceste prilepili na zemljo in mislim, da tudi dihali nismo; za prvim kamionom je pripeljal drugi, za njim tretji, četrti in tudi peti. Peljali so mimo nas, toda ne daleč. Po kakih tristo metrih so se avtomobili ustavili in »zelenci« so poskakali iz kamionov ter se urno razvrstili v strelce, v smeri proti naši glavni zasedi. Vrag ve koliko jih je bilo, a prav gotovo več kot tristo. Videlo se je, da so vedeli, da bodo naleteli na zasedo, ker so postali skrajno previdni. Nenadoma se je od zadnjega kamiona odtrgala  skupina  kakih petde-
setih »zelencev« in se pričela vračati po cesti v smeri proti nam. Skupina se je ustavila tik pod nami, tako da bi jih lahko dosegel z dobrim lučajem kamenja. S«, prstom na petelinih smo jim sledili, kajti bili smo prepričani, da bodo vsaj nekoga, to je izvidnico poslali na grič, kjer smo bili ml. Na naše veliko začudenje pa so se ustavili samo na levi in desni strani ceste in so verjetno hoteli imeti prosto cesto, pri tem pa se niso zavedali, da jim visi smrt tik nad glavami. Cj bi morali mi »užgati« prjdč? ; 10 po »zelencih« pod nami, bi močno zmanjšali uspeh zasede. Ker so naši sosedje bili lepo mirno nn cesti, nismo napravili drugega kot to, da smo jih lepo vzeli na muho in čakali, kdaj bo zaropotalo na glavnino. Svabsko-ustaška glavnina je trmoglavo lezla v nasproten grič in ko so bili že blizu vrha, je zavrelo. Svabska vrsta se je zamajala in precej zelenih pik je za vedno obmirovalo na belem snegu. -Naši sosedje so se nemirno zganili in kazalo je, da nam bodo posvetili sedaj nekoliko pozornosti, toda bilo je prepozno. Na povelje »pali« smo pritisnili na peteline in toča svinčenk se je usula na »zelence« tako nepričakovano,  da  se  niso utegnili
niti začuditi. Brez reda so se skušali rešiti z begom proti jarku na njihovi levi strani, nekaj pa v kamione, toda le malo jih je doseglo svoj cilj. V tem sem opazil, da se zadnji kamion obrača, kar je brez dvoma kazalo, da hoče pobegniti. Na robu kakih pet metrov na cesto je rastel hrastič premera kakih 30 cm. Jasno je bilo, da moramo hrastič podreti, toda kako? Bliskovito je Branko okoli hrastiča nalepil eksploziv (angleško plastiko) z detonator jem. Zažigal-na vrvca je že gorola, ko je tudi avto z vso hitrostjo zivozil nazaj po cesti. Udarila je močna eksplozija in hrastič je od-letel kot odžagan naravnost na cesto tik pred kamion, ki je pridrvel s polno hitrostjo. Kamion je prekopicnilo in v trenutku je bil v plamenu. S tem je bila zaprta pot tudi ostalim kamionom, kajti z desne strani je bil grič, a z leve precej globok jarek. Glavna zaseda je vztrajno pala po »zelencih«, ki so trmoglavo rinili naprej, dokler vendar niso uvideli, da ne bodo prišli nikamor. Imeli smo jih v kotlu in ko so to uvideli, so se razdelili v dve skupini in se pričeli umikati, pri čamer so svoje ranjene in mrtve pajdaše kar pustili. Prva skupina je hotela priti v jarok poleg ceste,
druga pa je grozila, da bo Pri svojem umiku naletela P° obronku prav na nas. V koloni je bilo kakih 100 mož. Tak obisk pa bi imel verjetno za posledico to, da se nihče od nas ne bi rešil, zaradi česar smo ves ogen.1 usmerili na to kolono, ker drugi nas niso zanimali, a s sosed' pod nami pa smo že zdavnaj opravili. V kolono, ki se je namenila proti nam, sta poleg naših dveh šarcev in ostalih pu^ vztrajno pošiljala svinčenko tud' mitraljezca Jovo in Žarko a glavnega položaja. Tak močan ogenj je prisilil kolono, da )e spremenila smer pohoda in »«e" lenci« so blazno zdrveli pfoti jarku na levi. Prva skupina ie jarek že dosegla in je seda) ščitila druge skupine. Na d°1°^ žaj naše desetorice so začel« deževati svinčenke. Zelenci so mislili, da mora biti na tem ču cel hudič, posebno po tem. ko Jim je kar na lepem zgor« kamion in jim tudi zaprl pot Jj| ostala vozila. Sedaj pa je posta tudi naš umik od tu problematičen. Naenkrat sem na svoji levi strani zaslišal lahek vzdih' ljaj. Nikola, moj dobri vojni tovariš, s katerim sva preživela neštete borbe, opravila mnog» jurišev, se je skušal dvigniti »' roke-
(Nadaljevanje v prih. številk')
75
IO
Nadaljnji interni nastopi gojencev glasbene šole
Peti interni nastop je bil 6. marcu v prostorih glasbene šole. Nastopili so mladi pianisti iz razreda tov. prof. Olge Erženove: Marjetica Pirih, Zorka Zazvonil, Barbara Spchar. Prof. Viktor Schwoiger nam je predstavil učence: Bredo J3ržen, Mileno in Tončko Hrovatič ter Majdo Grmovo. Iz razreda tov. Deboljakove je nastopil Stanko Kemperle. Vasilija Pczdir in Vera Vuk iz šole Janeza Forška sta odigrali dve klavirski skladbici. Iz oddelka za godala ravn. Otona Zazvonila je nastopil mladi violinist Stanko Praprotnik. Iz istega oddelka so nastopili še gojenci Huga Vesolvja Jana Dekleva, Blaž An-dolšok (oba violinista) ter čelista Rudi Ahačič in Janez Bedina, ki sta zaigrala duet za dva čela. Iz razreda Vere Ahačičeve so nastopili pianisti: Jelka Kokalj, Silva Rib-nikar, Marjeta Mežek in Erna Rob-lek. Iz oddelka za pihala iz razreda tov. Ahačiča je nastopil s trobento Rado Pančur. Na splošno je bila izvedba vseh nastopajočih dokaj dobra. K temu sta pripomogli zavzetost vsakega posameznega izvajalca in skrbna pedagoška nega predavateljev. Vsi mladi izvajalci so želi za izvajanje posameznih skladb toplo odobravanje.
Dne 13. marca je bil VI. Interni nastop gojencev. Spored je bil pester in vsebinsko zanimiv. Nastopili so gojenci iz vseh instrumentalnih oddelkov in razredov. Klavirske točke so izvajali Lučka Živec, Anka Brezar, Neva Dornik, Miro Roblek, Marija Snedic, Zdenko Mašič, Travica Rozin, Rajko Šolar, Marija Tišler, Olga Zima, Antonija Grohar, Sonja Indihar (kot spremljevalka solistke), Zorka Zazvonil, Ana Goričan, Boris Er-ien, Jana Romih in Tatjana Stri-tih. Iz oddelka za godala so nastopili Cveta Kranjc, Janez Laibacher, Miriam Cettina (vsi violinisti) in čelist Janez Bedina. Z novo skladbo je nastopil mladi nadarjeni Peter Zupan iz oddelka za pihala (trobenta). Pri vseh mladih izvajalcih je bila zaznavna zavzetost, da s svojo muzikalno igro kar najvarneje poustvarijo glasbeno podobo skladateljevega hotenja.
VII. Interni nastop Je bil 21. marša. Iz klavirskega oddelka so se nam predstavili: Darja Krvštufek,
OBVESTILO
Glasbena šola obvešča občinstvo, da bo III. javni glasbeni večer z novim sporedom v sredo, 23- aprila ob 19.30 uri v dvorani DPD Svoboda.
Vljudno vabljenll
KINO
'— 2. aprila 1958: Jugoslovanski film SVOJEGA TELESA GOSPODAR
3— 4. aprila 1958: Poljski film KANAL
'— 7. aprila 1958: Jugoslovanski
barvni film POP ClRA IN
POP SPIRA 8— 9. aprila 1958: Ameriški film
NEŽNI AKORDI °-~ll. aprila 1958: Ameriški film
PROTI VSEM PRIČAM l2—14. aprila 1958: Ameriški film
BELI ŠPANSKI BEZEG "—16. aprila 1958: Jugoslovanski
film mali Človek
17—18. aprila 1958: Italijan, film UMBERTO D
Vasilija Pezdir, Vili Perko, Stanka Majcen, Marjetka Kurnik, Marjet-ka Regajs, Marija Znidaršič, Ivanka Perko, Jana Dekleva, Simona Rotar, Breda Bertoncelj, Antonija Grohar, Sonja Vidmar in Zorka Zazvonil. Od violinistov so nastopili: Danica Benedik, Stanko Pra-
Kot vsako leto nastopajo tudi letos gojenci glasbene šole na javnih glasbenih večerih.
Prvi Javni glasbeni večor Je bil 20. marca, v času priprav na volitve, tako da se je tudi naša mladina na svoj način pridružila predvolilnim manifestacijam. Pred pri-četkom koncerta je tov. France Slabe seznanil občinstvo o delu glasbene šole. Na šoli je preko 200 učencev, ki se uče klavir, violino, čelo, kontrabas, pihala in so-lopetje. Razen tega delujejo na šoli zbor najmlajših, razni komorni ansambli ter šolski orkester.
Za uvod je odigral šolski orkester tri skladbe: Janka Gregor-ca Šopek cvetlic in Ketelboyjevi skladbi »V mesečini« in I. stavek iz Suite. Vse skladbe je orkester lepo odigral. Nato so sledile solistične točke. Prva je nastopila Marinka Pajntar, ki je pogumno zaigrala Pavčičevo priredbo narodne pesmi »Sonček čez hribček gre«. Za njo se je predstavila občinstvu Ivanka Perko s skladbico M. Sancinove Ples na trati. Skladbica je bila lepo interpretirana. Prosenikovo skladbo Maestoso je zaigral na kontrabas nadarjeni Janko Meglic. Tomčev Večerni sprehod je estetsko zaigrala marljiva učenka Antonija Groharjeva. Otožno skladbico Gnezina »Zvonovi v dolini« je dognano zaigrala Veronika Sorn. Boris Eržen je zaigral na klavirju Grečaninovo »Staro pesem«, ki je zahtevala od Izvajalca že lepo mero obvladanja tehnike. Njemu je sledil čelist Janez Bedina, ki je z občutenim igranjem Godardove »Berceuse« žel velik aplavz. Čajkovskega Čarovnico« je zaigrala na klavir Zorka Zazvonilova. Mlada pianistka je težavno skladbo lahkotno odigrala. Mladi Peter Zupan, je prav tako presenetil občinstvo s svojo muzikalno naravo, ko je na trobento leto zaigral že kar zahtevno slovaško narodno. Kalanov Capriccio je vedro zaigrala marljiva učenka Ana Goričanova. Nadarjena Erna Roblekova je verno interpretirala Bortkiewitzevo skladbo »Kaj ml je pripovedovala pestunja«. Sledil je duo za dva čela. Izvajala sta ga tehnično in melodično dovršeno čelista Rudi Ahačič in Janez Bedina. Nato je nastopila Jana Ro-mihova, ki je bila s sproščeno prstno tehniko zlahka kos težavni Bortkiewitzevi skladbi »Metuljček«. Iz solopevskega oddelka je nastopil Franc Grandovec, ki je zapel Forsterjevo pesem »Mlad junak«. Njemu je sledila Barbka Spehar-jeva, ki je odigrala I. stavek Havdnove sonate v e molu. Pianistka dobro obvlada prstno kot interpretacijsko tehniko in sodi že v skupino zrelejših mladih po-ustvarjalcev. Za zaključek koncerta je nastopil klavirski trio, ki so ga sestavljali: Tatjana Stritih, Anka Ahačičeva in Janez Bedina. Izvajali so Rubinsteinovo Melodijo in Glinkove Plese in pesmi. Ta skupina deluje v okviru oddelka za
protnik, Marjan Klofutar in Erna Roblek. Trobento Je pa igral Rado Pančur. Vse navedene gojence so skrbno pripravili tov. prof. Olga Eržen, Arianda Martinčič, Milica Debeljak, Vera Ahačič, Janez Foršek, Rudolf Ahačič in ravnatelj Zazvonil. Na tej produkciji smo imeli priliko poslušati nekaj novih učencev, ki so prvikrat nastopili. Vse izvajalce Je številno poslušalstvo nagradilo s spontanim odobravanjem.
komorno glasbo, ki ga vodi ravnatelj Zazvonil. Izvedba je bila tehnično na višini, polna muzikal-nega občutja in harmonskega dominiranja. Mladi poustvarjale! so bili nagrajeni s toplim aplavzom.
Drugi Javni nastop Je bil ?B. marca. Za začetek je nastopil zbor najmlajših gojencev, ki ga skrbno vodi prof. Viktor Schweiger. Cicibani so prav prisrčno in z znanjem odpeli Bitenčeve pesmice: Naša četica koraka, Metuljček -Cekinček, Mlinček in Hi, konjiček. Spremljavo na klavirju je oskrbela prof. Erženova. Zbor kot pe-vovodja sta bila deležna toplega aplavza. Nato so sledile solistične točke. Iz šole prof. Martinčičeve sta nastopili Marjetka Kurnik in Travica Rozin. Prva je zaigrala Pavčičevo priredbo narodne pesmi »Mamca, povej, povej . . .«, druga pa Gurlittov Mali ples. Obe skladbici sta bili dobro izvajani. Gur-littovo Gavoto je odigrala Majda Grm, učenka II. r. prof. Schweiger-ja. Concertino I. stavek skladatelja Portnoffa je zaigrala marljiva
»Primorski dnevnik-, 22. decembra 1957:
Ivan Mohorič, znani slovenski gospodarski in trgovinski strokovnjak, sedaj znanstveni sodelavec Inštituta za politično ekonomijo in sorodne vede ekonomske fakultete univerze, je opravil pri sestavljanju te knjige ogromno delo. In priznati je treba, da mu je uspelo napisali knjigo, ki ne bo zanimala samo Tržičane ali tiste, ki se ukvarjajo z zgodovino obrti in industrije v Sloveniji, temveč jo bo prav rad prebiral vsakdo, ki jo bo dobil v roke.
»Ljudska pravica«, 21. januarja 1958:
Za takšno delo sta potrebna široka gospodarska razgledanost in neuklonljiva prizadevnost. — Obojega piscu ne manjka. Zo prva knjiga o gospodarskem razvoju tržiškega kota priča, kako temeljito se je poglobil v obravnavano snov in kako marljivo je
Posredovanja
Na stanovanje ln hrano sprejmem delavko za pomoč v gospodinjstvu. Sitar, Križe 34.
Primerno delovno moč za izdelavo svilenih pomponov za copate iščemo. Javite se pri Greti Brodar.
violinistka Erna Roblekova. Nadarjena Marija Hiršel pa se nam je tokrat predstavila s Gurlittovo skladbico Impromptu, ki jo je zaigrala na pamet dokaj samozavestno in prepričevalno. Italijansko pesem skladatelja Čajkovskega je občuteno interpretirala Majda Ma-renčič. Nato je nastopila z Bon-sack-Kalanovo skladbo Pomladni valček Matija Kenda. Gojenka je skladbico stilno pravilno odigrala. Lepo je tudi odigral Rado Pančur na trobenti rusko narodno. Njemu je sledila nadarjena Sonja Vidmar, ki je odigrala težavno Mozartovo Sonatino z dokajšnjo mero muzikalnoga čuta. Mirkovo Romanco je interpretirala marljiva učenka Majda Mehle. Violinist Anton Zavrl je žel za lepo in občuteno izvajanje Schubertove serenade topel aplavz. Marija Kralj je zaigrala Schyttejevo skladbo Trubadur povsem prepričevalno in z zanosom. Sledil je klavirski trio: I. čelo Janez Bedina, II. čelo Janko Meglic, klavir prof. Erženova. Ansambel je izvajal občuteno Sedl-bauerjev Menuet. Haydnovo sonato v D duru je zaigrala gojenk« Tatjana Stritihova. Kot pri Spehar-jevi tako se tudi pri njej že čuti določena umetniška zrelost. Z Dotzauerjevim duetom za dva čela, ki sta ga izvedla čelista Rudi Ahačič in Janez Bedina je bil uspešno zaključen program drugega javnega glasbenega večera.
Oba nastopa mladih izvajalcev pričata, da se vzgaja v šoli ie lepo število napredujočih glasbenikov. Želimo, da bi bili prihodnji glasbeni večeri še bolje obiskani, saj bo to najlepše priznanj* gojencem in predavateljem.
zbiral dokumentarno gradivo za svoje delo.
»Gospodarski vestnik«, 22. januarja 1958:
Ob izdaji tega obsežnega zgodovinskega dela je treba dati piscu polno priznanje, pohvala pa gre tudi Državni založbi, ki se je odločila za izdajanje serije monografij iz gospodarske zgodovine Slovenije. Prepričani smo, da bo našlo to delo, kakor vsa nadaljevanja, častno mesto v vseh knjižnicah sindikalnih organizacij gospodarskih podjetij, pa tudi v vseh naših javnih in zasebnih knjižnicah.
»Obrtnik«, 26. januarja 1958:
S to knjigo je Državna založba odprla vrsto publikacij iz zgodovine slovenskega gospodarstva. Iniciativo Državne založbe toplo pozdravljamo, ker bo s tem končno izpopolnjena vrzel v našem zgodovinopisju.
Knjigo dobite v pisarni Turističnega društva in v vseh knjigarnah.
Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij Tovarne finega pohištva v Tržiču
sprejme v službo skladiščnika.
Prednost imajo kandidati s prakso v skladiščni službi. — Nastop službe lahko takoj, ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. — Stanovanje ni zagotovljeno. — Prošnje Je vložiti do 15. aprila 1958.
JAVNI GLASBENI VEČERI
KNJIGA IVANA MOHORICA
Zgodovina obrti in industrije v Tržiču
žanje povsod pohvale in priznanja
Ureditev nase jam zdravstvene službe
Javna zdravstvena služba je prevzela celotno službo za zdravje vseh državljanov, zato je bilo nujno potrebno, da smo uvedli še nove ordinacijske ure, da bi odpadlo nepotrebno čakanje v ambulantnih čakalnicah. Vsi državljani, torej   tudi   nezavarovana (privat-
niki) in člani Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov, morajo iskati zdravniško pomoč edi-nole v javnih ambulantah Zdravstvenega doma, člani delovnega kolektiva bpt in pa njihovi svojci, ki izrecno žele, pa v obratni ambulanti bpt.
RAZPORED ORDINACIJSKIH UR JE SLEDEČ:
V splošni ordinaciji: Dr. Tone Martinčič ordinira vsak dan od 7.—13. ure v stari splošni ordinaciji, vsako sredo in petek pa v »specialistični ambulanti« od 14. do 16. ure. — Dr. Ljudmila Mikluv-čič ordinira vsak dan od 7.—10. ure v »specialistični ambulanti«. — Dr. Stanko Živec ordinira vsak dan od 13.—19. ure v stari splošni ambulanti, vsak ponedeljek in četrtek pa še v »specialistični ambulanti« od 10.—12. ure. — Dr. Andrej Robič ordinira vsak torek in sredo od 16.—18. ure v »specialistični ambulanti«.
V Dečjein domu: Dr. Ljudmila Miklavčič vsak dan od 10. -12. ure, vsak ponedeljek od 14.-17. ure (šolski pregledi), vsako sredo od 14,—18. ure (otroška posveto- . vahiica), vsak petek od 14.—17. ure (šolski pregledi). — Dr. Vida Košmelj, speciulistka-ginekologinja, vsak torek od 14.—18. ure (posvetovalnica za žene), vsak četrtek od 14.—18. ure (za bolne žene).
Specialisti: Dr. Vc-loini Ipavec-Petrovič — okulistka, vsak ponedeljek od 14,—18. ure v »specialistični ambulanti«. — Dr. Gorazd Gorjanc — rentgenolog, vsak četrtek od 14.—18. ure v rentgenski ordinaciji.
Upravnik ZD:
Rentgensko   slikanje:    Md. sr.
Mira Primožič — rentgenski tehnik, vsak torek in petek od 14. do 18. ure.
Šolska zobna ambulanta: Dr. Cecilija Gros-Maher — stomatologi-nja, v»ak ponedeljek od 13.30. do 18.30. ure, vsak torek od 7.30. do 12.30. in od 14.30.—19. ure, vsako sredo od 14.30.—19. ure, vsak četrtek od 7.30,—-12,30. ure in od 14.30,—19. ure, vsak petek od 7.30. do 11.30. ure, vsako soboto od 7.30. do 12.30. ure.
Maks O.šubnik — dentist, vsako sredo od 7.—13. ure. — Franc Eržen — dentist, vsak petek od 13. do 19. ure.
Zobna ambulanta za odrasle: Dr. Cecilija Gros - Maher, vsako sredo od 7.—13. ure, vsak petek od 13.—19. ure. — Franc Eržen, vsak ponedeljek od 13.—19. ure, vsak torek od 7.—13. ure, vsako sredo od 13,—19. ure, vsak četrtek od 13.—19. ure, vsako soboto od 13.—19. ure. — Maks Ošabnik, vsak ponedeljek od 7.—13. ure, vsak torek od 13,—19. ure, vsak četrtek od 13.—19. ure, vsak petek od 7.—13. ure, vsako soboto od 13.—18. ure.
Prosimo, da   se   vsi državljani poslužujejo zdravniških uslug po tej objavi. Dr. Stanko Živec
Naši strelci
Pred kratkim so na občnem zboru izvolili svoj odbor, kateremu ponovno predseduje že večletni predsednik strelsko družine tov. Slavko Hvalica,
Bliža se pomlad in z njo nova tekmovanja, novo delo. Ker so se strelci sklenili posvetiti urjenju v streljanju z malokali-brskirn orožjem, so se v ta namen odločili urediti 50 metrski rov. NabaviK bodo tudi več novih malokalibrskih pušk. Glede na to, kor je municija zanje sorazmerno poceni, streljanje s tc vrsto orožja pa res zanimivo ir, lep šport ter pravi užitek, pričakujejo strelci novih tovarišev,
ki imajo veselje za to vrsto športa. Vabijo predvsem mlade, pa tudi starejše, ki se hočejo prepričati o svojih sposobnostih. Včlanjenje v strelsko družino bi gotovo koristilo predvsem našim lovcem, ostalim pa bi bil ta zanimivi šport v razvedrilo. Strelci pa bi dobili z njihovo aktiv-' nostjo novih dobrih članov in tekmovalcev. To pa še posebno sedaj, ko nameravajo strelci okrepiti svoje vrste, tako da bo strelska družina res prava družina, kjer bi se dela in nalog? odvijale res s skupno pomočjo in brez posebnih naporov posameznikov.
POZIV VSEM PREBIVALCEM !
Spričo tega, da pričakujemo v bodoče čedalje več gostov, ki bi želeli pri nas tudi prenočiti, in spričo pomanjkanja hotelskih sob, prosimo vse prebivalstvo, ki bi se v svojem stanovanju kdaj pa kdaj za kako noč lahko utesnilo, naj javi svoj naslov Turističnemu društvu.
Pripominjamo, da tisti zasebniki, ki bodo oddajali ležišča gostom, za to pridobitno dejavnost ne bodo prav nič obdavčeni in da jih stanovanjski organi ne bodo zaradi tega smeli prav nič utesnjevati.
Tistim, ki imajo sicer na razpolago postelje, pa nimajo dovolj posteljnega perila in odej, sporočamo, da bo Turistično društvo nabavilo iz svojih sredstev dovolj posteljnine in jo posojalo interesentom. Pa tudi vsak posameznik sam  lahko dobi pod najugodnej-
šimi pogoji kredit za opremo turističnih ležišč.
V drugih krajih, kjer so začeli z akcijo za zvišanje števila turističnih ležišč, so dosegli pri prebivalstvu velik uspeh. Turistično društvo upa, da pri tem tudi Trži-čani ne bodo zaostajali. Saj vemo, da so v potrebi — ob večjih prireditvah — nudili prirediteljem tudi do 300 ležišč za goste. Zdaj gre za to, da ima Turistično društvo popoln seznam vseh ležišč v naši občini, ki bi bila gostom na razpolago za prenočevanje.
Z dajanjem ležišč na razpolago turistom pomagate turizmu, od katerega ima vsa naša skupnost veliko korist, pa tudi sami si ustvarite možnost postranskega zaslužka.
Turistično društvo pričakuje, da bo ta poziv imel zaželeni uspeh in da bodo naši občani, ki razpolagajo s posteljami, takoj javili društvu svoje naslove.
Za razvedrilo ln kratak čas
Al i si res dober poznavalec mož in žena?
Poskusi odgovoriti, katere izmed sledečih desetih trditev so pravilne, katere napačne. (Pravilni odgovori slede spodaj). Anketa je bila poslana ljudem obeh spolov različnih starosti in različnih poklicev. Anketirancem se ni posrečilo, da bi na vseh deset vprašanj pravilno odgovorili, le malo jih je pravilno odgovorilo na pet stavljenih vprašanj.
Ce pravilno odgovorite na sedem zastavljenih vprašanj, že preseneča. Da kdo pravilno odgovori na osem ali devet, pa je že redkosti
Vsakemu vprašanju dodajte najprej sami P (pravilno), ali N (napačno), potem šele primerjajte svoje odgovore s spodaj objavljenimi odgovori.
1. Pri družinskih zakonskih prepirih zmaga navadno tisti, ki največ govori.
2. Zene so pri kompliciranih problemih hitrejše od moških.
3. Zene se bolj nagibajo k optimizmu in so bolj vedre kot moški.
4. Možje potrebujejo manj spanja kot žene.
5. Zene zgube hitreje glavo kakor možje v res kritičnih situacijah.
6. Možje so bolj izbirčni v jedi kot žene.
7. Možje so bolj zaverovani vase kot žene.
8. Ce nastanejo v zakonu spori zaradi tašče, gre v največ pn-merih za mater žene, v man) primerih za mater moža.
9. Zene govore mnogo več o možeh kakor možje o ženah.
10. Zene razumejo mnogo bolj svoje zakonske može, kakor možje svoje žene.
Odgovori na stavljena vprašan)"
1. Pravilno. Pri domačih prepir'"1 in nesoglasjih obvelja mnenj0 tistega, ki največ govori in besedici.
2. Napačno. V več kot 50 odstotkih moški hitreje in pravilneje odločajo in ukrepajo Prl kompliciranih, zamotanih zadevah.
3. Napačno. Raziskovanja duše-slovcev so ugotovila, da so žene mnogo bolj nagnjene k pobitosti in bolj čustvene kot možje.
4. Pravilno. Zena potrebuje P0' vprečno več spanja kot moški.
5. Napačno. Psihološke ugotovitve so enoglasne, da sicer žene pri lažjih neprijetnostih hitreje »skočijo iz tira«, pri stvarni« resnih dogodkih pa so bolj uravnovešene kakor moški-
6. Napačno. Izkušnje so pokaže'* da žene bolj natančno paziJ0 na to, kaj jedo, in da dosti vec jedil odklanjajo.
7. Napačno.   Dušeslovci   so Prf
SAP — TURIST BIRO LJUBLJANA
trzic
VOZNI RED
- KOVOR — PODBREZJE — KRANJ VELJA OD 1. IV. 1958 DALJE
5.00	6.20	13.00	14.30	21.00	22.20	odhod	Tržič	prihod	5.35	6.55	13.35	15.05	21.35	22.55
5.10	6.30	13.10	14.40	21.10	22.30		Kovor		5.25	6.45	13.25	14.55	21.25	22.45
5.15	6.35	13.15	14.45	21.15	22.35		Zvirče		5.20	6.40	13.20	14.50	21.20	22.40
5.20	(i.40	13.20	14.50	21.20	22,40		PodbreZje		5.15	6.35	13.15	14.45	21.15	22.35
5.25	6.45	13.25	14.55	21.25	22.45		Bistrica		5.10	6.30	13.10	14.40	21.10	22.30
5.30	6.50	13.30	15.00	21.30	22.50		Naklo		5.05	6.25	13.05	14.35	21.05	22.25
5.35	6.55	13.35	15.05	21.35	22.55	prihod	Kranj	odhod	5.00	6.20	13.00	14.30	21.00	22.20
* po	potrebi opravi dodatno				vožnj o	do Kovorja.								
pričani, da so žene mnogo bo) samoljubne (egocentrične). N zanimajo se toliko za dogodi izven njihovega področja 'n okolice, tembolj pa za osebn6 probleme in nagnjenja.
8. Napačno. Nesolasij ne pOV#*j ča   mati   žene,   ampak m* moža.
9. Pravilno.   2ene  mnogo več Mj pogosteje govore o moških kor ti o ženah. Pogovori m° ■ se   sukajo   prvenstveno okr ^ poklicev, denarja, drugih fl><> kili in končno šele okoli žen ■
10. Napačno.  Zakonski  možje j* treje in bolje presodijo znaClv žene in vedo, kako se bodo različnih doživetjih vedle.
»Tržiškl vestnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1. in IS. v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja Sta Mošič / Izdaja ga Turistično dr istvo v Tržiču / Naslov uredni tva in uprave: Tržič, Cesta .11.A 3/Tel. št. 255 in 274 / Tiska tiska' »Gorenjski tisk« v Kranju / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna štev. 15 din / Tek. rač. izdajatelja: 61-KB-4-Z-