GLAS NARODA List slovenskih, delavcev T Ameriki Največji dorentid dbernik | ▼ Združenih državah I Vetfa za rac leto ... $6.00 S Za pol leta.....$3.00 S Za New York celo leto • $7.00 i , Za inozemstvo celo leto $7.00 1 ■MBBHaEESSSŠE^: The largest Slovenian Daily in the United States. baaed every da j except Sundays \ and legal Holidays. 75,000 Readers. T«*r0K: OOMLATOT «76 to^d m fcl Ota. Mrttor. n. MM. M th. Ottto ■ T. A«t rf Q.h»» rf 18W ~ TKSFowT OOBTLAHDT «7. - K0 294 ~ ŽTEV 294 - ' W5W YORK, TODAY, PMBMBKB 1«, 1927. DECEMBRA 1937. VOLOM* IXXV. - LTOCT XXX* Kantonska vstaja zatrta. NA TISOČE MRTVIH V KITAJSKI PREST0LIC1 Število ubitih v Kantonu znaša pet tisoč ali več. — Komunisti vztrajajo v svoji zadnji postcjfcnkL Na tisoče his je bilo požganih. — Ameriške oborožene skupine so se pridružile ladjam po službi na kopnem. ŠANGHAJ, Kitajska, 1 5. decembra. — Vsled prekinjenja komunikacij s Kantonom po neredih, ki so bili posledica zavzetja mesta od strani radi-kalcev ter nato sledečega zopetnega zavzetja o d strani nacijonalcev, so bile podrobnosti glede spopadov zelo pomanjkljive. Kljub temu pa kažejo poročila, da bo naraslo ste vilo mrtvih vsled včerajšnjega protiudarca nacijo nalistov na več kot pet tisoč. Čeprav je bila zopet ustanovljena avtoriteta nacionalistov, ni bil, soglasno z zadnjimi poročili, še zavzet policijski glavni stan. Kitajski komunisti s par Rusi vzdržujejo tamkaj še vedno svojo pozicijo. Neredi se sicer še nadaljujejo, a v izdatno manjši meri. Neznano število komunistov je bilo usmr čenih. Japonska poročila tekom včerajšnjega dni javljajo, da je bil uničen glavni stan delavske unije in da so bile oplenjene številne prodajalne. Onj, ki so ostale nedotaknjene, so močno zabarikadira ne. Nekako tisoč hiš je bilo požganih, soglasno s japonskimi poročili. Dočim se domneva, da je nevarnost za inozem-" ce minula, so dale mornariške oblasti Združenih držav dovoljenje Amerikancem, kojih domovi se nahajajo v predmestjih kitajskega mesta, da se vrnejo domov, in oborožene skupine so bile poklicane z obali na njih odnosne ladje. Močna koncentracija inozemcev različnih naro-dosti je ostala v inozemski sekciji. Z nenadnim zatrtjem naredov v Kantonu, so bili tukajšnji nacijonalistični uradniki soglasni v svojih trditvah, da ne obstaja nobena nevarnost glede kakega nadaljnega komunističnega izbruha. Vojaški poveljniki so izjavili, da so nacijonalisti v o-bilni meri pripravljeni, da preprečijo vsako ponovitev teh neredov. Nacijonalisti v Nankingu so sprožili kampanjo proti takozvanemu ruskemu vplivu na kitajske zadeve. Cang Kaj - Šek, načelnik nacijonalističp.e stranke, je včeraj ponovil ugotovilo prejšnjega dne, v katerem je obsodil sovjete. Izjavil je, da so služili sovjetski konzulati po celi Kitajski kot kotišča komunistične propagande, vsled česar je treba takojšnjega prekinjenja dip-lomatičnih odnošajev med Kitajsko in Moskvo. V drugačnem slučaju bo komunizem povzročil polom kitajske revolucije. Včeraj se je izvedelo, da so zaprli nacijonalisti v Nankingu pet Rusov, ki so obdolženi izdaje proti kitajski vladi. Nahajajo se v ječi v Sučovu izza 1. oktobra. Ti Rusi so bili preje svetovalci dveh kitajskih generalov, ki sta bila pred kratkim obtožena komunizma. Generala pa sta ušla še predno ju je bilo mogoče staviti pred vojno sodišče. Proces v masah proti an* tisemitem na Romunskem. HU K AR EST. Romunska. 15. decembra. — Prefekt province l>i-Uor in oblasti dveh mest v tej provinci so bili odstavljeni radi anti-semitskih izgredov, ki so sp xavršili tam. Xad dvesto dijakov in drugih oso!i ki so se udeležile izgredov. bo stavljenih pred vojno ( sodišče. Vlada je sporočila, da je razumeti pod izrazom '''druge ose;' bo" komuniste. Gazolin ogrožal Liver- j pool. i LIVERPOOL, Anglija, 15. dee.' Policija, pristaniški delavci in požarna bramba so izza včeraj nepre-! stano na rfraži na bregu Mersev.' da preprečijo izbruh požara. j Parnik Seminole se je včeraj razpočil, nakar se je tovor par-nika, obst•ijre iz tisočev galon ga-zolina, vlil preko površine vode.! Domneva se. da bo prihodnja plima odnesl i gažolin veri na odprto ' . _ S-v---T7 ^ v-p. y. p-1 * i i ■ i m ■ MADŽARI PODŽIGAJO NEMIRE^ Madžarske nacijonaliste dolže, d a financirajo antisemitske izgrede v politične s vrhe. — Eden namenov je bil baje, da1 bi narod Transilvanije obžaloval aneksi jo. | - i PARIZ. Vraneija. 15. decembra. Tzjavlja -move. | Veliki fjtbinec na Romunske* je objavil proklamacijo, v kateri I vabi verne Izraelce, naj žalujejo (tekom en^ga dne za bogoskrun-(stvo, izvršeno a- sinagogah Transilvanije in naj ne žalijo Boga z s drngimi manifestacijami - I Premirje med senatom in governor jem. —_ • OKLAHOMA CITY. Okla.. 15.; ,decembra. — Senat države Okla-jltome je sklenil včeraj popoldie |Skoro sogfrumo. da ne bo suspendiral od urada governerja Henry jjohiistona in Ha ri y Cordelia, •predsednika državne poljedelske oblasti do procesa, ki se bo vršil proti obema. I Proti obema so sklenili člani poslanske zbornice predvčerajšnji-n (zjutraj impeachment postopanje, potem ko je poklical govemer Johnston državno milico, da prepreči sestanek zakonodaje. I Kot je irjavil začasni senatni predsednik Williamson, pomeuja ta akcija '!Cjanško ^ ?mirje med < *veŠno xakohodafci^toti* - VEN V ZIMSKI MRAZ! — Ven v zimski mraz, — je ukazalo sodišče. — Premolar ji bodo zopet izgnani iz stanovanj. — Tajnik Davis govorici. — Velike kompanije se nočejo pogajati. — John L. Lewis je bolan. PHILADELPHIA, Pa., 15. decembra. - Dr žavno višje sodišče je včeraj zavrnilo tehnično en priziv, dejanski pa več kot 500 prizivov, s katerimi so se postavili po robu stavkujoči premogarji proti deložiranju od strani premogarskih kompanij. So ! dišče in zastopnik onih, ki so vložili prizive, sta se' namreč dogovorila, da bo odločitev v tipičnem slu-| čaju merodajna za vse ostale. Zavrnjen je bil priziv Williama Jonesa, preinofrarja v Washington okraju, ki je vložil priziv proti pravoreku v prilog Vesta Coal Company, ki «ra j? hotela vreči Iz1 kompanij*!:e hiše. ! Kompanija mu je dadla ukaz J n«aj zapusii svoj du n, v soglasju z' dogovorom, da mora vsak odpu ! sečni ali st-ivkujoči delavec v teku desetih dni jh> odložit dela za-j pustiti svoie stanovanje. Kar ve-' lja glede Jonesa. velja tndi glede vseh ostalih 500. ki so vložili priziv in ki se nahajajo v istem položa-1 ju. — Vsi si morajo poiskati nov dom, v zimskem mrazu in briz vseh sredstev. ' WASIIIWGTOX, D. C., 15. de J Xa isti di-.u je naprosil zvezni d--' lavski tajnik Davis premogarje. naj ostanejo "hladni". — ne 503 deložiranih v gorskem podnebji Pennsyvrlvanije. ki so brez denarja in strehe ter morajo itak ostati "hladni". — pač pa delegate United Min* Workers ter zastopnike desetih delodajalcev, ki so s« zbral^ na prejnogarsko konferenco, katero je sklical on. ' Davis i'; prosil tekom včerajšnje konfeinee za "hladno uvaž«--vanje" visečih spornih vprašanj ter ponovil v splošnem svoje ohi-čajne fraze tekom otvorilne se;«'. Zapretil pa j»^z zvezno prisilno akcijo ter iznova obžaloval odsotnost velikih premogarskih lordov. Obljubil pa j.». da jih bo iznova po-, vabil. John L. Lewis predsednik United Mine Workers je bolan v svojem hotelu ter ni bil vsled tegi navzoč pri seji. j Senator zahteva preiskavo. _ WASIIlNTrTOX, D. C.. 15. de?.' Zvezni senator Burton Wheeler iz Montane i > zahteval včeraj senatno preiskavo v velikem obsesni. s katero naj bi pričela vzgojni in delavski komitej in ki naj bi se pV čala s splošno neva-no delavnost-} jo privatnih detektivskih a?cntur in špijonov, stoječih v zvezni slu;': \ bi. Trdi s.\ da vodi zvezna vlada j na svojih plačilnih listinah 4500( moških in ženskih špijenov. Tvor-(-niškim ."pijonom stavkokaških agentur ie posvetil senator v svo-' jih izvajanjih prav posebno pozornost. "Vatikanski jetnik** oproščen od Mussolini ja. RIM. Italija. 15. decembra. — V neke mpojrovoru z zastopnikom Universal Service je prišel 92 L't stari kardnal Vincenzo Vanutelli.' predsednik kardinalskega kolegi-' ja. na dan / dramatičnim sporoč;-' lom. da bo neka teritorijalna kon-J cesija. odobiena otl^Mussolinija. v j kratkem oprostila papeža iz nj»?-j novega "jetništva". Dogovor je baje že spisan ter manjka le 5?' l»odpisov • | Vanutelli je bil globoko gin jen ter je slavil Mussolinija kot naj-' večjega državnika sveta. •lohnstonu in governeriem samim, dokler se ii° bo odloeilo postavno-! rtL ^posebnrga zasedanja zakonodaje. i FRANCIJA SE j POGAJA Z RUSI IN ITALIJANI! Francija s e pripravlja, da sklene važne pogodbe z Rusijo in Italijo. — Briand nadleguje nasprotnike Mussolinija. PARIZ. Francija. 15 .decembri.j Po kabine-ni seji v JSlizejski pa-j lači je bilo včeraj oficijelno objavljeno. Ja se bliža sklenitev! dveh važnih pogodb /. Rusijo iuj Italijo v teku naslednjega mese-ea. — in :.icer sklenitev neagr«:-sijskega ilr.wvora ' Rusijo in pr:-i jateljskega dogovora z Italijo. tV se ne bed.) za vršili neljubi franco j sko-rinki dogodki, bo novi ruski lwslanik takoj po s-ojem prihodu! v Pariz o'uiovil pogajanja glede r takega d govora, ki so bila preki-j njena avgusta me>eea. Ta dogo\ r bo na eni strani \ t I >o polnil poljsko-l it vinsko uravna! vo od strani Lige narodov ter bi1 n:io novi sovjetski pislanik prine-el s seboj osnutek trgovskega dogovora med Rusijo in Francijo. N'a predvečer prijateljske pi-1 godbe z Italijo, o kateri bosta naj-' brž trkom januarja osebno raz-' pravijala l-riand in Mussolini, je' dal solzav: Aristide prej>oveda i od policij" irroženjc nekega italijanskega nroti-fašistovskega lista v Parizu, tla se na ta način bolj, prikupi banditskemu rokomavhuj v Rimu. ____ I Obratovanje v Holland tunelu. V prvem mesecu izza otvorjenja je vozilo H.'»0.«>3n vozil skozi Hol-| land tunel, ki spaja državi Xe\v York in X -w Jersey. KAKO JE MEHIKA POZDRAVILA LETALCA COL. LINDBERGHA Množice na letalnem polju. — Ljudske mase so bile v dvomu in strahu, a so postale strašno navdušene, ko je dospel z zamudo dveh ur. — Calles je objel odposlanca "dobre volje". — Morrcwa je morala ščititi policija. MEXICO CITY, Mehika, 15. decembra. - Po dveurnem tavanju nad gorskimi pokrajinami Mehike, dokler ni našel prave smeri po imenu, ki je bilo napisano na nekem kažipotu, je pristal polkovnik Charles Lindbergh včeraj popoldne od 2:30. Zaključil je svoj polet i/ \Va*h-ngtona, ki znaša v ravni črti 20'!! milj, v času >eilem in dvajsetih ur in desetih iniit. Skrro 100.000 čakali nanj na Ve.lbuena t.t-.tn.-ni polj i ter mu p* !redil«» pczdrav, ki j.-postal se O'dj navdušen \>.|^<1 >tra-iu. lei so ga gojili /a njegovo va •-nost. Lindbergh gladko pristal -svojim arcplanom. Ljudske mno-1 žice, ki so Čakale d< ige ure so izbruhnile v nrnebesui "viva". Xa-to pa so prodrle kordon vojakov ter polieistov t*-r s. v.sule na i»o- Ijc. • I Oddelek polieistov nn motornih kolesih je lakoj platiii preko aerodroma. da *avrne mav naroda, a je bil sam ves zmeden od oblaka prahu, katerega je napravil Lind-berghov icroplan. Mehiški avij;>-tiki so bitr > oblali ameriškega 1--*alea in njegov aeroplan. Ameri.š!:: poslanik Morrow, ki je s strahom čakal Lindbergh a. je' pohitel iz lože. v namenu, da bo, prvi. ki bo pozdravil, a razrliv-l jana množ-ca ga je metala semin-tja kf»t bil!:o. ('lani predsednikovega štab;, sn rešili diplomata, ko so ga enostavno dvignli tt r posadili v stranski voziček m )tomega kolesa, nakar so ga odvezi nazaj k njegovemu avtomobilu katerega je zapustil v svojem Meu-pešnem poskusu, da l>rifl«' na stran Lindberirha. Letalca so odne>Ii na remenih, ga iztisnili v aviomobil poslanika t »r odvedli iz letalnega j^oija. | Letalca i nato priwdli v ložo predsednika. Scnjor f alle-> se ni zadovoljil s tem. da bi mu gorko stisnil rok'». Objel ga j" ter ga pričel ljubez.ijivo t repa ti ]>o hrbtu, j Predsednik j<* sedel v svoji loži tri ure ter je postajal vedno bolj nestrpen, ko ni Lidbertrh dospt-1. i Lindber;dia so pri'akovali tukaj natančno v 1'4 urah potem, ki j.' zapustil Washington. Ob pol-dvanajstih včeraj zjutraj je sed -1 poslanik Morrow v spremstvu tajnika poslaništva. Wins'owa ter g- -nerala Jolan se je pojavil iz m.^gle. in zo-p! t s«, pri.-ele kričati Ijulske mn -žice. Predsednik C'alh > je vznemirj ui ukazal geueralu Alvare/u. naj ",j-po.šlje pre ,kovalni oddelek. Prr a en jdanoA ^e je dvignilo odi ■ telo proti Tampieo. Predsednik in Morrow n:-'a megla se nadalje prikriti sv >jega vznemirjenja. I\ -nečno pa e prišlo pra\o j»oročilo in kmalu r.;ito Lin lbergh satu. Megla povzročila kolibi jo vlakov. .MEMPHIS. Tenn.. L", dee. -Vlakovodj.i Hez Thorne iz Tln-yer. Mo.. V je vodil Iv.msi- Cirv Special vlak San L< ui- in Sa;i Franeiseo železnice, je izgubil svoje življenje pri kol iziji njepoveir i vlaka z nekim tovornim v bližini Portia. Ark. Več ur po nuesreči i li' našlo n njem še nobenega si du. Poštni ura in i k Nichols i/ Springfield. Mo., je bil ranjen. Ob ''asu kolizije je vladala gosti megla. Grki dobili nov senat. ATENK r;rška, 13. decembra. Tukaj je Siia izdelana zakonodajni predloga ki doloea ustvarjenje novega senata, ki ni več obstajal izza leti 1S62. Devetdseet senatorjev naj " i bilo direktno izvoljenih od naroda. 20 nadaljnih inv -nevanih od različnih trgovskih, profesijonalnih. znanstvenih in tari domovini izplačilo označenega zne>ka. bodisi v dinarjih ali lirah. Po- || datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. I\Tc dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno Sc, ako boste rpoštevali našo za- g nesljivo ter točno postrežbo. ■■■ S .. posebni | Dam*J, Lure PODATKI i Din. 1,000 ..........$ 18.40 Lir 100 ............. $ 6.05 Pristojbini n izpi* 1 »i*. 2,500 ..........% 45.76 Lir 200 ............. $11.80 ^SSi§ Din. 5,000 ..........$ »1.00 Lir 300 ............. $17.40 =>■*» >»koe | ■ledi: t S $25, aH g Din. 10,000 .......... $181.00 Lir 500 ............. $28.50 nuji muck 73 eeo- g Din. 11,110..... . $200,00 Lir 1000 ............. $56.00 j^jj | •d mb|. dotorja. | Nakazila po brzo^vnen pisno »vršujrmo v najkrajšem {ara tat Za vetje trote pe fft- g rafunamo za stroške $1;— mrnrm tofovm. 1 g FRANK SAKSER STATE BANK i j 82 COETLANDT 8TE££T rbooe : cortlaxdt 4&st NEW YOEK, H. Y. i GLAS NARODA (BLOVENt DAILY)_ Owned and Pnbliehed by HLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Stkter, pruid*nt.__Lonii Benedik, treanror. Place of bnsineas of the corporation and addresses of above officer*. 82 Cortiandt 8t., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" __(Voice of the People)__ _Isstted Every Day Except Sundayt and Holiday*-_ Za celo Uto volja liti ta Ameriko Za New York ta celo leto~..$7.00 in Kanado_________$6.00 Za pol leta--------$3JM Za pol leta_________$3.00 Za tnotmtfvo ta celo Isto J70O Za četrt leta______11.50 Za vol leta----------------13-5' __Subtcription Yearly $6.00. _ _Advertisement on Agreement,__ "Plat Naroda'' iihaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se n*™ tudi prejšnjo bivaliKe nasnani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NABODA", 82 Cortiandt Street, New York, N. T. Telephone: Cortiandt 2876. NAJVEČJA TRAGEDIJA V zapadni in centralni Pcnusvlvaniji, v ozemlju mehkega premoga, vojuje na.tisoče in tisoče premogarjev,1 i*Ianov U. M. W. of America, enega najbolj trpkih š(ng-kov, kar jih je v analali zgodovine ameriškega dela. Junaško so se ustavili trpkim zasledovanjem lastnikov premogovnikov, z duhom, ki je občudovanja vreden.) Tam stoje sedaj, — par tisoč mož, žena in njih dru-( _ le majhen del velike družine ameriškega delavske-, jru razreda in njim nasproti stoji, s krvjo v očeli in osveto v svojem srcu, organizirana sile države, izpopolnjena o(l. uaddržave, privatne armade banditov in rokomavhov pr«-. ?i logarski h baronov. Od prvega pričetka stavke je nepostavnost tcrorl ' zirala premogarsko ozemlje. Bahaškim in od žganja po-, norelim banditom, oboroženim do zob, so dovolili razgra-j jati po ulicah premogarskih vasi, insultirati brez povoda ženske in otroke ter streljati na nedolžne, stavkujoče pre-, mogarje, ki stavkajo. Vsega zaničevanja vredno orodje Mellonove gangeJ sodnik Schoonmaker, je brez obotavljanja potisnil na stran zakonik ter dovolil premogarskim baronom najbolj obsežno injunkcijo. kar jih je bilo kdaj uveljavljenih. — i Vsepovsod obstaja zveza okrajnih, državnih in zveznih oblasti, od najbolj podlega in nevednega pomožnega šerifa pa do Andrew Mellona, glavarja premogarskih baronov ter zakladničarja Združenih držav. Namen te zveze jo zdrobiti odpor premogarjev. Vse stavkujoče premogarje so izgnali iz kompanij ' škili bednih bajt, katere imenujejo "domove". I Nekako tri tisoč kompanijskih oboroženih banditov je pomagalo pri izvrševanju izgona, pretepalo moške, ženske in otroke ter jih pomagalo izgnati na dež in mrzli-no, ohromele starce, da, celo ženske v porodnih bolečinah. To je stisnjena, oborožena pest z osveto, — divja, javna in strah vzbujoča manifestacija razrednega boja. Vsako unčo sile in brutalnosti, s katero lahko razpo ■■ legajo premogarski baroni, so uporabili. Nobena stvar ni bila prenizka in preveč podla zanje. Strašne okrutosti, ki so bile izvršene, in zaničljivo barbarske akcije, ki so bile vprizorjene, kažejo barone v j njihovi pravi luči, kot vedno pripravljene, da se bore z vsemi silami, katere imajo na razpolago proti vsakem« naporu, katerega vprizore delavci, da izboljšajo svoje stanje in svoj položaj. j To je rezredno vojevanje v vsej svoji nagoti; brutalen. ponižujoč in brezsmiseln boj, ker hoče en razred} namreč vladajoči, s silo izvesti skrčenje plač ter znižanje' otandarda v življenju delavstva, da bi lahko dobil še v.>č dobičkov, — več bogastva, katerega ne more nikdar ko-1 f umirati. j Naj gredo oni, ki govore o civilizaciji v to premogar-. sko ozemlje. I Tam bodo videli primitivno bestijo, s krvavimi' kremplji, ki trga na kosce moške, ženske in otroke. [ Naj se ozro oni, ki se postavljajo z našim "kulturnim napredkom ', na strašne prizore v Pennsylvania. Videli bodo, da tičita pod tenko plastjo, katero in;e nt'jejo "kulturo", gola pest ter krempelj. Voditeli Ameriške Delavske Federacije kriče lahke, da ni "uikakih razredov", a njih glas bo zadušen od kri-J čanja pijanih banditov, ropotanja stranjih pušk ter srce. pretresujocega stokanja njili žrtev. Kaj pa počne' Unit d Mine Workers organizacija? Krajevno se bore premogar ji ter udarjajo nazaj feut; pač morejo, na miren, postavam odgovarjajoč način. I Med narodna organizacija je zgradila dolge vrste bsf-J rak, v katerih so nastanjeni izgnani premogarji in njih. draime. j * Ostale njene aktivnosti pa obstajajo v glavnem k GLAB NABODA, 16. PBC- 1«7 pozivov na pomoč, tukaj, tam in povsod drugod. In pomagati je treba! Pomagati z denarjem, blagom, vsako stvarjo. Prošnje premogarjev naj ne bodo glas upijocega v puščavi! ______i- • __ _ > . » "" 11. * Dopisi. Garfield Heights, Cleveland, 0. Ker bas obnavljam naročnino za Va* najbolj priljnbljori list Glas Naroda, naj omenim šc par novic. Toka j je kakih dvajset družin. P i mojem mnenju je to najlepša naselbina v elevelandski okolici. Delavske razmere so pa precej slabe in ne svetujem nikomur sem ho-: eliti ze delom. Sedaj tukaj dogo-' tavljajo krasno visoko šolo, ki bol v okras in ponos vsej okolici. Že-lja tukajšnjih rojakov je. tla bi Peter Zgaga razširil svojo kolono na celo stran. On včasi kako tak > por«*, da v> ji mora človek smejati, magari, u Amerike! F. P. i Selo Moste pri Ljubljani, j V fnftm Vaših zadnjih listov se ■ je obdr-Tnil Peter Zgaga Esq. ob ;mene, češ. da nisem v svojih dopi-'sih še enkrat omenjal ljubljanskega vodovoda in vode; Tega do-1 sedaj radi tega nisem storil, ker sem se bal rojakom y Ameriki,, ki .morajo piti samo vodo (?) in bi mislili, da se i z njih norčujem, za-jmeriti. Imamo tukaj vodovod in j pravijo, da je tudi voda dobra. Rabimo jo za pranje, umivanje, moja žena kuha ž njo tudi dobro juho. rabimo jo za umivanje zob, 'a ob pondeljkih si hladimo ž njo razgreto čelo in sence. To je vse, .kar Vam zamorem o \odi pove-Idati. ( I V nedeljo 27. m. m. sva se peljala z ženo na povabilo Jožeta iz Connectieuta zopet enkrat v po-nesno Vrhniko. Ker so drugače | pametni Vrhničani enako Škofje-ločanom pustili zidati kolodvor pol ure od trga, naju je čakal Jože na klo.lvoru s čilim konjičem. Ko smo s* peljali poleg Rokodelskega doma rekel je. sedaj smo pa trije Jože t i tu. Vprašal sem za .tretjega in pokazal mi je naslikanega na imenovanem domu. j Jože stanuje pri svoji teti in ima imenitno urejen "bachelor room" s posebnim vhodom. Y kotu ima majhen, z dogami nabit studen-eek. iz katerega curlja po potrebi tekočina. Vi gotovo vsebuje več kot pol odstotka alkohola. Pre-, (vee bi bilo. ako bi navajal vse do-: (brine, ki smo jih bili deležni, povedati morem le, da nismo trpeli ne lakote, ne žeje in da tudi na Vrhniki nisem pri najboljši volji prišel k temu, da bi ocenil tamoš-| njo vodo. \ j Ob pol osmih zvečer sli smo1 na konert Pevskega društva sv. Cecilije v Rokodelski dom. Program je bil zelo obširen. Nastopilo je tudi več solistov in solistk.! j Dobil sem vtis, da ima tudi tukaj, (dirigent mnogo truda, da zadosti' • častihlepnosti vseh pevk. Kakor i sem že omenil je bil program zelo obširen in lahko bi Sc reklo "malo' 'manj, bi bilo več". 1'žgali sta sa j imo dve pesmi in sicer "Xe maram j za te", in venček slovenskih na-I rodnih iz opore "Gorenjski slav-cek". Pred koncertom je gcvoril neki j ljubljanski akademik o nameravani okmityi medicinske in tehnične fakultete na univerzi v 'Ljubljana. Mladi gospod ni zakrival svojih misli o naših bratih na' jugu in med drugimi omenil, da' bi se s tem. kar se v državi ukrade in poneveri, lahko zdrževalo celo ljubljansko univerzo. Sprejele «o bile pri tem tozadevne pro-I testne resolucije, katere bodo poslane^ Narodni akupScini v Beograd. Po koncerta smo Si v gostilno, (k g. Drašlerju. Ne bom trdil, da] ■je razsvetljav« cest na Vrhnji J idealna, a še hujše jc bilo. ko smo i se vračali v precej rani uri do-, (mov; kar ni bilo le jutranje mr* in ker so bile luži ngasnjsse, smo, i hodili kakor po perzijskih prepro- Indil nvo ženo daje povoljen dokaz, da se dobi pri njih dobra jed, o čemur sen imel priliko se sam prepričati, ker tako dobr;h mesenih klobas ka- 1 kor tu že •) to nisem jedel. V pondc-Jje* zjutraj sva se poslovila od gostoljubnega Jožeta, njegove tete in strica in se odpeljala zopet v belo Ljubljanuo. katera pa ravno ob tem času ni po-' sobno mirna in kjer je ravno raf'i! namerava u2 okrnit ve medicinske ^ in tehnične fakultete na univerzi-veliko ogorčenje. Med potjo sva imela priliko se- 1 znaniti se s snstro go<-pe Marti-i 1 Zelcnčevc. ki je bila na obisku na 1 Vrhniki in se vračala v ^Iaribrr. ! 2?». novembra je dobila Ljnblja- 1 na po dolgem času zopet svojega * župana in podžupana. Občinski -svet je poveril to častno, a olg.i- ! voruo mesto nosilcu liste na pred- . nega bloki g. dr. Din ki Pncu kot. župann in g. Josipu Turku k.t' podžupanu. Oba sta znana kot po-| štenjaka. ki se dobro zavedata svo- ' jih dolžnosti in odgovornosti napram Ljubljančanom in ki bostn svojo nalogo tndi z vršila, ako se jim ne bo od nasprotne politične stranke, ki /e zdaj preti z obstruk-eijo metalo polena pod nogp. Tudi ni pri tukajšnjih razmerah izključeno, da jih bo sedanji režim Becgradn r^di kakega ničevnega razloga odjavil in postavil zoprt kakega regenta, ki mora plesati, kikor zahteva politična stranka, ie na krmilu. Jugoslovan. Novinarsko T'drti- V . .... I ženje. sekcija Ljubljana, priredilo je na narodni praznik 1. decembra v dvorani "Fniona" slavnostni kon-ert. pri katerem je sodeloval operni orkester Narodnegi gledališča v Ljubljani. Sancinov komorni trio. Glasbeno dmštvo "Ljubljana", sepranistka gdč. Vera Majdičeva in pevsko društvo 'Ljubljanski Zvon". Vse koncertne točke so bi'e izvrstno izvršene, a najbolj jo ugajala "Lenka', mešan( zbor .«• klavirjem, ki jo je p d "Ljubljanski Zbor" tako lepo. da jo je more.1 na splošno zahtevo p.v! navijati. ; Po koncertu, pri katerem sem,1 videl tudi italijanskega konzula marquis Gavotti-ja. bila je prosta zabava in ples. Prireditev je imela | popolen usneh in je prinesla pre-j cejšujo sv;»to v penzijoaski fond, novinarjev. Petelini ra^o prvi-j krat zapel;, ko smo se \racali damo v. Vošeeč ^-sem rojakom preko ve-i like luže vesele božične praznik?' in sieeno Novo leto. o>tajam z iskrenimi pozdravi Vaš Joža. (Peter Zgagi uaj 00 na tiho po-; vedano. du je letošnji izvrsten, sa-; mo malo gn je. ker je v mnogih krajih tcč.i pobila, vtndar se ui treba bat: -uše). Zagonetna smrt majorja. Truplo majorja Charles Laurence Byrne, starega 39 let, po-možnega orefesorja za jezike na vojaški akademiji v West Point, so našli včeraj na dnu štirideset čevljev globokega kamnoloma v bližini vojaške reset vacije v West Point. Prvotna poročila, da je izvršil samomor s tem, da se je ustre1 t glavo, so bila zanikana pozneje od oblasti, ki niso našle nobene strelne rane na njegovem truplu. Major, ki je dovršil akademijo leta 1911, je zapustil hišo ob štirih ▼ torek popoldne, da napravi iiprehod in splošno se domneva, da se je ispodtaknll, ko je hodil ob rtfra prepada in da je padel v svojo smrt. V vojni je služil kot artHerij- Po nekaterih londonskih gostil:iah s«-rvirajo pivo v vrčkih, ki nosijo podobo Lloyd Georga in Stanleya Haldwiua. Novice iz Slovenije. 4 PVEKOVECENA NA VRČKIH Dfcčinski odbor v Krče vini raz-puščen. Dosedanji župan občine Krčevita pri Mariboru Gregor Škof jv na lastno r>rošnjo zaradi starosti razrešen županskih poslov, občinski oilbor te občine pa je zaradi nezmožno .1 i za delo razpuščen. Z.i občinskega gerenta je imenova l Alojz Pekla/, lKiseslnik in kovaški mojster v Krčevini. kateremu je prideljen gerentski .-.vet. Nenavadna nesreča srnjaka. Iz Metlike pišejo: T«* dni so bili v kočevskih hribih lovei na iovu. Psi so spodili srnjaka, ki jo je urnih nog ubral proti vasi Vrč ie«* nad Semičem. V svojem divjem begu ni zapazil pri vrtu trgovca in posetnika Ivana Venetiča metra visoke žično ograje, v katero se je zagm.1 s tako silo, da se j.' zrušil na tla. Takoj pa se je zopet pobral in poskusil ograjo preskočiti. Skok se mu pa ni posrečil. Zadl se je in padel nazaj na hrbet. V tem trenotku je prispH Ve-netie. skotil nad srnjaka in «:a zgrabil za sprednje noge. Srnjak se je pohlevno udal in *amo z o-bupnim ph-kanjem tožil o svoji nesreči. Seveda so bili kmalu na licu mesta tudi psi. katere je moral Venetič odganjati, da je srnjaka obranil pred njimi. Priirnal ga je v hišo in privezal, nakar ji' srnjak le|>o legel, da bi se odpočil od velike utrujenosti. Venetič j-,! triletnega 28 kg težkega srnjaka! izročil najemniku, lova Andreju, Štriclu. Srirtna kosa. | V Ljubljani je umrla po dol*ri in I mučni bolezni Ivana Nežmahova.! soproga upokojenca državne ž« -; lezniee in mati 16 otrok. V Lljublj&ni je nenadoma unrl Martin Žuidarič. železniški ura i-, uik v pokoju. J NAROČA i TE SF NA "C.t.AS NARODA"! Hud Ižanec T«' tilno 11a Dunajski cesti korajžen l/.a-nee. Prikorakal je ravno s sodišča, kjer so LT.i |ui njegov« m mnenju "razžalili". V gostilni ]»a j«- kakor nalašč nah-tel na sovda. ki je tri-umfiral [»ri razpravi. Tedaj je pri-T-t-l razžaljenee pihati kakor gad. Hitel j«1 prazna t i kozatci* za k<»-zareem in k« se jt» pijače do dobrn navlekel, je pokaza korajžo. Xa-pravil je v gostilni tak kravah d 1 jc moral priti po njega stražnik, ki ga je slednjič spravil k počitku na "prične". Navdušeni hazardisti. Trije ugledni možje iz Šmartna igrajo prav radi z.i denar. Zadnjič >o igrali "enoindvajset*'. takrat je sosed f. ol ral soseda II. za tiso/ dinarjev, veb'lar mu je po končani igri odbil dobrodušno wised l polovico izgubljene svote. in je bil zadovoljen z "zaslužkom" ">00 Din. Za navdušene hazardiste pa se zanimali ; roži»iki. ki so jih zalotili baš v trenotku, ko hi ' kupčkali'*. in "stresli" dmar. Igralska trojica prišle ra Ji ljubavi do prepovedane i«rrc pml sodnika, ki jih bo kakor pravijo, najprej 'pretresel' nato pn naneil in poval:! na zanimivo i^rro :špano n fižolom" Zdravniki priporočajo gorak Belsar-! ski Krvni Oaj za tMlpravo prehladov. ' Rolfrarski Krvni Ca j je jako dobro i družinsko zdravilo. Pijte ca vročega prvdno creste spat. I>ol»er je zojmt zaprtje. revuiatizem. kis<*l ž«-lodec. slaba I jetra in /ji izboljšanje krvi. Naprodaj [>ri lekarnarjih, ali I zavarovano jh» j>ovii. velika družinska .škatlja ?!.2.7 ali ^ i^luittje ?3.13 ali (i skatelj 'Ji. Nash.v H. II. vi.n Sehliek. Pres.. "JfNi Marvel Bid? Pittsburgh, Pa. —Adv't. Hudičeva noga. Ena najboljših povesti Conan Doyla, v kateri slavn detektiv Sherlock Holmes z lahkoto razreši navidez nerazrešljiv slučaj. To je kizmet Nas rojak Frank Oklešen, ki se že par let mudi v San Salvadoru, je originalno opisal to dežele vulkanov, potresov in vremenskih nezgod. Nase stare korenine, V tem spisu nam je Matija Pogorele predstavil ns-kaj naših najstarejših priseljencev v Washington u In Mirni fljoti To ae nekatere izmed mnogih zanimivosti, ki jih vsebuje: Slovensko Amerikanski Koledar - 1928 | Peter Zgaga j Kojak j. pripovedoval; — Kot veste, je moja žena j.i-ko lepa. I m rad jo iinam. Kajši kot vse u;« sv -m. Neprestano pazi:u nanjo. Kamorkoli pre. grem ž njo. .Moje pazlj>.e oei so ji neprestani na sledu. \"sak moiki mora imeti vzrok, ee "avna s »vojo /.eno dobro ali sluU) Tudi ja/ imam vzrox za svojo ravnanja, s ^-ojo ženo lin-dim za-trn;: te^a. Ker ji ne za- upam. da '»i hodila sauia. * VC-fraj s!t »"itali. koliko -e je dobilo za en dolar preč petindvajsetimi ali tridesetimi leti. \'e sjtmo dolar, tudi uikel je b.l v tistih č::»i!i jako krediten. Daiid&it*'* pa ni dosti vreden. Edinole pri telefonu ijrra važno vlofjo Xikfl laliko vr/eš v telefonsko skrinjico dobiš v povračilo iin-paeuo stev:lko. * Nekateri d«*lavei so jako drairi. Posebno /j larji in , Inmbarji. Pri-jatrlj. pr.'.lno pokli«>š plumbarja v hišo. se desetkrat preeiisli. Nekdo ji pripovdoval: — Moja žena je pomivala jm sodo in imela na prstn demantni p---tan. Ko je posodo pomila, ni bilo d^manta nikjer Padel ji je v od-jvrdnoeev. Pa sem m mislil: Ali bi plumbarja poklical, ali bi ji kupil nov deman* * Odločil sem se. da ji kupim deraant. * Paruvir .i" o "i t ar farmarju: — Ko si mi prodal konja, si mi rekel, da mi ne bo nikdar povzročal nikakm trubla. — No, -n ? — Včeraj mi je konj erknil. — Ko s-»n ti ea prodal, sem li rek«l. da fi ne bo povzročal nobenega trubla. Danes ti pr lahko <:a- rantiram. -.a ti pra ne bo. * Čudna i > ti^oda nekaterih ljudi. V prizadevanju, da bi postali božati. izgube svoje zdravj»». Nato pa j* trosijo vse >voje bopastvo v prizadevanju, da bi ozdraveli. * Danes pravi neki roj.ik v dopisu. da bi najrajše videl, če bi fat-širil >vojo kolono na e:*lo stran. Ne rečem, včasi, ko «em prav dobro razpoložen, bs bilo mogoče. To la za vsak dan ne morem garantirati. Sif r je bilo pa /e dos'i te rol).\ a' o računam samo zadnjih deset !e1. Na leto ;risto kolon. v desetih letih tri tiso.x * Zdravnik je pr^iskal mlado zenico. |J0t'*>!! jo je J»a |)Otola/-il besedami: — Ni nič iiudejra. gospa. Kdim nekaj vam svetujem: ponoči spilo na desni strani. .Vko spite na levi vtrani. j«' slabo za vase srce. — Na k na desni strani j»a ne morem spat*. — jo odvrnila. — Zakaj n'* .* v— Zato. ker ne slišim dobro na levo uho. moj nmž pa v spanju govori. * — Oh. kako sem -»rečen. - je rekla žena svojemu možu. — ker si se olvadil piti. Povej mi vendar. zakaj e ti je pijača tako pri-studila. Po kratkem obotavljanju ji jo mož priznal: * — Saj se menda spominjaš, k ) je bila zadnjič pri nas tvoja mali na obisku Jaz -jem prišel precej na-oikan domov in sem videl tri namesto ene. Tisti pogled me je pw-sunil, da sem se pri priči iztreznil ter sklenil, da nikdar več ne po- kusim nobene alkoholne pijaee. * Statistik5 so dognali, da imi vsak peti Amerikanee karo. Niso pa še dognali, koliko Amerikanee v zoa karo piavilno voziti. NAŠIM NAROČNIKOM - » h 4.4 , Naročnike katerim je, oziroma bo še letos poila naročnina, pro-(imo, d« to pravoČafno obnove in olajiajo ddo pri zakljnčkn podov-nih knjig koncem leta. -^ ^ tfpe&vftižtvb. KRATKA DNEVNA ZtiODBA GLAS NARODA, 16. J)EC. 1927 ^. ... ---. - , — ,, , XAX DAIBEAVX: . '• KAKO JE OBOGATEL GOSPODARJEV SLUGA Gospod Charnac .si je baš zapenjal domačo, z zlatimi nitkami pretkano suknjo, ko je stopil preden j sluga Mori n. "Xu, Morin, kaj mi želite po-ved teti V' je vprašal gospodar, prižigajo eigareto. Morin jc že dolgo služil v hiši gospoda Charnaca. Njegovo lice je bilo tako nagubano, da mu nisi mogel razbrati starosti. Taksen je sedaj stal pred gospodarjem. "Morin, kar začnite!" ga je hrabril gospodar. "Ali želite, daj vam povišam plačo? Ali ste kaj ? razbili.' Ali se morda ženite."' j Shtfra je spustil jrlavo na piši. ■ "Hotel sem vprašati gospoda za svet...." j "Oho, zato ste se postavili v to( svečano pozo! Nu, kar na dan zt besedo!" Gospod Charnac se je vrgel v udoben naslanjač, potegnil dve, tri dime dišeče sinotke in dejal: "Poslušani vas." Morinovo lice je dobilo zopet nekam bedast izraz. "Gospod se morda spominja, da sta bila pred kakim letom dni gospoda Marchal in Rocardent pri nas na obedu." Charnac se je ozrl v strop: v ' Ze mogoče, že mogoče." ' Gospod je to bržkone pozabi!, a meni je ostal poset v dobrem spominu. Takrat sun se i" v i rdi poleg ostrig ponilliško vino iz leta 1860. V razgovoru z go&ii sem u-jel '.k.sede: "Komur se Mi prav. na j si nabavi delnice Gossv Gandv. REVMATIZEM Bolečina hitro izgine z Red Cross lodionem obližem. Odprava ostrih zbodljajev kot z nožem, to je vae. kar žele tri>eci vsled l-evinatlzma. Pritisnite Johnson's Red Cross ledlčnl obliž. Čudili se boste kako hitro vam bo pomaga!. C reje in iwudrja luiete dele. znustav-Iju bolečine, l»reninga imetje ter izžene okorelost iz nabreklega mesa ia sklepov. Nežno masira mest* z vsakim gib-Ijajem telesa in zdravilo vsesava koža. Ne prenašajte bolečine revmati2ma. Vi lahko dobite takojšnjo pomoč v bllž-Žujt lekarni, če vprašate za veliki lied Cross obliž z rdečim flanelastim ozadjem. —Adv't. ki notirajo sedaj osem s< • frankov. V kratkem bodo poskočile na deset ali celo petnajst tiso- frankov. Gospod, od tistega d^i sem pazno sledil borznim poro';vm v listih. In zgodi! se je nanovedaei čudež: delnice .Gdasy Gatu«/ so v teku pol leta poskočile na .-elem-najst tisoč frankov!" Charnac je s koncem or.-tr. c-tresel pepel s cigare. Dejal je; "Zdi se mi, da so sedaj ž? zopet normalne, ali ne?" "Morda je tako, a govo ltj mo-J (ram še dalje: gospod jc tedaj dc-| ijal, da bo zelo porasle tudi delniee Duk'\s Robber. Jaz sem to dobro slišal in sem si zapomnil, (.ngpod je dejal, da stoje delnice L'ukes Robber na sedemnajst ti-o: in da se bodo dvignile." "Nu da, in so se dvignile Danes notirajo menda osem in štirideset tisoč." "Ne, gospod, samo štiri in štirideset tisoč, če dovolite." "Glej, glej, kako dobro ste podkovani v borznih novicah! Ali ste kupili kako delnico, da ste take zanimate za te stvari?" Morin je pomolil gospod Ciiar nacu pepelnik in je nadaljeval: "Gospod ve, da sem podedoval po očetu majhno imetje. Nekaj s^m tudi prihranil. Saj sem že dva in trideset let pri vas v službi! Tako sem imel osemdeset tisoč frankov. In ko sem cul, da bodo delnice Goosy Gaudy porasle, sem za v.so to vsoto kupil akcije. Pli-čal sem vsak kos osemsto frankov, j Oh, bilo je strašno! Nisem vedel, kje se me glava drži." Charnac je 'puhnil modrikasti dim proti stropu in je dejal: '1 Never jet no! Kolasalna spe-kulaeija!" "Ko so delnice dosegle ceno sedemnajst tisoč frannkov, sem jih prodal in sem za ves izkupiček kupil delnice Dukes Robber. Čakal sem, da so dosegle najvišjo ceno in sem jih prodal po pet in štirideset tisoč frankov. Gospod, zdaj imam štiri milijone in ne vem, kaj bi ž njinri...." Charnac je veselo pogledal slugo! in je rekel: j "To je pa res imenitno! Pred letom dni ste bili samo dober sluga — danes ste tudi imovit gtf spod!" "Gospod se mi smeje, a meni i je težko pri srcu. Že tri noči ne I spim. Ko sem imel osemdeset tisoč sem neprestano koval načrte, kar ko 1» potem, ko bom imel še dvajset tisoč več. Mislil sem, kako se vrnem v svoj rojstni kraj in tam mirno preživim zadnja leta svojega življenja. Med tem so se stvari tako obrnile...." "Nu, in kaj boste počeli sedaj?" "Sedaj.... ne vem. Tidel sem. da ste bogati in srečni in zadovoljni, pa se mi je zahotelo poizkusiti; ka- Iko je človeku, če se počuti srečnega. A glejte.... sreče ni nikjer! — Gospod živi tako nostavno! Zjutraj vstane dokaj pozno, a precej pozno vstanem tudi jaz. Dopoldne, ko je gospod v uradu, sem jaz doma. Ob eni je kosilo. Drago kosilo. Toliko služinčadi za tistih nekaj krožnikov! Popoldne gre gospod z doma, nihče ne ve. kam. Časih pride kdo na obisk. Takrat je navadno pojedina, ki zopet stane denar. In tako dalje. Gospod stanuje v treh sobah, kupuje stare slike, razbite vrče. prašne preproge. V čem je prav za prav sreča? S tem vprašanjem si belim glavo.'' "Morin," je dejal gospod Charnac, "pameten človek ste. Sreča ni v bogastvu!" "Ali je res tako, gospod?" "Tako je, Morin. In zato osta nite še dalje pri meni v službi. Vse bo, kakor je bilo doslej." Morinov obraz se je razveselil. "Da, ostanite. Vaš denar naložimo v banki, da vam ne bo delal skrbi. Samo pazite, da brž pozabite nanj — potem bo zopet vse dobro." Lehak in srečen je stopil Morin dva koraka! prqjtji vratom, ( Na pragu se je obrnil in je vprašal: "Katero obleko zapoveduje gospod za današnji sprehod?" j PRAV VSAKDO - j i kdor kaj išče; kdor I f kaj ponuja; kdor kaj i I kupuje; kdor kaj pro- j i daja; prav vsakdo I I priznava* da imajo i I čudovit uspeh — I ] MALI OGLASI j Z v "Glas Naroda" I Zamorci v belgijskem Kongu no>ijo potrebščine za člane angleške eksp edicije. Jugoslavia irredenta. Dva slovenska fašista pred sodi-! ščem. Dr. Jasnie, občinski tajnik v C'r-| ničah in občinski načelnik Lipovž v Batujah sta bila obtožena prikrivanja 7l ičina pri domačem pi-smonoši, kateri je zlorablja! svojo | službo in jemal denar iz pisem.' Oba slovenska fašista dr. Jasnič1 ;in Lipovž sta bila oproščena. Pro-jti dr. Jasnrču je poprej tekla preiskava na ovadbo glede nagrad pri sestavljanju invalidskih proseč j, pa je bila ustavljena. Osrednjo mlekarno, ki bi preskrbovala Trst. bi rado imelo fašistično glasilo, in sicer kj? v bližini mesta. Ta zadeva se razpravlja že dolgo časa, pa brez u-speha. Tako se dovaža mleko v Trst tudi iz velike, daljine in družba Sc-resmece dela imenitne kupčije. V Julijski Krajini je dovolj mleka, treba je organizacije, pa bi bil Trst izborno preskrbljen, rf, slovenskimi mlekarnami bi se da-• la napraviti centrala, ali fašistični gospodje ne prenesejo tega. da i bi slovanski gospodarji kaj zaslu-j žili. Kake mentalitete so fašistični ljudi, priča njihov list. ki piše: "Na Krasu so bile zadružne ini-ci jati ve že prod vojno, organizirane z diskretnim industrijskim kri-i torijem, pa četudi so bile zastrup-j Ijene s političnim predsodkom.! Slovenske stranke so jih ustanav-j Ijale z namenom, da porabijo to j industrijo za slovensko penetra-j cijo v naš teritorij". Fašisti iščejo sedaj za Trst mle-j ka. katerega se ne bo držala slo-i venska peaetracija ... Morski vihar i v-noči nad 24. novembra je napra-jvil v reškem pristanišču veliko škodo. V Kantndi je razbitih polno čolnov in malih ladij v reškem pristanišču pa je že od leta 1024 prebiti valobran dal morskim valovom široke pot ob ''Whitehead", ki je nevarno poškodovan. Stavba se zruši, ako ne bo takoj potrebnih ukrepov. V tvoruiei torpedov je zaposlenih okoli 600 delavcev. Strašno je zanemarjeno reško pristanišče. Namesto da bi bili prebiti valobran takoj popravili, gledajo. kako ogromna odprtina že tri I leta povzroča vedno večjo škodo. Industrializacija Eeke. Fašističi i voditelji dopovedujejo Rečanom, da naj opustijo misrl na povrnitov nekdanjih lepih časov. ko j-,- pristanišče prospevalo. Tudi mala Madžarska ne bo mogla nič pomagati. Fašiti se zavzemajo /.a industrijalizacijo Reke in posredujejo v tem pogledu tudi v Rimu. napovedujoč., da se bo s tej strani Raki gotovo izdatno pomagalo. .. Prazno upanje, ker se sta-j re industrijske province z vso od-i ločnostjo protivijo vsakemu razvoju industrije ob meji. Reko čaka edinole — pogin. Zcpet bodo romali v Rim! Letošnji eliki stroški za romanje slovenskih dopola voristov "/,. Goriške v Rim še niso pokriti, pa j že napoveduje fašistično glasilo! nova romanja za prihodnje leto v Milan, Turni, Rim in Neapelj. Nabiranje denarnih prispevkov za novo romanje se prične tak?j in občine bodo morale poslati vj Italijo nekaj ljudi na svoje stro-. ške. Tolminske mlekarne v fašistični organizaciji. j Pred krat': i m so v zbrali v Toi-J minil zastopniki skoro vseh mle-j karu v okraju na povabilo fašističnega sindikalnega vodstva. Gc-vorilo se i-.- o važnosti mlekarstva,I ki se mora dvigniti in o potrebi organizacije pod fašističnim vodstvom. V odbor so izvoljeni zi-stopniki «: lekarn iz Bovca. Zatol-mina. Ponikev. Prapetna. Ročinji, Kobarida. Hudejuzne. Ofalež;, STENSKE KOLEDARJE bomo začeli razpošiljati v tednu pred Novim letom, ko bo naval n i pošti nekoliko ponehal, vsled česar lahko jamčimo, da bo sleherni naročnik K o I cd ar nepoškodovan sprejel- Na letošnjem stenskem koledarju je krasna slika Kolumbovega prihoda v Ameriko. Do ko-j ledarja so rpravičeni le naročniki. Glasa Naroda. Upravništvo. Agifirajte sa "Glas Narodanajvečji slovenski dnevnik v Ameriki . ZAKLADI PREJŠNJIH | I SULTANOV j ^ #- ! Švicarski zlatar pravi, da so imeli prejšnji turški sultani "neprecenljiva bogastva". — Na tisoče dragih kamnov hranijo v skrbno za-j varovani sobi. j . :— ŽENEVA. Švica, 14 decembri. Švicarski draguljar Gahnson. ki je bil naprošen od turške vlade, naj ugotovi vrednost zakladov v palači prejšnjega sultana v Cari- | gradu, se je vrnil semkaj, ne d:: bi završil -voje misije, "ker sploh ni mogoče preceniti in prešteti bo-j gastev". Da pride v zakladnico sobo, I moral iii - kozi več vrat. kojih vsa-, *ka .so bila zavarovana od oborož ■- j ne straže. Za Inja vrata, iz solidne [jra brona. >o bila tako težka, di I jih je morJo odpreti osem mož. I | Izveden.1 • je videl krožnike, p .]- ne dragih kamnov, idečih in mo ' drili. dem-jntev. biserov nevrjetne velikosti, smaragdov in rubinov. j Dva predmeta sta prav posebno vzbudila ijegovo pozornost: bo j lalee z rr>Č;i jem. obstoječim iz ene-! ga samega velikega smaragda t >rj prestol iz rstega /.lata. okrašen J 20.000 biseri velike vrednosti ter j več tisoč r.ihini in snnragdi. * Vrjetno jo da ni nobene ilrug-zbirke dragocenosti na celem sve-' tu. ki bi se mogla kosati z zbirko, Jurskih suitanov v Carigradu. Gla-J I-si se. da je dosegla ta zbirka svojo največjo vrednost in svoj naj-j večji siiaj tekom vlade Abdul lir..) jinida. ki je izroči! svoje posest j lota 1908 parlamentarni stranki' Mlatloturkov. Večkrat poprej pa se je glasilo. da so bistveno vrednost te: ikoroiest tisoč imrtae podpore ter ima v blagajni skoro $13,000,— Bldnund ran, L. UL ANTON CVBTKOVICH, lfU Linden Stnet. Brooklyn, N. T. • ——— FRANK LUPSHA. Drnitro zboruje vsako tretjo soboto ▼ n«. 431 Morris Avenue, Jih drnttrenlb proetorib v nmtimu HnO. Rockvllje Center. L. i«!. 8. St. mM drugo in tretjo Ave., New Tort. NAJPRIMERNEJŠE BOŽIČNO DARILO, ki je trajno in kojega vrednost se vsak mesec r ' poveča, je — Vložna knjižica. Stariše, ki hočejo stvar jati svoji deci denarni sklad, priporočamo pričeti % tvlogo pri nas. Obrestovan je vloge po 4% FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street NEW, YORK ■ . - ti - • ■ i ' r S4 i ,. •;. ; v . .. • U DENARNE pošiljatve kot Božična darila so v pretežni večini že na potu v stari kraj. Vendar pa prihajajo še vedno naročila za izplačan je pred Božičem, kar nam je mogoče izvršiti potom brzojavnega pisma. Kdor toraj želi, da izplačamo nakazani denar tekom enega tedna, naj nam pošlje še en dolar za stroške takega brzojav-nega pisma. Postrežba kot vedno najtočnejša. Frank Sakser State Bank 82 Cortiandt Street ; : New York, N.Y. POZOR GTATELJi: . - . ! KNJIGE | VODNIKOVE ! DRUŽBE r LJUBLJANI ' so bilo odposlane tistim, ki so jih narotili. — Sprejeti mi sledeče knjige: VODNIKOVA PRATIKA za | leto 1928; HIŠA V STRUGI, povest; *YI.AI)KA IN .AHTKA. opisi; VODNIKI IN 1'REROKI, (zgodovinska razprava). j ( KNA VSEM ŠTIRIM S1.50 Narorila pošljite na: — "Glas Naroda ' 82 Cortiandt Street. Nt « \orlt ADYLRT1SE in GLAS S A ROD A Kako se potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko. • ~ i___ _ Kder J« lAMeojes potorat! v itarl kraj, je potrebno, da Je po«-•n o potnih Ustih, prtljagi In dm-gib atvareb. Vsled njuSe dolgoletni lakoinje Vam ml aamoremo datj najbolj*« pojamlls Id priporočamo, vedno le prrorrstne brsopandkk. Tcdl nedržarljaul umesti o po. tor MU v stari kraj. toda preskrbeti ■1 morajo doToI'enJfe all permit la Washington«, bodisi ea eno leto aH • mesecer In ee mora delati pro-fajo v saj es mesec pred od potovanjem In to naravnost ▼ Waahlnf-ton, D. C. na geaeralega nasaln^ Bkega komisarja. flUaon edredbe. ki Je itopila I. reljavo IL jrilja, 19U m nlkomar rti ne poflje permit po poitt am-tmk gs mora Iti laka ti rsak poeOeš oseboo, bodisi ▼ naJbUinJl aaaelj^ U urad ali pa ga dobi ▼ New Toka pred od pot oranjem, kakor kod« T prošnji ra prost Kdor potuje rm hrta dovoljenja, potnJe aa . trojo lastno odgoToraoat. Kako do\M troje« h starega Erajtf« Kdor Sell dobiti sorodnSl al irojee la starega kraja, naj aaai pnj pOe ca pojasnila. Ia Jagod* ▼Ue bo prlpnSČenlh t tem leta peteUescer, toda polovica ta kvota Ja določena aa amerlika driav-Uane, ki Me dobiti aea otum Is otroka od 18. do 3L leta la ta aa poUedaiika delavca. Xcarm diavijanl pa m—i|H dobiti sem lene ls otroka do 18. H-ta braa da U bili Ketl v kvoto, potrebno pa Ja dflatl prelaj« v Wart-dgtn. Freiaa HMH kafl Em| plin aasL FRAKI SAISIJ STATE BARK ■ GOBTLANDT R, HV IMS Grajska Gospodična- ROMAR. Za Glaa Naroda priredil O. F. Gti&S NAHODA, 16. DEC. 1927- 16 (Nadaljevanje.) Johana pa jim tega ni zamerila, kajti vedela je, da nimajo vtem liitroživnem easu ljudje dovolj prilike, da bi poseeali bolniške sobe ter poslušali modrosti starih devic. Da. če bi le mogli vsaki dan z.i eno uro ven v prosto naravo, bi labko pozabila na vse drugo. Kako pogosto je sedela zvečer sama tor si slikala v mislih slike kot bi jih rada doživela! Potovati! Da, tiho in mirno sedeti ter opazovati vse kraaote! Potovati, a kako bi mogla misliti na potovanja? Pogosto je pritisnila svoji roki proti prsom ter vzdilinila: — Ah, ee bi se hotela mene usmiliti le duša ter odpreti vrata moje kletke! Xa kolenih bi se ji zahvaljevala za to, celo svoje življenje ! Tn Gospod je uslišal molitev zapuščene. Kako skrivnostno je dišal danes bezeg in kakko veselo je švignila mimo okna mala lastavica. kot n se je pošteno ozrl vanjo. — Kaj pa naj bi počel tukaj, gospodična Johana? Vi pač sama veste, kako so me sprejemali tukaj. Žalostne izkušnje so me napra-j vile čudakom. Svet mi ni hotel dati nobene sreče in vsled tega sem pobegnil v samoto, v katero pač spada neroden, grd človek kot sem jaz. i Kot v proučeni strahu je. visel njegov pogled na ustnicah Johane. a ta je zmajala z milo resnostjo z glavo ter odvrnila j — Kako morete le reči kaj takega, gospod grof! Lepota in gr-dobija sta stvar okusa. j — In kako sodi vaš okus. baronesa? — je vpraša! pritajeno, kot proseče dete. I — Jaz smatram celo najlepši obraz grdim, če nosi izraz podlir. občutkov in strasti ter smatram lepim najgrši obraz, če se zrcali v njegovih očeh duša. ki razkriva dobroto, zvestobo in resnico. Zvok njenega glasu je razkrival več kot njene besede in v pijanosti navdušenja je prijel Vilibald njeno roko ter jo pritisnil ? drznostjo, katere ni sam mogel razumeti, na svoja usta. — Le dela resnica lepega, Johana, potem mi dovolite, da postanem tudi jaz lep skozi vas, — je vzkliknil z oduševljenjem. — Bolj kot kdaj poprej bi bil rad resničen v tej uri. Ne govoriva sedaj o brezbrižnih stvareh, kajti to bi bila laž. Vi veste, zakaj prihajam sem, Johana. veste prav tako dobro kot jaz sam. — Le ena želja ta misel me navdajata in vse. kar zadržuje odločitev, me jmiei in vznemirja! — Zakaj se obračate proč? Ali vas straši ta hitra, poštena resnica? Ali sem morda napačno pričel? Ah, potem mi oprostite! Prizanesite možu, ki je postal svetu tako tuj. J« z mislim vendar dobro, Johana. tako od srca dobro! Prijel je zopet njeno roko ter jo stisnil v svoji. Lica Johane so se še bolj pordečila in kot žareča itža mu js smehljal nasproti njen obraz. Pritisnil je njeno roko na svoji ust-1 niči. — Vi me še ne poznate, Johana. in vse. kar ste pač slišali o meni, ni bilo pač tako. da bi pridobilo zame vaše srce. Jaz stojim tukaj ter se potezam za vašo roko. In pri Bogu. Johana. nikdar se ne boste kesala. če postanete moja žena. Sebe samega in svojega zunanjega človeka ne morem žalibog izpremeniti in t>ga morate pač sprejeti \red v nakupno ceno, a moje življenje, mišljenje in čustvovanje ii to vam hočem podariti v najbolj zvesti ljubezni — in to vas bo osrečilo ! Govoril je hitro, strastno in razburjeno. Ni se čudil svoji drz-i osti in tudi ne. kje je jemal vse te besede. Privrele so mu neiska-ne iz največjih globin srca in raditega so mu tudi segale v sree. Velike. blesteče se solze so za blestele v očeh Jon a ne. — Kako dobri ste z menoj, samotno, bdno. ki ni na svetu pričakovala y<*e. nikake srec^! Bo^jiin pa se, grof ^iedeek. da me precenjujete in da me .smatrate za bolj" zdravo kot pa setnl ' ? ; • * • £ . V »*! i — Domneval sem, da sedite v stolu, in R«-m vendar prišel k vainf kot snubec, — je vzkliknil Vilibald strastno, položil svojo roko krog' nje ter jo pri vil k sebi. — Kot zaslepljen sem od tega, kar vidim! j — A vi me poznate še tako malo... J Tedaj pa se je nasmehnil in ta sriiebljaj je napravii njegov o- braz naravnost lepim. — Meni pa se zdi kot da se že dolgo, dolino poznava. Tako mi je kot otroku, ki si izslika v mislih svoje božično darilo ter vzklikne na Sveti večer, ko ga drži v rokah: — Da, tako je kot sem si ga želel! * Vilibald je poljubil svojo nevesto na usta ter rekel: — f*ojdiva sedaj k tvojemu bratu! In res sta sla. kot na angeljskih perutih. To je bil iuden pa.*! Grdi, pohabljeni mož in šepajoča, pohabljena deklica. Kljub temu pa sta stala obema vrata nebes na široko odprta in slišala sta an-geljsko petje. • Osmo poglavje. To je bilo eno največjih presenečenj, ki jih je glavno mesto kdaj doživelo, ko se je čitalo naslednjega jutra v krajevnem listu zaročno obvestilo grofa Viliblada z Niedecka z baronico Johano Nerdlingen. Gospa Melanija je tako krčevito zakričal i, da je skočil ves pr--J strašen pokonci njen mož. ki je sedel na zof": ter kadil svojo jutra-' njo cigareto . i — Ridiger. — sedaj še to! To je bilo vse. kar nama je še manj-' kalo. Grof je vrgel zmeden pogled na list ter '"e i>ostal naenkrat ze:o' bled. j — Ah. — to je perfidno! — je vzkliknil na kratko, nakar je! stisnil skupaj ustnici ter pričel zreti mimo s-oje razburjene žene v' praznino. Naenkrat pa se je trdo nasmehnil: . — No, privoščiva mu vendar povsem nedolžno zabavo! — se je! porogal ter skomignil z ramama. — Nedolžno zabavo, če se majoratni gospodar poroči? — Gotovo! Koga pa bo vzel? Mala, grbasta ženska ni prav nič nevarna! — Johana ni grbasta. — Potem pa visi postrani ter šepa. Na vvak način pa je izključeno, da bi se oglasila pri njej štorklja — Ne moti se! Imamo primere... Ridiger je jezno udaril z nogo ob tla. — Nehaj vendar s tem večnim zbadanjeu. Kot da bi mogel jaz izpremeniti to! Vrag aaj vzame tega prismojenega starca, ki hočel postaviti najinemu sinu dediča pod nos! - ! i (Dalje prihodnjič.) ----—--—------ i BI Pugelj: i Jaslice. Tončku. "!;i sedi suh, črn in slabo oblečen v kuhinji za vrati, je pomolila ravnokar kuharica krožnik z večerjo, sestoječo iz kisle repe, zelja, krompirja in debelega J rjavega fižola. Kakor vselej je nabrala tudi to pot ostanke z raznih krožnikov ter jih postavila predenj brez besede. A nocoj je drugače kakor druge dni. Nocoj •je sveti večer. | O ti prazno, pusto mesto, ki nič i ne veš o napovedanih praznikih!; jPomilovalka žlopota z vodo. rož-j lja s krožniki, premetava žlice, nože in vilice, kuharica preriva pi-skre po štedilniku, ,>es sreblj? glasno cmoka je redko juho, po-veži poje vinjeni gost in iz gostil-! ne prihaja zamolkel govor pivcev lin smeh mlade natakarice. I Tukaj sta si cnako'petek in sve-tek, a zun-j; na deželi leži noc>j j nad vasjo božji mir in tisti, ki so res dobri in Bogu mili, vidijo sivega ogromnega angela, ki je raz-'prostrl peruti od konca do konja | vasi in drži v roki dolgo oljko^o vejo. Iliše. hišice in bajt: mu k.i-I de iznad snežnih streh prosojni dim in cerkev kaže nanj s svojim velikim, belim kazalcem. Nocoj se fantje ne tepo in vsi so zbrani okrog svojih mater, pa se jih drže za krilo kakor takrat, ko jim je bilo po pet let in so dr-ali pest v ustih. Vse je zbrano, kar spada k obitelji. Hiša čista, oče s> odložili pipo in kade cigaro, mati so opasali beli, široki predpasnik. Marička je pa nocoj tako lepa kakor ga rt roža na vrtu. Samo po vasi poglej, pa boš vi-; del takoj, kako je nocoj dobra in' blaga. Vse hiše čepe v snegu ka-' kor dobrohotne domače živali pa prijateljsko pomežikujejo s svojimi rdečimi očmi. Tam je« ena, ki gleda iznad drugih kakor slon h-med volov in krav. Velike, belci oči ima, vsa je jasna in svetla in pozdravlja daleč po dolini na dol-j go in široko. Otroci delajo jaslice. Pripravljajo mah. delajo hribček, ograde ga z zlato ograjo in zapro zlata! Vrata z zlatim kljueknm da ne bo-| j do moirle ubežati ovce, ki jih bodo ! j nagnali v jaslice. Tonček, črni kuštroglavec in be-J lozobec. je povečerjal, da sam ni vedel kdaj. Pokrižal se je. vzel je klobuk in odšel na dvorišče prav tiho in neopazno. Obstal je in pogledal v nebo. če bi ne ugledal ti stega sievga angela. Ni ga videl, toda pozdravilo ga je toliko zvezd, tako bogato se iskrečih in zlatih, tako prijaznih in domačih, da nj čudno, če se je pomenil ž njimi ; premnogi blagi zemljan, proseč zi dobrotljivo uslugo. Tonček ni dejal klobuka na glavo. Zakaj tam med zvezdami so njegovi starši, tisti gospodar, ki je odložil na nocojšnji večer pipo in prižgal cigaro ,in tista mati. Ii je opasala beli. prostrani predpas nik. Tn Marička. ki je bila noco tako lepa kakor vrtnica v ogradi VAŽNA IZNAJDBA Neki Francoz je iznašel pripravo, ki bo nadomestila kolesa pri ae-roplanih. Nemesto koles bo pritrjen k osi zobčasti pas. kakršen je pri traktorjih. . . SHpiliafc fte** 17. itCMitra: Uin&ewaaka. Cherbourg dcccmbft! Stuttgart, Cherbourg. Branca fi* tftCfWlbfl I Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg tfictfn bfi * kUJeitic. Cherbourg 2a decembra: Ryndam. Boulogne aur Mer. Rotter-tea S. decembra: New TocU, Cherbourg. Hamburg J®* brj * Mauritania. Cherbourg SI. decembra: Pennlaad. Cherbourg Minnetonka, Cherbourg I. SKUPNI IZLET a paralkom "Parle" dne K marca. in. II. aKUPNI IZLET a paralkom --Parle" dne 12. maja. tWS. III. SKUPNI IZLET a paralkom -"Parle" dna 2. junija, IMS. Večinoma parnlkov odplujejo pono CI; potniki ee vkrraJo dan prel Jn Ton.'ck. j I časne, prostrane hiše^so tonile v (megli kakor v zastrupljenem morju in prikazovale so se druge, kakor bi se valile iz njega in sc spet vanj pogrezale. Nikjer ni bilo zvezd, nikjer blagega sivega angela in tudi ne belega prsta visoke cerkve, ki bi ga pokazal. Od nekod iz sredine meglenega morja je mrzlo zvonil tramvaj in zdaj od tukaj in zdaj od tam se je zadri v' noč črn avtomobil s svojim prašičjim glasom. I Tonček ]>a je šel in šel in ni 'gledal ne sem ne tja. ker je bil ves' I doma in med svojimi. Tako je pri-isel do velike razsvetljene hiše J I kjer je bilo zbranih mnogo ljudi. !Ravno so se odpirala visoka svetla vrat in in vsa množica se je zganila in hotela kakor en sam mož naenkrat skozi ta vrata. Tonček |je bil nenadoma sredi ljudi, ki so i pritiskali z vseh strani in nesli s j seboj tudi njega kakor potok lu-;pino. že so se zvalili čez prag, razdelili so se na vee vrat. še na več. še na več in končno je stal Tonček pred človekom v modri kapi. ki mu je rekel: — Daj listek. Tonček ni vedel kake in kaj. — Čakaj. Ne smeš naprej, dokler ne daš listka. Naenkrat je pristopil še en kapa r. — Nimaš !istka! Pusti ga! Tji-le v kot se slisni! In potisni": ga je v pregrajen prostor pod široki hodnik. Pred njim pa kakor v cerkvi. Vse žamet in zlato, vse v lučih kakor v cerkvi in spredaj na veliki podobi domači grič, pa spomlad, pa košate jablane, ki cveto sredi njc^Ljudi pa vse polno. In zdajci se je dvignila podoba in glej, kakšne jaslice! Kako prekrasna Marija, podobna sestrici Marički na sveti večer! In sveti Jožef s kratko, okroglo in sivo brado kakor »-anjki oče! A zadaj miga z uhlji sivi osliček in opleta z* repom debelušna rdečka. Kako sije iz jasli Jezušeek in }tako ljubko izteza bele ročice \ In koliko pastirčkov pred hlevčkom in še vedno prihajajo in vsi; govore tako, da se vse razume. To je čudovita povest, kar pripoveduje tisti stari sivi pastir, in to je pesem, kar govori mladenič, ki je pristopil za njim. Zdaj pa pozor! Izmed drevja je priplavala repata zvezda m. '.; Unity Sta. to okoO^o, J. Skerlj, fr. 8chifrer. y West Newton, Joseph Jo»an. Wllloek, J. PeterneL • UTAH 'I: Helper, Fr. Krebs. . WISCONSIN BGlwauheo, Joseph Tratnik In Joa Koren. Racine hi okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zona an. West Ailis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Tancher. Di—»sndi nici A. 2. Arko. Vsak zastopnik Izda potrdilo sa sta. to, katero je preJeL Zastopnike roja« kom toplo priporoCarao. Naročnina za "Glas Naroda" Je; Za eno leto 96.00; za pol leta $3.00; sa Štiri mesce 92.00: sa četrt leta 11.50. - * s Naročnina xa Lvrnpo Je |T. ca eno leto, ANGLESK0 SL0VENSKO BERILO EngKali-Slovene Reader SiftovO dr. V. J. KEBH CENA t poiteino SAMO $3,- Knjiga vsebuje sičetne nauke o izgovarjavi angle-fikih besed; raje sa učence angleščine; berila in Sanke a slikami ter kratek angleško slovenski in alov$nako angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "OLA8 NABQDA" S2Cort2andt8tml New Tork, H. T. - ' ---------^ - - r;-