KAKO ZASTAVITI DRUŽBENO PREOBRAZBO DRUŽBENIH SVETOV                                                        
Bliže k delegatom
Kakšen naj bi bil in kako naj bi deloval izvršni svet, da bi bil resnično sestavni del delegatskega sistema, sta pravzaprav osrednji vprašanji v zvezi z družbeno -preobraz-bo IS, upravnih organov in strokovnih služb v mestu in občinah. O tem že nekaj časa razpravljajo posebne delovne skupine na ravni mesta, prejš-nji teden pa se je v te razprave vključil tudi komite mestne konference ZKS Ljubljana.
Pri celotni preobrazbi, enot-nejšem organizacijskem in metodološkem načinu dela ter razvijanju odgovornosti je seveda nujno upoštevati do-sedanje dobre izkušnje delo-vanja izvršnih svetov. Vendar pa bo hkrati treba tudi premi-sliti, ali bi bilo sprejemljivo, da iz izvršnega sveta »izloči-mo« predstojnike najpo-membnejših upravnih orga-nov. Mnenja razpravljalcev so si bila pravzaprav enotna, da ti ne bi bili vključeni v izvršni svet le zaradi položaja oziro-ma »stroke«, ampak naj bi na-sprotno izvršni svet iz svojega sestava imenoval posamezne predstojnike upravnih orga-nov. Predvsem zaradi tega, ker ima tak član izvršnega sveta, ki je hkrati tudi pred-stojnik upravnega organa, ze-lo pomembne funkcije. Ena glavnih njegovih nalog, ki bo . v prihodnje morala biti še po-
sebej poudarjena, je prav so-delovanje pri razpravljanju in odločanju o vseh pomembnih zadevah, ki so na dnevnem re-du sej izvršnega sveta. Takšen način organiziranja dela pa bo zagotoVo pomenil tudi po-memben korak naprej k uspešnejšemu usklajevanju dela upravnih organov.
Precej časa so člani komite-ja, pa tudi prisotni predstav-niki drugih družbenopolitič-nih organizacij in skupnosti -Vlado Beznik, Marjan Rožič, Albin Vengust, Tone Klemen - namenili tudi predlogom v zvezi z uresničevanjem kolek-tivnega dela v izvršnih svetih. Predvsem so poudarili, da je treba posebej razmisliti o predlogih o skrajšanju man-datne dobe predsednika izvršnega sveta na dve leti, izvolitev samo enega pod-predsednika, ki bi bil hkrati tudi predsednikov namest-nik, omejitev »mandatarskih« pooblastil predsednika IS, ki bi moral biti bolj usklajevalec priprav in pobud pri iskanju ustreznih kadrovskih rešitev, skupaj z drugimi odgovorni-mi dejavniki kadrovske poli-tike. Ne nazadnje bo treba do-bro pretehtati tudi načine kre-pitve odgovornosti vsakega člana izvršnega sveta, ki naj ne bi skrbel le za svoje po-dročje, ampak tudi za delova-nje celotnega izvršnega sveta.
Majda Žlender