356
SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Zdrav Vestn | september – oktober 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3446
Avtorske pravice (c) 2023 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod
Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Terminologija klinične prehrane: Motnje prehranjenosti 
in s prehranjenostjo povezana stanja
Terminology of clinical nutrition: nutritional disorders and nutrition related conditions
Nada Rotovnik Kozjek,1,2 Gašper Tonin,1,3 Luka Puzigaća,4 Gregor Veninšek,5 Sergej Pirkmajer,1 Tajda Košir Božič,1,6 
Denis Mlakar Mastnak,2 Jurij Aleš Košir,7 Laura Petrica,2 Karla Berlec,2 Katja Kogovšek,2 Tomaž Marš,1 Taja Jordan,1,8 
Mitja Lainščak,1,9 Jerneja Farkaš Lainščak,10,11 Rok Poličnik,11 Eva Peklaj,12 Neža Majdič,12 Erik Brecelj,13   
Alenka Marič Cevzar,14 Andrej Škoberne,1,15 Barbara Korošec,12 Rada Franko,16 Brigita Brumen Avramović,2 
Renata Hribar,17 Ana Jelovčan,2 Mojca Stubelj,18 Nataša Bratina,19 Karin Sernec,20 Katja Povhe Jemec,21   
Branka Stražišar,22 Sergeja Kozar,23 Mojca Jensterle,24 Irena Šarc,25 Jaka Strel,26 Klemen Schara,2 Mojca Gabrijelčič,11 
Milena Kerin Povšič,22 Neža Lipovec,23,24 Evgen Benedik,24,25 Jasna Klen,1,7 Milena Blaž Kovač1,27
Zdravniški VestnikSlovenia  Medical Journal
1 Medicinska fakulteta, Univerza Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
2 Oddelek za klinično prehrano, Onkološki Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
3 Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
4 Oddelek za onkologijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, Slovenija
5 Center za geriatrično medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
6 Klinični oddelek za gastroenterologijo, Interna klinika, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
7 Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
8 Klinični Inštitut za radiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
9 Odsek za kardiologijo, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija
10 Pedagoška in raziskovalna dejavnost, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija
11 Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
12 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča, Ljubljana, Slovenija
13 Oddelek za abdominalno kirurgijo, Sektor operativnih dejavnosti, Onkološki Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
14 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Oddelek za zdravila, Ljubljana, Slovenija
15 Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
16 Lekarna, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
17 Enota za klinično prehrano, Splošna bolnica Novo mesto, Novo mesto, Slovenija
18 Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Izola, Slovenija
19 Pediatrična klinika, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
20 Enota za motnje hranjenja, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
21 Ministrstvo za zdravje RS, Direktorat za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
22 Oddelek za anestezijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Sektor operativnih dejavnosti, Onkološki Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
23 Oddelek za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Slovenj Gradec, Slovenija
24 Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
25 Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Golnik, Slovenija
26 Zavod Fitlab, Logatec, Slovenija
27 Zdravstveni dom Ljubljana-Šiška, Ljubljana, Slovenija
Korespondenca / Correspondence: Nada Rotovnik Kozjek, e: nkozjek1@gmail.com
Ključne besede: motnje prehranjenosti; podhranjenost; podhranjenost ob bolezni s prisotnostjo vnetja; debelost; sarkopenija
Key words: nutritional disorders; malnutrition; disease-related malnutrition; obesity; sarcopenia
Prispelo / Received: 24. 4. 2023 | Sprejeto / Accepted: 12. 7. 2023
Citirajte kot/Cite as: Nada Rotovnik Kozjek N, Tonin G, Puzigaća L, Veninšek G, Pirkmajer S, Košir Božič T, et al. Terminologija klinične 
prehrane: Motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo povezana stanja. Zdrav Vestn. 2023;92(9–10):356–70. DOI: https://doi.org/10.6016/
ZdravVestn.3446
eng slo element
sl article-lang
10.6016/ZdravVestn.3446 doi
24.4.2023 date-received
12.7.2023 date-accepted
General practice, medical training Splošna medicina, zdravniško izobraževanje discipline
Original scientific article Izvirni znanstveni članek article-type
Terminology of clinical nutrition: nutritional 
disorders and nutrition related conditions
Terminologija klinične prehrane: Motnje prehran-
jenosti in s prehranjenostjo povezana stanja article-title
Terminology of clinical nutrition Terminologija klinične prehrane alt-title
nutritional disorders, malnutrition, disease-re-
lated malnutrition, obesity, sarcopenia
motnje prehranjenosti, podhranjenost, podhran-
jenost ob bolezni s prisotnostjo vnetja, debelost, 
sarkopenija
kwd-group
The authors declare that there are no conflicts 
of interest present.
Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni 
konkurenčni interesi. conflict
year volume first month last month first page last page
2023 92 9 10 356 370
name surname aff email
Nada Rotovnik Kozjek 1 nkozjek1@gmail.com
name surname aff
Nada Rotovnik Kozjek 1,2
Gašper Tonin 1,3
Luka Puzigaća 4
Gregor Veninšek 5
Sergej Pirkmajer 1
Tajda Košir Božič 1,6
Denis Mlakar Mastnak 2
Jurij Aleš Košir 7
Laura Petrica 2
Karla Berlec 2
Katja Kogovšek 2
Tomaž Marš 1
Taja Jordan 1,8
Mitja Lainščak 1,9
Jerneja Farkaš Lainščak 10,11
Rok Poličnik 11
Eva Peklaj 12
Neža Majdič 12
Erik Brecelj 13
Alenka Marič Cevzar 14
Andrej Škoberne 1,15
Barbara Korošec 12
Rada Franko 16
Brigita Brumen Avramović 2
Renata Hribar 17
Ana Jelovčan 2
Mojca Stubelj 18
Nataša Bratina 19
Karin Sernec 20
Katja Povhe Jemec 21
Branka Stražišar 22
Sergeja Kozar 23
Mojca Jensterle 24
Irena Šarc 25
Jaka Strel 26
Klemen Schara 2
Mojca Gabrijelčič 11
Milena Kerin Povšič 22
Neža Lipovec 23,24
Evgen Benedik 24,25
Jasna Klen 1,7
Milena Blaž Kovač 1,27
eng slo aff-id
Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Medicinska fakulteta, Univerza Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 1
Department for Clinical Nutrition, Institute of Oncology, Ljubljana, Slovenia Oddelek za klinično prehrano, Onkološki Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 2
Faculty of Arts, University in Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 3
Institute of Oncology, University Medical Centre Maribor, Maribor, Slovenia Oddelek za onkologijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, Slovenija 4
Geriatric Unit, Division of Internal Medicine, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, 
Slovenia Center za geriatrično medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 5
Department of Gastroenterology, Division of Internal Medicine, University Medical Centre 
Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
Klinični oddelek za gastroenterologijo, Interna klinika, Interna klinika, Univerzitetni klinični center 
Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 6
Department of Abdominal Surgery, Division of Surgery, University Medical Centre Ljubljana, 
Ljubljana, Slovenia
Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, 
Ljubljana, Slovenija 7
Institute of Radiology, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični Inštitut za radiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 8
Division of Cardiology, General Hospital Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenia Odsek za kardiologijo, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija 9
Department of Research and Education, General Hospital Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenia Pedagoška in raziskovalna dejavnost, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija 10
National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija 11
University Rehabilitation Institute Republic of Slovenia Soča, Ljubljana, Slovenia Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča, Ljubljana, Slovenija 12
Department of Abdominal Surgery, Division of Surgery, Institute of Oncology, Ljubljana, Slovenia Oddelek za abdominalno kirurgijo, Sektor operativnih dejavnosti, Onkološki Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 13
Health Insurance Institute of Slovenia, Division for Medicaments, Ljubljana, Slovenia Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Oddelek za zdravila, Ljubljana, Slovenija 14
Department of Nephrology, Division of Internal Medicine, University Medical Centre Ljubljana, 
Ljubljana, Slovenia Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 15
Pharmacy, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Lekarna, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 16
Clinical Nutrition Unit, General Hospital Novo mesto, Novo mesto, Slovenia Enota za klinično prehrano, Splošna bolnica Novo mesto, Novo mesto, Slovenija 17
Faculty of Health Sciences, University of Primorska, Izola, Slovenia Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Izola, Slovenija 18
Department of Endocrinology, Diabetes and Metabolic Diseases, University Children's Hospital, 
University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
Pediatrična klinika, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, Univerzitetni klinični 
center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 19
Unit for Eating Disorders, Center for Mental Health, University Psychiatric Hospital Ljubljana, 
Ljubljana, Slovenia Enota za motnje hranjenja, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 20
Ministry of Health RS, Public Health Directorate, Ljubljana, Slovenia Ministrstvo za zdravje RS, Direktorat za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija 21
Department of Anesthesiology and Intensive Care, Divison of Surgery, Institute of Oncology, 
Ljubljana, Slovenia
Oddelek za anestezijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Sektor operativnih dejavnosti, Onkološki 
Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 22
Department of Anesthesiology and Intensive Therapy, Slovenj Gradec General Hospital, Slovenj 
Gradec, Slovenia
Oddelek za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, 
Slovenj Gradec, Slovenija 23
Department of Endocrinology, Diabetes and Metabolic Diseases, Division of Internal Medicine, 
University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični 
center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 24
University Clinic of Respiratory and Allergic Diseases Golnik, Golnik, Slovenia Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Golnik, Slovenija 25
Institute Fitlab, Logatec, Slovenia Zavod Fitlab, Logatec, Slovenija 26
Ljubljana Šiška Community Health Centre, Ljubljana, Slovenia Zdravstveni dom Ljubljana-Šiška, Ljubljana, Slovenija 27
357
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Terminologija klinične prehrane
1 Uvod
Prehrano posameznika uvrščamo med ključne de-
javnike njegovega zdravja ter kakovosti življenja (1). To 
se posebej izrazi ob različnih bolezenskih stanjih, ko se 
zaradi motenj/sprememb vnosa hrane in/ali presnove v 
organizmu pri različnih fizioloških stanjih (npr. noseč-
nost, telesna dejavnost) ali boleznih spremenijo potrebe 
po energijskem in hranilnem vnosu.
Izvleček
Izhodišča: Prehransko stanje posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja. Za učinkovito individu-
alno in multidisciplinarno obravnavo stanj, povezanih s prehranskim stanjem posameznika, moramo dobro poznati ter-
minologijo klinične prehrane. Ker je klinična prehrana kot medicinska stroka razvita tudi pri nas, v tujini pa so tovrstni 
terminološki dokumenti že na voljo, želimo tudi v Sloveniji na podlagi konsenza oblikovati enotno terminologijo. 
Metode: Prispevek je osnovan na podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. K sodelovanju smo povabili obsežno 
skupino relevantnih slovenskih strokovnjakov s kliničnih, predkliničnih in drugih področij, ki so povezana z dejavnostjo kli-
nične prehrane v medicini, pri oblikovanju pa je sodeloval tudi terminolog s področja medicine. Kot izhodišče smo izbrali 
terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo ter ob njih upoštevali najnovejša strokovna 
priporočila za posamezne pojme. Avtorji so bili v stiku prek osebnih srečanj in elektronske pošte. Pri končnem oblikovanju 
konsenza je sodelovalo 42 avtorjev iz 19 slovenskih ustanov. 
Rezultati: Predstavljamo temeljne pojme, terminološke definicije in pripadajoče slovenske termine s področja klinične 
prehrane. Opredelili smo osnovne motnje prehranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, neravnovesje mikro-
hranil in sindrom ponovnega hranjenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo povezana stanja – sarkopenijo in 
krhkost. Osnovne pojme smo podprli s kliničnim kontekstom, v katerem nastopajo. 
Zaključki: Poenoteno razumevanje osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična prehrana, je izhodišče za nadaljnji 
razvoj stroke, poleg tega pa je podlaga tudi za prehransko obravnavo in učinkovito prehransko oskrbo.
Abstract
Background: Nutritional status is fundamental to the health of an individual. In order to facilitate effective individual and 
multidisciplinary management of conditions related to an individual’s nutritional status, it is necessary to be familiar with 
the terminology of clinical nutrition. As clinical nutrition is a developed medical specialty in Slovenia, and similar termi-
nological documents are already available abroad, this article aims to form a unified terminology of clinical nutrition in 
Slovenia, based on consensus.
Methods: The article is based on an explicit terminology agreement. An extended group of relevant Slovenian experts 
from clinical, preclinical, and other fields related to clinical nutrition in medicine were invited to participate. As a starting 
point, we chose the terminology guidelines of the European Society for Clinical Nutrition and Metabolism and took into 
account the latest expert recommendations for individual terms of clinical nutrition. The authors were in contact through 
personal meetings and e-mail. Forty-two authors participated in the final formation of the consensus.
Results: This article presents the basic concepts and corresponding Slovenian terms from the field of clinical nutrition. We 
have defined diagnoses of nutritional disorders and presented procedures of nutritional care, in which, based on the nutri-
tional assessment, the nutritional status is diagnosed and, according to (patho)physiological processes, metabolic chang-
es are defined, which dictate the formation of a nutritional plan for the individual. We have presented types and methods 
of nutritional care and therapy, and have also proposed a definition of the basic organizational forms of nutritional care.
Conclusions: Unified understanding of the basic concepts of clinical nutrition represents the starting point for further 
development of the field. It will enable unhindered communication among professionals, uniform teaching and develop-
ment, and the integration of organizational forms of clinical nutrition into the Slovenian healthcare system.
Področje klinične prehrane se je v zadnjih letih iz-
jemno razvilo, zato je Evropsko združenje za klinično 
prehrano in presnovo (European Society for Clinical 
Nutrition and Metabolism, ESPEN) skladno z novimi 
znanstvenimi spoznanji sprejelo poenoteno termino-
logijo prehranskih pojmov (2,3). Klinična prehrana se 
kot stroka postopoma uveljavlja tudi v Sloveniji že od 
358
SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Zdrav Vestn | september – oktober 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3446
potrditve prvega nacionalnega programa prehranske po-
litike za obdobje od leta 2005 do leta 2010, ki je vključeval 
tudi strategijo zagotavljanja ustrezne prehrane bolnikov 
v bolnišnicah. Poleg strokovnega, pedagoškega in orga-
nizacijskega pomena je sklenitev dogovora o terminolo-
giji osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična 
prehrana, tudi podlaga za formalno opredelitev motenj 
prehranjenosti in s prehranjenostjo povezanih stanj v 
Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB)1 (2,3).
V prispevku predstavljamo slovensko terminologijo 
osnovnih patoloških stanj s področja klinične prehrane. 
Osnovana je na smernicah, ki jih priporoča ESPEN, in 
na sodobnih opredelitvah fizioloških in patofizioloških 
procesov, ki vodijo do motenj prehranjenosti in s prehra-
njenostjo povezanih patoloških stanj posameznika (2,4).
2 Metode
Pri oblikovanju terminologije smo sledili načelom 
dunajske terminološke šole, prispevek pa je nastal na 
podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. Stro-
kovnjaki s področja klinične prehrane so določili za 
svojo stroko najbolj relevantne pojme in zapisali stro-
kovno ustrezne definicije, ki so v prispevku prilagojene 
slovenskemu prostoru. Vsakemu pojmu je bil določen 
slovenski termin. Posamezni pojmi s pripadajočimi ter-
mini niso le slovarsko nanizani, ampak smo jih poskusili 
urediti tudi taksonomsko, kar se odraža tudi v strukturi 
prispevka. Pri izbiri slovenskih terminov in oblikovanju 
definicij smo upoštevali uveljavljena terminološka na-
čela (jezikovnosistemsko ustreznost, ustaljenost, gospo-
darnost, pomensko predvidljivost, jezikovnokulturno 
ustreznost itd.) in obstoječo jezikoslovno literaturo s 
področja medicinske in splošne terminologije (5-13). 
Poleg osnovnih terminoloških definicij smo pri nekate-
rih temah za lažjo predstavljivost zapisali tudi teoretič-
no osnovo. Ob nekaterih v slovenščini manj uveljavlje-
nih temeljnih terminih je pri prvi omembi slovenskega 
termina zapisan tudi mednarodni oz. angleški termin, ki 
ga nato v nadaljevanju ne navajamo več.
2.1 Izbira skupine strokovnjakov
Pri oblikovanju eksplicitnega terminološkega dogo-
vora je sodelovala večdisciplinarna skupina zdravstvenih 
strokovnjakov in slovenist s področja medicinske termi-
nologije. V oblikovanje prispevka je bilo vključenih 42 
relevantnih slovenskih strokovnjakov posameznih pod-
ročij stroke klinične prehrane in drugih relevantnih pre-
hranskih ved iz 19 različnih slovenskih ustanov (zdrav-
niki s kliničnega in predkliničnega področja, dietetiki, 
medicinske sestre, farmacevti, logopedi in drugi).
2.2 Proces oblikovanja konsenza
Prva avtorja (N. R. K., G. T.) sta na podlagi navede-
ne literature ustvarila osnutek prispevka s taksonomsko 
ureditvijo posameznih pojmov, ki sta ga po elektronski 
pošti posredovala vsem soavtorjem (taksonomija je pri-
kazana v Tabeli 1). Avtorji so nato prispevek nadgradili 
s specifičnimi strokovnimi vsebinami glede na njihovo 
ožje strokovno področje in po elektronski pošti ali oseb-
no dodali svoje predloge glede ostalih delov prispevka. 
Končno različico so pregledali in odobrili vsi avtorji. Vse 
dejavnosti sta koordinirala prva avtorja, dogovor pa se je 
oblikoval v času od januarja do novembra leta 2022.
2.3 Zamejitev področja
Opredelitve niso osnovane na sistematičnem pregle-
du literature, ampak na dogovoru sodelujočih strokov-
njakov, a vseeno izhajajo iz mednarodne terminološke 
literature. Izhodišče prispevka so smernice ESPEN, 
poleg njih pa smo upoštevali tudi najnovejša strokov-
na priporočila za posamezne pojme s področja klinične 
prehrane.
Prehrana človeka
Preventivna prehrana Področje prehrane človeka, ki se ukvarja z vplivom prehrane na varovanje zdravja in na 
preprečevanje in upočasnjevanje razvoja različnih bolezni (npr. srčno-žilne bolezni, debelost, 
sladkorna bolezen tipa 2, demenca, zobna gniloba, rahitis, endemska golšavost, razvojne 
nepravilnosti) in je zasnovano na ugotovitvah epidemioloških raziskav.
Klinična prehrana Medicinska stroka, ki se ukvarja s preprečevanjem, diagnosticiranjem in obravnavo prehranskih 
ter presnovnih stanj, ki so povezana z akutnimi in kroničnimi boleznimi, in bolezenskih stanj, ki so 
povezana s pomanjkanjem ali presežkom energije in/ali posameznih hranil.
Tabela 1: Definicija preventivne prehrane in definicija klinične prehrane v okviru nadrejenega pojma prehrana človeka.
1 Predlog terminov, usklajenih z MKB 11, je v Prilogi 1.
359
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Terminologija klinične prehrane
Terminološke smernice ESPEN temeljijo na stan-
dardni metodologiji ESPEN za pripravo strokovnih 
smernic (2). Opredelili smo temeljne prehranske pojme 
v okviru področja prehrana človeka, strokovno podro-
čje klinična prehrana pa smo umestili v širše področje 
prehrana človeka. Ostali pojmi prehrane človeka (npr. 
prehrana v javnem zdravju) niso predmet razprave tega 
prispevka. Pri zamejitvi področja smo sledili klinične-
mu delu strokovnjaka s področja klinične prehrane.
V prispevku so tako predstavljeni temeljni termini 
in pojmi slovenske terminologije s področij prehrane 
človeka in klinične prehrane. Definirali smo področje 
klinične prehrane in ga umestili v širše področje medi-
cine, predstavili pa smo tudi odnos med klinično in pre-
ventivno prehrano. Opredelili smo osnovne motnje pre-
hranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, 
neravnovesje mikrohranil in sindrom ponovnega hra-
njenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo 
povezana stanja – sarkopenijo in krhkost. Osnovne poj-
me smo podprli z njihovim patofiziološkim in klinič-
nim kontekstom.
Prehranska obravnava (presejanje prehranske ogro-
ženosti in prehranski pregled) je predstavljena v soro-
dnem terminološkem prispevku Rotovnik Kozjek in 
sod. (2023a), prehranska oskrba (prehranska terapija in 
podpora) ter organizacijske oblike prehranske oskrbe 
pa so predstavljene v Rotovnik Kozjek in sod. (2023b) 
(14,15).
3 Rezultati
3.1 Temeljni pojmi
Prehranska znanost (angl. nutrition science) je zna-
nost, ki se ukvarja z vsemi vidiki povezav med hrano in 
hranili ter zdravjem ali boleznijo. Obravnava tudi pro-
cese, s katerimi organizem zaužije, absorbira, prenaša, 
uporablja in izloča snovi iz hrane (2,16).
Prehrana človeka (angl. human nutrition) je strokov-
no področje, ki proučuje prehrano in njen vpliv na člo-
veško telo. Področje prehrane človeka smernice ESPEN 
delijo na področji preventivne prehrane in klinične 
prehrane (2). Oba ključna prehranska pojma prikazuje 
Tabela 1.
Poleg preventivne prehrane, omenjene v definiciji v 
Tabeli 1, prehrana v javnem zdravju proučuje poveza-
ve med kazalniki zdravja in prehranskimi dejavniki na 
ravni specifičnih populacijskih skupin (nosečnice, doje-
če matere, otroci, mladostniki, aktivna populacija itd.), 
kar zahteva interdisciplinarnost in tesno povezovanje z 
različnimi naravoslovnimi in družboslovnimi vedami 
ter usklajeno medsektorsko sodelovanje pri analizi sta-
nja, pripravi in izvajanju ukrepov ter spremljanju stanja. 
Spoznanja preventivne prehrane in prehrane v javnem 
zdravju so izhodišče za preventivne in promocijske 
prehranske ukrepe javnega zdravja na populacijski rav-
ni ter v različnih okoljih (npr. vrtcih, šolah, delovnih 
organizacijah).
V tem prispevku se osredotočamo le na pojme s 
področja klinične prehrane.
3.2 Klinična prehrana
Klinična prehrana je podlaga za vsak posamezniku 
prilagojen in medicinsko naravnan prehranski ukrep.
Klinična prehrana (angl. clinical nutrition) je medi-
cinska stroka, ki se ukvarja s preprečevanjem, diagno-
sticiranjem in obravnavo prehranskih ter presnovnih 
stanj, ki so povezana z akutnimi in kroničnimi bolez-
nimi, in bolezenskih stanj, ki so povezana s pomanjka-
njem ali presežkom energije in/ali posameznih hranil 
(2). Ukvarja se s prehranjenostjo in presnovnimi zna-
čilnostmi ter zahtevami tako zdravega kot bolnega po-
sameznika. Ukrep klinične prehrane je vsak strokovno 
osnovan prehranski ukrep, ki je prilagojen posamezni-
kovim potrebam in ciljem.
Akutne in kronične bolezni večine organov in or-
ganskih sistemov vplivajo na vnos hrane. Hkrati poruši-
jo presnovno ravnovesje in ga običajno nagnejo v smer 
katabolizma, kar vodi v razvoj s prehrano povezanih bo-
lezenskih stanj. V središču pozornosti klinične prehrane 
je zato proučevanje različnih oblik podhranjenosti, ki 
vplivajo na izražanje in obvladovanje številnih bolezni.
Posebno področje klinične prehrane so prirojene 
presnovne motnje (npr. fenilketonurija). Posamezniki 
s prirojeno presnovno motnjo so dodatno prehransko 
ogroženi in zato potrebujejo individualno prilagojeno 
prehransko terapijo (specifične diete).
Postopki klinične prehrane so del medicinske obrav-
nave in potekajo kot prehranska obravnava ter posame-
zniku prilagojena prehranska podpora in/ali terapija. 
Del klinične prehrane so tudi znanstvena področja, 
ki proučujejo telesno sestavo in presnovne motnje, ki 
povzročajo patofiziološke spremembe v sestavi in funk-
ciji telesa med akutnimi in kroničnimi bolezenskimi 
stanji.
Zdravstveni strokovnjaki na področju klinične pre-
hrane so zdravniki z dodatnim znanjem s področja kli-
nične prehrane in dietetiki, medicinske sestre ter farma-
cevti z znanji o klinični prehrani.
360
SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Zdrav Vestn | september – oktober 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3446
3.2.1 Motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo 
povezana stanja
Motnje prehranjenosti (angl. nutritional disorders) 
so heterogena skupina bolezenskih stanj, pri katerih je 
ključni patogenetski dejavnik neustrezen vnos energije 
in hranil glede na posameznikove presnovne potrebe.
Pri blagih motnjah prehranjenosti homeostatski 
presnovni mehanizmi omogočajo ohranitev telesnih 
funkcij. Značilen primer je zmanjšanje porabe energije 
med mirovanjem pri enostavnem stradanju. Pri resnih 
motnjah prehranjenosti začne homeostatsko prilagaja-
nje popuščati, kar vodi do presnovne prilagoditve, s ka-
tero se ohranijo le za preživetje pomembne funkcije. Za 
preživetje manj pomembne funkcije so zato oslabljene 
(pri podhranjenosti npr. izguba menstruacijskega cikla 
pri ženskah in manjše izločanje testosterona pri moš-
kih, izguba kostne mase, odpornost na rastni hormon, 
povišana koncentracija kortizola). Naštete presnovne 
motnje povzročajo tudi spremembo telesne sestave z 
značilno izgubo puste oz. mišične mase (17).
Ob presežku energije, ki je posledica prekomer-
nega vnosa hrane, se odvečna energija shrani v obliki 
maščobnega tkiva. K pozitivni energijski bilanci lahko 
prispeva tudi pretiran vnos beljakovin, presežek pa se 
shrani v obliki maščevja. Pri negativni energijski bilanci 
se zmanjša masa različnih tkiv. Pri negativni energijski 
bilanci je razmerje med izgubo puste mase in maščob-
ne mase odvisno od presnovne nastavitve, ki določa 
izraženost patofizioloških mehanizmov enostavnega ali 
stresnega stradanja (17).
Beljakovinska bilanca je ob zadostnem vnosu be-
ljakovin lahko pozitivna le ob zadostnem energijskem 
vnosu in ustrezni stimulaciji anabolizma (fiziološko v 
obdobju rasti ali ustrezne telesne vadbe). Ob nezado-
stnem energijskem vnosu se namreč aminokisline za 
vzdrževanje homeostaze glukoze presnavljajo v gluko-
zo in služijo kot vir energije.
Motnje prehranjenosti in z njimi povezana stanja 
prikazujemo v Tabeli 2 (2).
3.2.1.1 Podhranjenost
Podhranjenost (angl. undernutrition2 in angl. mal-
nutrition) je motnja prehranjenosti, pri kateri neza-
dosten vnos energije ali posameznih hranil glede na 
potrebe telesa povzroči spremembe v sestavi telesa, 
delovanju telesa in kliničnem poteku bolezenskih stanj 
(3,24). Podhranjenost je lahko posledica stradanja za-
radi pomanjkljivega vnosa, neustreznega privzema 
(pri malabsorpciji) ali izkoristka hrane (pri kaheksiji) 
ob sicer zadostnem vnosu hrane. Njene posledice so 
spremenjena telesna sestava (zmanjšanje nemaščobne 
mase) in izguba celične mase, kar vodi do zmanjšanja 
telesnih in duševnih sposobnosti. Podhranjenost je kli-
nično najpomembnejša skupina motenj prehranjenosti.
Podhranjenost diagnosticiramo z oceno prehran-
skega stanja po merilih Globalne pobude za opredelitev 
podhranjenosti (angl. Global Leadership Initiative on 
Malnutrition, GLIM). Merila GLIM so trenutno najbolj 
uveljavljeno diagnostično orodje za diagnosticiranje 
podhranjenosti, ki se soglasno uporablja na globalni 
ravni in je že validirano na nekaterih skupinah pacien-
tov (Tabela 3) (3,25-27).
Do nedavnega so glede na različna razmerja po-
manjkanja substratov podhranjenost delili na dve feno-
tipski obliki: 
• pretežno beljakovinsko podhranjenost ob energij-
sko uravnoteženi prehrani (kvašiorkor) in 
• sočasno beljakovinsko ter energijsko podhranjenost 
(marazem).
Za današnje klinično okolje pa je bolj smiselna uve-
ljavljena etiopatogenetska delitev podhranjenosti (Tabe-
la 4), ki loči podhranjenost glede na prisotnost ali od-
sotnost vnetja in bolezni (3).
 Motnje prehranjenosti
Podhranjenost
Prekomerna hranjenost
Neravnovesje mikrohranil
Sindrom ponovnega hranjenja
S prehranjenostjo povezane motnje
Sarkopenija
Krhkost
Tabela 2: Motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo 
povezane motnje.
2 Termina angl. malnutrition in angl. undernutrition sta terminološko problematična že v mednarodnem prostoru. Svetovna zdravstvena 
organizacija (World Health Organisation, WHO) termin angl. malnutrition uporablja kot krovni pojem tako za angl. undernutrition kot 
angl. overnutrition (18). V prispevku pa uporabljamo terminologijo ESPEN, ki angl. malnutrition obravnava kot terminološki sinonim za 
undernutrition (2). Za podobno terminološko opredelitev se odločajo tudi avtorji drugih prispevkov, angl. malnutrition pa se v mednarodni 
literaturi pojavlja tudi v vprašalnikih za opredelitev diagnoze, ki bi ustrezala terminu angl. undernutrition (npr. GLIM) (19-22). Zato smo se 
odločili, da termina malnutricija v slovenščini ne uporabljamo, angl. malnutrition pa obravnavamo v ožjem smislu, in sicer kot podhranje-
nost. Tako že sedaj svetuje tudi Slovenski medicinski slovar (23). 
361
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Terminologija klinične prehrane
Podhranjenost ob bolezni s prisotnostjo vnetja
Podhranjenost ob bolezni s prisotnostjo vnetja (an-
gl. disease-related malnutrition with inflammation) je 
presnovno stanje zaradi bolezni s prisotnim vnetjem, ki 
zaradi poudarjene katabolne komponente in omejitve 
vnosa hrane ob stresni presnovi povzroči spremembe v 
telesni sestavi, njegovem delovanju in kliničnem poteku 
osnovne bolezni in pridruženih bolezenskih stanj. Pod-
hranjenost se pogosto razvije ob akutni ali kronični bo-
lezni, ki jo spremljajo vnetni procesi (28,29). Za vnetni 
proces je značilna povečana potreba po energiji in belja-
kovinah, hkrati vnetje vpliva na zmanjšanje želje po vno-
su hrane (anoreksija/neješčnost). K zmanjšanemu vnosu 
hrane prispevajo tudi različna klinična stanja, pri katerih 
je prisoten sistemski vnetni odziv. Ob akutni bolezni je 
vnetni odziv izrazit, medtem ko je ob kroničnih boleznih 
prisotno tleče vnetje oz. vnetje nižje stopnje (koncentra-
cija C-reaktivnega proteina (CRP) je redko nad 40 mg/l).
Podhranjenost ob kronični bolezni s prisotnostjo 
vnetja
Kaheksija (angl. cachexia) je zapleten presnovni sin-
drom ob kronični bolezni, za katerega je značilna neho-
tena izguba mišične mase brez ali z izgubo maščobnega 
tkiva (30,31). Praviloma je povezana s kroničnimi bolez-
nimi ali stanji, ki povzročajo blago ali zmerno kronično 
vnetje. Razvije se ob popuščanju različnih organov, kot 
so srce, pljuča, jetra in ledvice, pogosto se razvije ob raku, 
kroničnih sistemskih okužbah ter revmatičnih obolenjih 
z izrazito vnetno komponento. Ključna patofiziološka 
presnovna značilnost je prevlada katabolnih presnovnih 
procesov nad anabolnimi. Katabolna komponenta kahe-
ksije je ob prenizkem energijskem in/ali hranilnem vno-
su dodatno poudarjena. Na podhranjenost zaradi preniz-
kega energijskega ali hranilnega vnosa lahko vplivamo s 
prehransko terapijo. Z njo lahko deloma zmanjšamo tudi 
razvoj kahektičnih presnovnih sprememb.
Glavna diagnostična merila za kaheksijo so poleg pri-
sotnosti kronične bolezni še nehotena izguba vsaj 5 % 
telesne mase v zadnjih 12 mesecih ali manj in prisotnost 
vsaj 3 od 5 dodatnih meril:
• zmanjšana mišična moč (meritev v najnižji tercili),
• utrujenost,
• anoreksija,
• znižan indeks puste telesne mase,
• patološki izvidi biokemičnih preiskav (zvišanje vne-
tnih kazalnikov: CRP > 5,0 mg/l, IL-6 > 4,0 pg/ml, ane-
mija (Hb < 120 g/l), koncentracija albumina < 32 g/l).
Podhranjenost
Podhranjenost ob bolezni s prisotnostjo vnetja
• podhranjenost ob kronični bolezni s prisotnostjo vnetja
rakasta kaheksija in druge za bolezni specifične oblike 
kaheksije
• podhranjenost ob akutni bolezni ali poškodbi s 
prisotnostjo vnetja
Podhranjenost ob bolezni brez prisotnosti vnetja
Podhranjenost ob odsotnosti bolezni
Tabela 4: Razdelitev oblik podhranjenosti glede na 
patogenetske mehanizme. Povzeto po Cederholm T, et al., 
2017 (2).
Legenda: TM – telesna masa, ITM – indeks telesne mase, NRS 
2002 – orodje za presejanje prehranske ogroženosti 2002 
(angl. Nutrition Risk Screening 2002), MUST – univerzalno 
orodje za presejanje podhranjenosti (angl. Malnutrition 
Universal Screening Tool), MNA – mini prehranski pregled 
(angl. Mini Nutritional Assessment), SGA – subjektivni celostni 
prehranski pregled (angl. Subjective Global Assessment).
Kako diagnosticiramo podhranjenost? (GLIM)
Prehransko presejanje z ustreznim presejalnim orodjem
• NRS2002
• MUST
• MNA 
• SGA
Ocena prehranjenosti
Diagnoza podhranjenosti (1 fenotipsko merilo + 1 etiološko 
merilo)
• fenotipska merila
nenamerna izguba telesne mase
nizek ITM
znižana mišična masa
• etiološka merila 
zmanjšan vnos hrane ali zmanjšana asimilacija hrane
prisotnost kronične bolezni
Stopnja podhranjenosti (določimo jo na podlagi fenotipskih 
meril)
Tabela 3: Proces ocene podhranjenosti po postopku 
Globalne pobude za opredelitev podhranjenosti (angl. 
Global Leadership Initiative on Malnutrition, GLIM).
362
SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Zdrav Vestn | september – oktober 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3446
Prekaheksija (angl. precachexia) je razvijajoči se pre-
snovni sindrom ob kronični vnetni bolezni, ki lahko na-
preduje v kaheksijo in za katerega je značilno katabol-
no stanje z blago izgubo telesne mase. Diagnostično jo 
opredelimo kot izgubo telesne mase za manj kot 5 % v 
zadnjih 6 mesecih s prisotnostjo anoreksije ali z njo po-
vezanih simptomov in kroničnega ali ponavljajočega se 
vnetnega dogajanja (30,32).
Rakasta kaheksija (angl. cancer cachexia) je pre-
snovni sindrom ob rakasti bolezni, za katerega je zna-
čilna izguba mišične mase brez ali s pridruženo izgubo 
maščobnega tkiva. Kaže se tudi z anoreksijo, astenijo in 
anemijo. Diagnosticiramo jo ob izgubi vsaj 5 % telesne 
mase v zadnjih 6 mesecih ali pri vsaki izgubi telesne ma-
se za več kot 2 % pri indeksu telesne mase pod 20 kg/m2 
ob prisotnosti rakave bolezni (30,32,33).
Srčna kaheksija (angl. cardiac cachexia) je posebna 
oblika kaheksije ob kroničnem srčnem popuščanju, za 
katero je značilna nehotena izguba needematozne teles-
ne mase (> 7,5 % glede na telesno maso pred boleznijo) 
in ki se lahko kaže z običajnimi znaki in simptomi kahe-
ksije (34). Srčni kaheksiji so pridružene nevroendokrine 
in imunske motnje ter slabša napoved izida bolezni, ne 
glede na trajanje in resnost srčnega popuščanja.
Podhranjenost ob akutni bolezni ali poškodbi s priso-
tnostjo vnetja
Podhranjenost ob akutni bolezni ali poškodbi s pri-
sotnostjo vnetja (angl. acute disease- or injury-related 
malnutrition) opredelimo kot presnovno stanje zaradi 
vnetja ob akutni bolezni ali poškodbi, ki zaradi pou-
darjene katabolne komponente in nezadostnega vnosa 
hrane ob stresni presnovi povzroči spremembe v sestavi 
telesa, njegovem delovanju in kliničnem poteku osnovne 
bolezni in pridruženih bolezenskih stanj. Podhranjenost 
ob akutni bolezni ali poškodbi s prisotnostjo vnetja se 
razvije pri kritično obolelih oz. huje poškodovanih (res-
ne okužbe, opekline, poškodbe glave) ali po velikih ki-
rurških posegih. Ti bolniki so zelo prehransko ogroženi 
ravno zaradi poudarjene stresne presnove (28,29,35). 
Združen vpliv provnetnih citokinov, povišanega spro-
ščanja kateholaminov in kortikosteroidov, neodzivnost 
na inzulin in druge rastne dejavnike, ležanje in zmanjša-
nje ali odsotnost vnosa hrane vodijo do hitrega zmanj-
šanja telesnih zalog energije in hranil. Taki posamezniki 
potrebujejo načrt prehranske terapije ne glede na nji-
hovo telesno maso ali rezultate antropometričnih meri-
tev. Zaenkrat še nimamo splošnih diagnostičnih meril 
za podhranjenost pri bolnikih, obravnavanih v enotah 
intenzivne terapije, vendar velja, da je treba bolnike z 
izrazito katabolno presnovo tudi ustrezno prehransko 
obravnavati (2).
Podhranjenost ob bolezni brez prisotnosti vnetja
Podhranjenost ob bolezni brez prisotnosti vnetja (an-
gl. disease-related malnutrition without inflammation) 
je oblika podhranjenosti, ki jo povzročijo bolezenska 
stanja, zaradi katerih je vnos hrane nezadosten, pri bol-
niku pa je vnetna komponenta presnove nepomembna. 
Takšna vrsta podhranjenosti se pogosto razvije zaradi 
disfagije pri obstrukciji zgornjih prebavil ali kot posledi-
ca nevroloških bolezni (take so npr. možganska kap, Par-
kinsonova bolezen, bolezni motoričnega nevrona, de-
menca/kognitivna disfunkcija). V to skupino spada tudi 
podhranjenost zaradi duševnih motenj, kot so depresija 
in motnje hranjenja. Podhranjenost lahko povzročajo 
tudi bolezenska stanja, ki zmanjšujejo privzem hranil, 
kot so sindrom kratkega črevesa in različne oblike ma-
labsorpcije zaradi bolezenskih sprememb sluznice čre-
vesja. Malabsorbcija je lahko tudi sekundarna posledica 
podhranjenosti. V starosti sta lahko vzrok podhranje-
nosti tudi zmanjšanje želje po hrani ali anoreksija zaradi 
staranja (36). Pri nekaterih bolezenskih stanjih je pri-
sotno tudi sistemsko vnetje nizke stopnje, vendar to ne 
vpliva pomembneje na razvoj podhranjenosti. Prav tako 
je lahko pri nekaterih kroničnih boleznih (npr. Crohno-
va bolezen) vnetje dejavnik podhranjenosti v začetni fazi 
in njenih zagonih, nima pa klinično pomembnega vpliva 
pri napredovanju podhranjenosti, kadar bolezen ni ak-
tivna (obdobje brez vnetja). Diagnostična merila za to 
obliko podhranjenosti so enaka tistim za podhranjenost 
ob prisotnosti osnovne kronične bolezni, vendar bioke-
mični označevalci ne pokažejo trajnega ali ponavljajoče-
ga se vnetja (2).
Podhranjenost ob odsotnosti bolezni
Podhranjenost ob odsotnosti bolezni (angl. malnutr-
tition without disease) je oblika podhranjenosti, ki je 
posledica enostavnega stradanja zaradi različnih dejav-
nikov. Pogosti so tudi socioekonomski razlogi. Lakota je 
še vedno glavni dejavnik za razvoj podhranjenosti v rev-
nih, manj razvitih državah, pogosta pa je tudi v razvitih 
državah, sploh pri onemoglih, revnih in socialno odri-
njenih. Podhranjenost te oblike se lahko razvije tudi za-
radi slabega stanja zobovja in obzobnih tkiv, slabe ustne 
higiene, žalovanja ali ob zavestni odločitvi za znižan 
energijski in/ali hranilni vnos pri zdravih (kot npr. pri 
363
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Terminologija klinične prehrane
gladovni stavki). Pogosti primeri enostavnega stradanja 
pri zdravih so postenje (angl. fasting) zaradi religioznih 
ali drugih razlogov, prekinitveni post (angl. intermittent 
fasting) in druge oblike restriktivnega prehranjevanja, ki 
časovno in/ali količinsko omejijo energijski in/ali hra-
nilni vnos. Napredovanje procesov staranja lahko pri-
speva k razvoju katere koli oblike podhranjenosti (30).
Presnovno stanje in izhodišča prehranske terapije so 
pri podhranjenosti ob odsotnosti bolezni večinoma po-
dobni podhranjenosti ob bolezni brez vnetja (2).
Podhranjenost pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih
Najpomembnejši kazalnik za oceno prehranskega 
stanja dojenčka, otroka ali mladostnika je spremljanje 
njegove rasti, ki se kaže v vrsti antropometričnih kazal-
nikov, vključno s telesno maso, telesno višino/dolžino in 
obsegom glave. Izmerjene meritve primerjamo s stan-
dardi, značilnimi za spol in starost. Posamezna meritev 
je nepomembna, saj zgolj z eno meritvijo ne moremo 
ugotoviti, ali otrok sledi zadovoljivemu vzorcu rasti. Pri 
dojenčkih in otrocih zato kot orodje za oceno prehran-
skega stanja uporabljamo t. i. rastne krivulje oz. z-vred-
nosti. Z njimi lahko ugotovimo, ali je dojenček oz. otrok 
ustrezno prehranjen, saj izmerjene meritve pri posame-
zniku primerjamo z referenčnimi vrednostmi za starost 
in spol (37).
Pri podhranjenih otrocih glede na Svetovno zdrav-
stveno organizacijo (World Health Organisation, WHO) 
razlikujemo tri oblike podhranjenosti (38).
Prenizka telesna masa (angl. underweight) v okviru 
pediatrije je oblika otroške podhranjenosti, pri kateri je 
telesna masa otroka manjša od vrednosti mediane otro-
ških rastnih standardov, zmanjšane za dva standardna 
odklona (z-vrednost < –2). Otrok s premajhno telesno 
maso za določeno starost je lahko izčrpan in/ali zaostaja 
v rasti (38).
Huda podhranjenost (angl. wasting) v okviru pedi-
atrije je oblika otroške podhranjenosti, pri kateri je te-
lesna masa otroka glede na telesno dolžino/višino manj-
ša od vrednosti mediane otroških rastnih standardov, 
zmanjšane za dva standardna odklona (z-vrednost < –2). 
Običajno gre za posledico precejšnje izgube telesne mase 
zaradi nedavnega akutnega pomanjkanja hrane, strada-
nja ali bolezni. Izčrpanost oslabi delovanje imunskega 
sistema, kar poveča dovzetnost za nalezljive bolezni in 
tudi tveganje za smrt (38).
Zaostanek v rasti (angl. stunting) v okviru pedia-
trije je oblika otroške podhranjenosti, pri kateri je te-
lesna dolžina/višina otroka manjša od vrednosti me-
diane otroških rastnih standardov, zmanjšane za dva 
standardna odklona (z-vrednost < –2). Je posledica kro-
nične ali ponavljajoče se podhranjenosti, ki je običajno 
povezana s slabimi socialno-ekonomskimi razmerami, 
slabim zdravjem in neuravnoteženo prehrano matere 
med nosečnostjo, pogostimi boleznimi in/ali neustre-
zno prehrano in nego dojenčkov ter otrok v zgodnjem 
življenjskem obdobju. Otroci z zaostankom v rasti po-
gosto zaostajajo tudi na področju duševnega razvoja in 
navadno ne dosežejo svojega telesnega (tj. končne teles-
ne višine) in kognitivnega potenciala. Izpostavljeni so 
večjemu tveganju za bolezni in smrt (38).
3.2.1.2 Prekomerna hranjenost
Prekomerna hranjenost (angl. overnutrition) je mot-
nja prehranjenosti, za katero je značilna pretirana nako-
pičenost maščevja, ki ogroža zdravje (39). Opredelimo jo 
kot spekter prehranskih stanj, ko glede na indeks telesne 
masa (ITM) ocenimo povečano telesno maso (odrasli > 
25 kg/m2, starostniki > 27 kg/m2) (40). Ob tem je treba 
opozoriti, da ITM ne označuje telesne sestave in koli-
čine ter porazdelitve prekomernih količin maščevja. V 
klinični praksi se uporablja kot presejalni test za različna 
stanja prekomerne hranjenosti in predstavlja usmeritev 
v diagnostični proces prehranske in presnovne obravna-
ve debelosti (41,42). Pri prekomerno hranjenih je lahko 
telesna sestava v začetnih oblikah še znotraj mej normal-
nega razmerja telesnih tkiv, z višanjem ITM pa se kopiči 
predvsem maščevje. Pri bolezenskih oblikah kopičenja 
maščevja se zmanjšuje tudi pusta telesna masa (43). Med 
oblike prekomerne hranjenosti umeščamo prekomerno 
telesno maso, debelost, sarkopenično debelost in bole-
zensko obliko debelosti z adipozopatijo.
Prekomerna telesna masa in debelost
Prekomerna telesna masa (angl. overweight) je obli-
ka prekomerne hranjenosti, ki po merilu ocene z ITM še 
ne ustreza opredelitvi debelosti.
O prekomerni telesni masi pri otrocih govorimo, če 
je telesna masa otroka glede na telesno dolžino/višino 
večja od mediane otroških rastnih standardov, povečane 
za dva standardna odklona (z-vrednost > 2), za otroke, 
mlajše od 5 let, oz. večja od mediane otroških rastnih 
standardov, povečane za en standardni odklon (z-vred-
nost > 1), za otroke v starosti 5–19 let.
Ker lahko prekomerna telesna masa povzroči pospe-
šeno linearno rast, je otrok lahko zelo visok za svojo sta-
rost in prej doseže višino odraslega.
Debelost (angl. obesity) je oblika prekomerne hra-
njenosti, pri kateri je ITM ≥ 30 kg/m2 (41,42). Pri 
otrocih govorimo o debelosti, če je telesna masa glede 
364
SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Zdrav Vestn | september – oktober 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3446
na telesno dolžino/višino za starost večja od mediane 
otroških rastnih standardov, povečane za 3 standardne 
odklone (z-vrednost > 3), za otroke, mlajše od 5 let, oz. 
večja od mediane otroških rastnih standardov, povečane 
za 2 standardna odklona (z-vrednost > 2), za otroke v 
starosti 5–19 let (44).
V prehranski obravnavi prekomerne telesne mase in 
debelosti vedno uporabljamo meritve telesne sestave, ki 
omogočajo tudi klinično oceno terapevtskih ukrepov za 
uravnavanje telesne sestave.
Debelost z adipozopatijo
Debelost z adipozopatijo (angl. obesity with adiposo-
pathy) je kronična presnovna večvzročna bolezen, ki je 
posledica disfunkcije nakopičenega maščobnega tkiva, 
ki povzroča zdravju škodljive sistemske učinke. Bolezen-
sko debelost diagnosticiramo na osnovi antropometrič-
nih meritev (ITM, obseg trebuha), ocene stopnje zaple-
tov bolezensko spremenjenega maščobnega tkiva glede 
na Edmontonsko klasifikacijo stopenj debelosti (angl. 
Edmonton Obesity Staging System, EOSS) in meritev te-
lesne sestave (42,45). Z merjenjem telesne sestave (bioe-
lektrična impedanca, dvoenergijska rentgenska absorp-
ciometrija in druge metode) ocenimo delež maščobne 
mase. Epidemiološko gledano se delež telesne maščobe 
pri posamezniku razlikuje glede na spol, starost, geneti-
ko, telesno pripravljenost itd. Obstajajo različni teoretič-
ni pristopi k povezavi med deležem telesne maščobe in 
zdravjem (46). Različne raziskave so tako razvile različna 
priporočila za najustreznejši delež telesne maščobe, do-
govorno pa velja priporočilo WHO, da delež maščobne 
mase > 25 % za moške in > 35 % za ženske opredelimo 
kot debelost (47,48). Enake vrednosti so predvidene tudi 
za fante (25 %) in za dekleta (35 %), stare 10–18 let (49).
Zdravljenje bolezenske debelosti je zapleteno in te-
melji na izhodiščih klinične prehrane in obravnave 
kroničnih bolezni, kar pomeni njeno preprečevanje, 
odkrivanje, zdravljenje (diagnoza, ocena zapletov adi-
pozopatije, določitev cilja, izbira primerne terapije) in 
dolgoročno spremljanje. Zato debelosti ne zdravimo s 
»hujšanjem«, temveč je v ospredju dolgoročno uravna-
vanje telesne mase ob ustrezni podpori s potrebnimi hra-
nili in ciljem, da pri posamezniku ohranimo optimalno 
količino puste mase. Podoben pristop uporabljamo pri 
odkrivanju in zdravljenju sarkopenične debelosti.
Sarkopenična debelost
Sarkopenična debelost (angl. sarcopenic obesity) je 
oblika prekomerne hranjenosti, za katero je značilno 
specifično klinično in presnovno stanje z značilnim 
kopičenjem maščobne mase in hkratno izgubo mišič-
ne mase/funkcije (43,50). Klinična slika in presnovno 
stanje sarkopenične debelosti sta posledica patofiziolo-
ških mehanizmov, ki sinergistično pripeljejo do kopi-
čenja maščobne mase in hkratne izgube mišične mase 
oz. funkcije. Kopičenje maščobne mase spodbuja razvoj 
kaheksije, pri čemer imajo pomemben presnovni vpliv 
adipokini, ki jih izloča nakopičena maščoba (50). To 
vpliva na zmanjšanje in spremembo kakovosti mišične 
mase (npr. razvoj miosteatoze) ter na njeno funkcijo. 
Ker zmanjšanje funkcije in mase mišičja zmanjšuje ba-
zalno porabo energije in funkcionalno zmogljivost po-
sameznika, na ta način prispeva tudi k povečanju telesne 
mase in presnovnega vpliva maščevja. Skupen presnovni 
vpliv debelosti in sarkopenije zato pomeni večje tveganje 
za razvoj presnovnih motenj in funkcionalne prizade-
tosti, kot ga predstavljata izolirani bolezenski stanji (50).
Sarkopenično debelost presejamo pri različnih kli-
ničnih stanjih, kot so nedavna akutna bolezenska sta-
nja, predhodne težave s prehranjevanjem, anamneza, ki 
nakazuje stanje krhkosti, in pri kroničnih boleznih pri 
starosti > 70 let (50). Sarkopenično debelost opredeli-
mo pri posamezniku s sočasno prisotnostjo debelosti in 
sarkopenije (28). Pri opredelitvi sarkopenične debelosti 
sledimo diagnostičnemu procesu, ki ga prikazujemo v 
Tabeli 5.
3.2.1.3 Neravnovesje mikrohranil
Makrohranila (angl. macronutrients) so hranila, ki 
organizmu zagotavljajo največji delež njegovih energij-
skih potreb (maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati) 
(51).
Mikrohranila (angl. micronutrients) so hranilne 
snovi, ki jih telo potrebuje v zelo majhnih količinah (vi-
tamini in minerali) (52).
Vitamini (angl. vitamins) so heterogena skupina or-
ganskih spojin, ki so v majhnih količinah v naravnih ži-
vilih in so nujno potrebne za normalen potek presnov-
nih procesov (14,53).
Minerali (angl. minerals) so katera koli v naravi pri-
sotna anorganska snov definirane kemijske sestave in 
fizikalnih lastnosti, navadno sestavina zemeljske skorje 
(14,54). Lahko jih delimo na makroelemente in elemen-
te v sledeh (mikroelemente).
Makroelementi (angl. macroelements, tudi elektro-
liti) so kemični elementi, ki so v hrani v razmeroma 
velikih količinah. To so npr. natrij, kalij, klorid, kalcij, 
fosfor, žveplo in magnezij (14,55). Pomanjkanje ali pre-
sežek makroelementov običajno obravnavamo v sklopu 
elektrolitskih motenj.
365
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Terminologija klinične prehrane
Elementi v sledeh (angl. trace elements, tudi mikroe-
lementi) so kemični elementi, ki so v vseh tkivih v manj-
ših količinah in so bistveni v prehrani, če jih je preveč, 
pa so lahko škodljivi ali strupeni. To so npr. baker, cink, 
fluor, jod, kobalt, krom, magnezij, mangan, molibden, 
selen, vanadij in železo (14,55).
Neravnovesje mikrohranil (angl. micronutrient im-
balance) je motnja prehranjenosti, za katero je značilno 
pomanjkanje ali presežek posameznih mikrohranil 
(56). Neravnovesje mikrohranil je lahko posledica spre-
memb v vnosu hrane, pomanjkljive absorpcije, poveča-
nih izgub ali jemanja zdravil. Potrebe po vnosu posa-
meznih mikrohranil so odvisne od starosti, prehrane 
posameznika (živila so lahko obogatena z mikrohranili 
itd.) in prisotnosti bolezni. Neravnovesje mikrohranil 
ugotovimo pri prehranski obravnavi. Celostna prehran-
ska ocena je pomembna za ugotavljanje pomanjkanja 
specifičnih mikrohranil, saj je neravnovesje mikrohra-
nil pogosto pridruženo podhranjenosti (57). Analiza 
prehranskih vnosov prikaže morebitno pomanjkanje ali 
pretiran vnos hranil glede na priporočene dnevne vno-
se (angl. recommended dietary allowances, RDA). Pri 
tem je treba upoštevati, da so RDA priporočila za vnos 
hranil pri zdravih odraslih posameznikih, kar ne odraža 
nujno potreb posameznika pri različnih boleznih. Prav 
tako je tolmačenje laboratorijsko določenih vrednosti 
mikrohranil v krvi zahtevno, saj izmerjene koncentra-
cije ne odražajo vedno biološko dostopnih vrednosti. 
Meritve mikrohranil v krvi praviloma zato niso del ru-
tinskega prehranskega pregleda. Izvajamo jih le, kadar 
na osnovi prehranskega pregleda sumimo na njihovo 
neravnovesje, ob restriktivnih prehranskih režimih, 
dolgotrajni podhranjenosti ali daljšem obdobju jemanja 
prehranskih dopolnil z mikrohranili (2,57).
Pomanjkanje mikrohranil
Pomanjkanje mikrohranil (angl. micronutrient de-
ficiency) je oblika neravnovesja mikrohranil, pri kate-
ri je vnos posameznih hranil (vitaminov, elementov v 
sledeh in mineralov) glede na potrebe posameznika ne-
zadosten, kar lahko ogroža zdravje in povzroča različ-
na patološka klinična stanja. Pomanjkanje mikrohranil 
lahko povzroča tudi zelo resna klinična stanja, kot so 
sideropenična anemija pri pomanjkanju železa, rahitis 
ali osteomalacija/osteoporoza ter sekundarni hiperpa-
ratiroidizem pri pomanjkanju vitamina D, nočna slepo-
ta pri pomanjkanju vitamina A in beriberi ali sindrom 
Wernicke-Korsakov pri pomanjkanju tiamina. Klinične 
posledice pomanjkanja mikrohranil se neredko kažejo 
tudi z bolj prikrito klinično sliko (moteno celjenje ran 
ali povečana nagnjenost k okužbam) in jih v klinični 
praksi (npr. po bariatričnih operacijah) pogosto spre-
gledamo (58). Laboratorijsko določanje koncentracije 
mikrohranil opravimo, kadar glede na ugotovitve pre-
hranske obravnave sumimo na njihovo dolgotrajno po-
manjkanje ali v okviru spremljanja dolgotrajne medicin-
ske prehranske terapije (npr. pri bolnikih s parenteralno 
prehrano na domu zaradi odpovedi prebavil) (2,57).
Legenda: ITM – indeks telesne mase; DXA – dvoenergijska 
rentgenska absorpciometrija (angl. dual-energy x-ray 
absorptiometry); MM – maščobna masa; ALM – pusta masa na 
okončinah (angl. appendicular lean mass); TM – telesna masa; 
SARC-F – vprašalnik za oceno moči oz. sposobnosti prenašanja 
bremen, pomoči pri hoji, dviganju s stola, vzpenjanja po 
stopnicah in števila padcev (angl. Strength, Assistance with 
walking, Rising from a chair, Climbing stairs and Falls, SARC-F).
Sarkopenična debelost
Presejanje
Presejanje debelosti
• ITM > 30 kg/m2
• obseg pasu (M > 102 cm, Ž > 88 cm)
Presejanje sarkopenije
• simptomi in/ali znaki
• vprašalnik SARC-F 
Diagnoza (potrebno izpolnjevanje obeh meril)
Spremenjena funkcija mišic
• meritev moči stiska roke
• test vstajanja s stola v 15 sekundah ali 30 sekundah
• meritev moči iztega kolena
Spremenjena telesna sestava
• dvoenergijska rentgenska absorpciometrija (DXA)
• bioimpedančna (vektorska) analiza (BI(V)A)
Resnost
Stopnja 1: brez zapletov
Stopnja 2: bolezenski zapleti zaradi debelosti in/ali 
sarkopenije (vsaj 1)
• presnovni sindrom
• srčno-žilna bolezen
• bolezen dihal
• zmanjšanje gibalne zmogljivosti
Tabela 5: Diagnostični proces za oceno sarkopenične debelosti.
366
SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Zdrav Vestn | september – oktober 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3446
Presežek mikrohranil
Presežek mikrohranil (angl. micronutrient excess) 
je oblika neravnovesja mikrohranil, pri kateri je vnos 
posameznih hranil (vitaminov, elementov v sledeh in 
mineralov) glede na potrebe posameznika previsok, 
kar lahko ogroža zdravje in povzroča različna pato-
loška klinična stanja (59). Pretiran vnos mikrohranil 
lahko povzroča specifične toksične pojave (npr. motnje 
gibanja pri akumulaciji mangana, hiperkalciemija ob 
zastrupitvi z vitaminom D) ali splošne toksične pojave 
(npr. draženje kože ob pretiranem vnosu niacina). Do 
presežka mikrohranil lahko pride tudi zaradi njihovega 
neustreznega predpisovanja.
Zaradi nezanesljivosti meritev koncentracije mikro-
hranil v krvi pri bolezenskih stanjih je za oceno presežka 
vnosa mikrohranil ključna klinična prehranska obrav-
nava. Pri bolnikih z dolgotrajno prehransko terapijo je 
priporočeno laboratorijsko spremljanje koncentracije 
mikrohranil na 6 mesecev (2).
3.2.1.4 Sindrom ponovnega hranjenja
Sindrom ponovnega hranjenja (angl. refeeding syn-
drome) je motnja prehranjenosti, za katero je značilno 
elektrolitsko, tekočinsko in acidobazno neravnovesje, ki 
se pojavi po ponovni uvedbi oralnega3, enteralnega ali 
parenteralnega hranjenja pri prej podhranjenih ali stra-
dajočih posameznikih. Diagnostična merila za sindrom 
ponovnega hranjenja so tekočinsko neravnovesje, mo-
tena homeostaza glukoze, povišana serumska koncen-
tracija laktata zaradi pomanjkanja tiamina, hipofosfa-
temija, pogosto tudi hipokaliemija, hipomagneziemija 
in hipokalciemija (60). Običajno se pojavi drugi do peti 
dan po začetku uvajanja hranjenja. Če ga ne prepozna-
mo, lahko povzroča tudi smrtne zaplete. Klinično se 
sindrom ponovnega hranjenja kaže kot zastajanje teko-
čine s perifernimi edemi, kongestivno srčno popušča-
nje pri srčnih bolnikih, motnje srčnega ritma, dihalna 
stiska, delirij in drugi znaki encefalopatije, lahko tudi 
disfunkcija drugih organskih sistemov (60).
Tveganju za pojav sindroma ponovnega hranjenja so 
izpostavljeni posamezniki, pri katerih ugotovimo ene-
ga od naslednjih dejavnikov: ITM < 16 kg/m2; nehote-
na izguba telesne mase > 15 % v 3–6 mesecih; malo ali 
nič prehranskega vnosa > 10 dni; nizke vrednosti kalija, 
fosfata in magnezija pred začetkom hranjenja. Ob pri-
sotnosti 2 dejavnikov tveganja je razvoj sindroma po-
novnega hranjenja verjeten že pri ITM < 18,5 kg/m2; ne-
hoteni izgubi telesne mase > 10 % v 3–6 mesecih; malo 
ali nič prehranskega vnosa > 5 dni; anamnezi alkoho-
lizma; kroničnem zdravljenju z zdravili, kot so inzulin, 
antacidi ali diuretiki (2,59,61).
Pojavnost pri bolnikih, pri katerih začnemo s pre-
hransko terapijo, je odvisna od presnovne prizadetosti 
zaradi podhranjenosti in bolezenskega stanja ter od 
agresivnosti ponovnega hranjenja, in znaša 5–50 % 
(60,61).
3.2.1.5 Sarkopenija
Sarkopenija (angl. sarcopenia) je sindrom, za kate-
rega je značilna napredujoča in splošna izguba skeletne 
mišične mase in funkcije (moči, telesne zmogljivosti). 
Ker mišična masa predstavlja večino puste mase v te-
lesu, ocena sarkopenije omogoča oceno prehranskega 
stanja posameznika (61).
V Tabeli 6 so prikazana diagnostična merila za 
sarkopenijo.
Legenda: ALM – angl. appendicular lean mass; FFMI – indeks 
nemaščobne mase (angl. fat free mass index).
Sarkopenija
Majhna mišična moč
Moč stiska roke
• moški: < 27 kg
• ženske < 16 kg
Vstajanje s stola
• < 5 dvigov v 15 sekundah
Majhna mišična masa in/ali kakovost mišic
Denzitometrično merilo [ALM/višina2]
• moški: < 7 kg/m2
• ženske: < 5,5 kg/m2
Bioimpedančni merili
• FFMI
moški: < 17 kg/m2
ženske: < 15 kg/m2
• fazni kot
< 4°
Nizka telesna zmogljivost
• preizkus hoje, drže in hitrosti na 4 metrih
Tabela 6: Diagnostična merila za opredelitev sarkopenije.
3 V besedilu smo se zaradi ustaljenosti v klinični praksi odločili uporabljati termin oralno in ne peroralno.
367
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Terminologija klinične prehrane
3.2.1.6 Krhkost
Krhkost (angl. frailty) je medicinski sindrom s šte-
vilnimi vzroki in pridruženimi dejavniki, za katerega je 
značilno zmanjšanje moči, vzdržljivosti in fizioloških 
funkcij, kar poveča posameznikovo tveganje za izgubo 
samostojnosti ali smrt (62,63). To stanje vodi do zmanj-
šane zmožnosti prenašanja stresnih dejavnikov, kot so 
povečane življenjske obremenitve, poškodbe in bolezni. 
Krhkost je zato dejavnik tveganja za izgubo samostojno-
sti in razvoj odvisnosti od drugih zaradi nastanka funk-
cionalnega pomanjkanja in telesne nezmožnosti. To vo-
di tudi v funkcionalno omejenost. Krhkost je v glavnem 
povezana s staranjem, vendar je nanjo mogoče vplivati s 
spremembami življenjskega sloga.
Finančne omejitve, osamljenost, depresija, težave z 
žvečenjem in spremembe v požiranju so nadaljnji pri-
meri pogojev, ki lahko prispevajo k podhranjenosti in s 
tem h krhkosti pri starejših.
Za diagnozo sindroma fenotipske (medicinske) krh-
kosti morajo biti izpolnjeni 3 od 5 pogojev: izguba teles-
ne mase; izčrpanost (utrujenost); nizka stopnja telesne 
dejavnosti; upočasnjenost; šibkost (2,64,65).
Prehranska krhkost
Prehranska krhkost (angl. nutritional frailty) je ob-
lika s prehrano povezanega stanja, za katero je značil-
na sočasna prisotnost krhkosti in podhranjenosti (66). 
Za to stanje je značilna nenadna izrazita izguba telesne 
mase ter izguba mišične mase in moči pri že krhkih po-
sameznikih. Odraža zmanjšanje osnovnih fizioloških re-
zerv, kar pogosto dodatno pripomore k nesamostojnosti 
pri skrbi zase in za svojo prehrano (66,67). To lahko vodi 
v stopnjevanje krhkosti, ker se zaradi funkcionalne ope-
šanosti zmanjšuje zmožnost posameznika za prehranje-
vanje (68). Prehransko krhki posamezniki imajo lahko 
tudi druge motnje prehranjenosti.
4 Razprava
Terminologija klinične prehrane je rezultat eksplici-
tnega terminološkega dogovora in predstavlja strokovni 
konsenz relevantnih slovenskih strokovnjakov s področ-
ja klinične prehrane. Namenjena je poenoteni uporabi 
osnovnih pojmov klinične prehrane in vključitvi stro-
kovnih znanj v klinično delo. Poenotenost razumevanja 
osnovnih strokovnih pojmov klinične prehrane je izho-
dišče za nadaljnji razvoj stroke. Hkrati omogoča strokov-
no sporazumevanje strokovnjakov na področju klinične 
prehrane in poenoteno poučevanje v okviru izobraže-
valnega sistema na različnih ravneh študija medicine in 
drugih poklicev, katerih študijski programi obsegajo po-
dročji prehrane človeka in klinične prehrane.
Razvoj terminologije klinične prehrane je dinamičen 
proces, ki omogoča prenos novih znanstvenih spoznanj 
v klinično prakso. Nekateri pojmi se bodo v prihodnosti 
nedvomno še preoblikovali na osnovi novih znanstvenih 
ugotovitev in se hkrati prilagajali potrebam posamezni-
kov in/ali pacientov ter razvoju zdravstvenega sistema. 
Na razvoj pojmov klinične prehrane bo nedvomno vpli-
val tudi razvoj drugih medicinskih strok, pri katerih so 
ukrepi klinične prehrane del večdisciplinarne obravnave 
različnih bolezenskih stanj (69). Podobno lahko priča-
kujemo razvoj tudi na področju preventivne medicine. 
Preventivni prehranski ukrepi so vse bolj izrazit del 
precizne medicine, v kateri je vedno več z zdravjem po-
vezanih ukrepov usmerjenih v posameznika in njegove 
potrebe (70). Poenotena terminologija klinične prehra-
ne bo v slovenskem prostoru omogočila hitrejši nadaljnji 
razvoj področja prehrane človeka skladno s sodobnimi 
koncepti zdravja, ki v središče postavljajo medicinsko 
obravnavo posameznika (71,72).
5 Zaključek
Neustrezna prehrana posameznika glede na njegove 
presnovne potrebe je lahko vzrok funkcionalnih mo-
tenj in/ali bolezenskih simptomov ter znakov. Prispevek 
predstavlja umestitev klinične prehrane znotraj medi-
cine in njeno razmerje do preventivne prehrane. Poleg 
tega predstavi tipologijo osnovnih patoloških stanj, ki 
jih klinična prehrana obravnava. Razumevanje patofizi-
ološke osnove in poenotena merila za diagnoze motenj 
prehranjenosti in s prehranjenostjo povezanih stanj so 
ključni za učinkovito in kakovostno prehransko obrav-
navo ter pripravo načrta prehranskih ukrepov. Poleg 
tega omogočijo tudi raziskovalno in pedagoško delo na 
tem področju.
Dokument o terminologiji klinične prehrane je bil 
potrjen na 5. seji Razširjenega strokovnega kolegija za 
klinično prehrano MZ RS.
Izjava o navzkrižju interesov
Avtorji nimamo navzkrižja interesov.
Viri financiranja
Raziskavo je financiralo Ministrstvo za zdravje Re-
publike Slovenije prek projekta Usposabljanje in izobra-
ževanje zdravstvenih delavcev za implementacijo klinične 
poti prehranske podpore na terciarnem in sekundarnem 
nivoju zdravstvenega varstva (C2711-19-185019).
368
SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Zdrav Vestn | september – oktober 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3446
Literatura
1. GBD 2015 Risk Factors CollaboratorsGlobal, regional, and national 
comparative risk assessment of 79 behavioural, environmental and 
occupational, and metabolic risks or clusters of risks, 1990-2015: a 
systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015. Lancet. 
2016;388(10053):1659-724. DOI: 10.1016/S0140-6736(16)31679-8 PMID: 
27733284
2. Cederholm T, Barazzoni R, Austin P, Ballmer P, Biolo G, Bischoff SC, et 
al. ESPEN guidelines on definitions and terminology of clinical nutrition. 
Clin Nutr. 2017;36(1):49-64. DOI: 10.1016/j.clnu.2016.09.004 PMID: 
27642056
3. Cederholm T, Jensen GL, Correia MI, Gonzalez MC, Fukushima R, 
Higashiguchi T, et al.; GLIM Core Leadership Committee, GLIM Working 
Group. GLIM criteria for the diagnosis of malnutrition - A consensus report 
from the global clinical nutrition community. J Cachexia Sarcopenia 
Muscle. 2019;10(1):207-17. DOI: 10.1002/jcsm.12383 PMID: 30920778
4. Blaž Kovač M, Rotovnik Kozjek N. Klinična prehrana. Med Razgl. 
2020;59(2):3-8.
5. Žagar Karer M. Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza 
elektrotehniške terminologije = Terminology between a dictionary and 
a text: analysis of electrotechnical terminology. Ljubljana: Založba ZRC, 
ZRC SAZU; 2010. (Zbirka Linguistica et philologica).
6. Trebar B. Terminološka načela in oblikoslovno-skladenjske terminološke 
variacije. Jezikoslovni Zap. 2014;20(2):107-23.
7. Tonin G. Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice : 
terminotvorni postopki in kratice. Med Razgl. 2022;61:47-62.
8. Karer MŽ. Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi. 
Slavistična Rev. 2018;66(2):235-49.
9. Tonin G. Kratični termini in priporočila za njihovo uporabo. Jez Slovs. 
2022;67(1–2):209-21. DOI: 10.4312/jis.67.1-2.209-221
10. Tonin G. Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice. 
Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slavistiko; 2021.
11. Žele A. Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije (v 
slovenščini. In: Ledinek N, Žager Karer M, Humar M, ed. Terminologija 
in sodobna terminografija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; 2009. pp. 
125-37.
12. Gorjanc V. Terminološko načrtovanje in upravljanje terminologije. 
Slavistična Rev. 2010;58(1):95-104.
13. Kališnik M. Uporaba slovenščine, latinščine in angleščine v sodobnem 
slovenskem zdravstvu. In: Humar M, editor. Terminologija v času 
globalizacije: zbornik prispevkov s simpozija: Ljubljana, 5-6 junij 2003 
= Terminology at the time of globalization: collected papers from the 
scientific conference: Ljubljana, 5th-6th June 2003. Ljubljana: ZRC SAZU; 
2004. pp. 229-32.
14. Kozjek NR, Tonin G, Puzigaća L, Veninšek G, Pirkmajer S, Košir Božič T, et 
al. Terminologija klinične prehrane: prehranska obravnava – presejanje 
prehranske ogroženosti in prehranski pregled. Zdrav Vestn. 2023.
15. Kozjek NR, Tonin G, Puzigaća L, Veninšek G, Pirkmajer S, Košir Božič T, 
et al. Terminologija klinične prehrane: načrt prehranskih ukrepov in 
organizacija prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah. 
Zdrav Vestn. 2023.
16. The National agricultural library; The National library of medicine; 
The Library of congress. Joint Collection Development Policy: Human 
Nutrition and Food. Bethesda: NIH National library of medicine; 1998 
[cited 2022 Sep 29]. Available from: https://wayback.archive-it.org/
org-350/20190227225406/https://www.nlm.nih.gov/pubs/cd_hum.nut.
html#2.
17. Sobotka L, Allison SP, Forbes A, Meier RF, Schneider SM, Soeters PB, et al., 
eds. Basics in clinical nutrition. 5th ed. Prague: Galén; 2019.
* MKB11 je zadnja različica mednarodne klasifikacije, ki je bila sprejeta na WHO, po pričakovanjih bo prevedena v slovenski 
jezik v naslednjem petletnem obdobju. V Sloveniji se v času izida članka uporablja MKB-10, različica 6, avstralska modifikacija. V 
pripravi je MKB-10, 11. različica, ki se bo začela uporabljati v letu 2023.
Koda v MKB-11 Angleški termin Predlog slovenskega termina
05 endocrine disease, nutritional disorders and 
metabolic disorders
endokrine bolezni, motnje prehranjenosti in presnovne 
bolezni
5B5 undernutrition podhranjenost
5b80 overweight čezmerna telesna masa
5B81 obesity debelost
FB3Z, FB32Y, FB33 sarcopenia sarkopenija
MG20 cachexia kaheksija
MG20.0 malignant cachexia kaheksija pri raku
5D0Y other specified metabolic disorders (refeeding 
syndrome)
s prehranjenostjo povezane motnje (sindrom ponovnega 
hranjenja)
MG2A ageing associated decline in intrinsic capacity 
(frailty)
s starostjo povezan upad psihofizične zmogljivosti 
(krhkost)
Priloga 1: Pregled ključnih motenj prehranjenosti in s prehranjenostjo povezanih stanj v Mednarodni klasifikaciji bolezni 11* (73).
369
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Terminologija klinične prehrane
18. World health organization. Malnutrition. Geneva: WHO Headquarters; 
2023 [cited 2023 Apr 12]. Available from: https://www.who.int/news-
room/questions-and-answers/item/malnutrition.
19. Kabashneh S, Alkassis S, Shanah L, Ali H. A Complete Guide to Identify and 
Manage Malnutrition in Hospitalized Patients. Cureus. 2020;12(6):e8486. 
DOI: 10.7759/cureus.8486 PMID: 32656004
20. Guigoz Y, Lauque S, Vellas BJ. Identifying the elderly at risk for 
malnutrition. The Mini Nutritional Assessment. Clin Geriatr Med. 
2002;18(4):737-57. DOI: 10.1016/S0749-0690(02)00059-9 PMID: 12608501
21. Dipasquale V, Cucinotta U, Romano C. Acute Malnutrition in 
Children: Pathophysiology, Clinical Effects and Treatment. Nutrients. 
2020;12(8):2413. DOI: 10.3390/nu12082413 PMID: 32806622
22. Norman K, Haß U, Pirlich M. Malnutrition in Older Adults-Recent 
Advances and Remaining Challenges. Nutrients. 2021;13(8):2764. DOI: 
10.3390/nu13082764 PMID: 34444924
23. Amebis. Malnutracija. Kamnik: Amebis; 2023 [cited 2023 Apr 12].
24. Soeters P, Bozzetti F, Cynober L, Forbes A, Shenkin A, Sobotka L. Defining 
malnutrition: A plea to rethink. Clin Nutr. 2017;36(3):896-901. DOI: 
10.1016/j.clnu.2016.09.032 PMID: 27769782
25. de van der Schueren MA, Keller H, Cederholm T, Barazzoni R, Compher 
C, Correia MI, et al.; GLIM Consortium. Global Leadership Initiative on 
Malnutrition (GLIM): guidance on validation of the operational criteria 
for the diagnosis of protein-energy malnutrition in adults. Clin Nutr. 
2020;39(9):2872-80. DOI: 10.1016/j.clnu.2019.12.022 PMID: 32563597
26. Theilla M, Rattanachaiwong S, Kagan I, Rigler M, Bendavid I, Singer P. 
Validation of GLIM malnutrition criteria for diagnosis of malnutrition in 
ICU patients: an observational study. Clin Nutr. 2021;40(5):3578-84. DOI: 
10.1016/j.clnu.2020.12.021 PMID: 33413910
27. Zhang Y, Zhang L, Gao X, Dai C, Huang Y, Wu Y, et al. Validation of the GLIM 
criteria for diagnosis of malnutrition and quality of life in patients with 
inflammatory bowel disease: A multicenter, prospective, observational 
study. Clin Nutr. 2022;41(6):1297-306. DOI: 10.1016/j.clnu.2022.04.016 
PMID: 35537380
28. Jensen GL, Mirtallo J, Compher C, Dhaliwal R, Forbes A, Grijalba RF, et 
al.; International Consensus Guideline Committee. Adult starvation and 
disease-related malnutrition: a proposal for etiology-based diagnosis in 
the clinical practice setting from the International Consensus Guideline 
Committee. JPEN J Parenter Enteral Nutr. 2010;34(2):156-9. DOI: 
10.1177/0148607110361910 PMID: 20375423
29. Soeters PB, Reijven PL, van Bokhorst-de van der Schueren MA, Schols 
JM, Halfens RJ, Meijers JM, et al. A rational approach to nutritional 
assessment. Clin Nutr. 2008;27(5):706-16. DOI: 10.1016/j.clnu.2008.07.009 
PMID: 18783855
30. Muscaritoli M, Anker SD, Argilés J, Aversa Z, Bauer JM, Biolo G, et al. 
Consensus definition of sarcopenia, cachexia and pre-cachexia: joint 
document elaborated by Special Interest Groups (SIG) “cachexia-
anorexia in chronic wasting diseases” and “nutrition in geriatrics”. Clin 
Nutr. 2010;29(2):154-9. DOI: 10.1016/j.clnu.2009.12.004 PMID: 20060626
31. Evans WJ, Morley JE, Argilés J, Bales C, Baracos V, Guttridge D, et al. 
Cachexia: a new definition. Clin Nutr. 2008;27(6):793-9. DOI: 10.1016/j.
clnu.2008.06.013 PMID: 18718696
32. Fearon K, Strasser F, Anker SD, Bosaeus I, Bruera E, Fainsinger RL, et 
al. Definition and classification of cancer cachexia: an international 
consensus. Lancet Oncol. 2011;12(5):489-95. DOI: 10.1016/S1470-
2045(10)70218-7 PMID: 21296615
33. Rotovnik Kozjek N, Mrevlje Ž, Koroušić-Seljak B, Kogovšek K, Zakotnik B, 
Takač I. Kaheksija pri bolnikih z rakom. Zdr Vestn. 2013;82(3):133-41.
34. Anker SD, Coats AJ. Cardiac cachexia: a syndrome with impaired survival 
and immune and neuroendocrine activation. Chest. 1999;115(3):836-47. 
DOI: 10.1378/chest.115.3.836 PMID: 10084500
35. Jeejeebhoy KN. Malnutrition, fatigue, frailty, vulnerability, sarcopenia 
and cachexia: overlap of clinical features. Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 
2012;15(3):213-9. DOI: 10.1097/MCO.0b013e328352694f PMID: 22450775
36. Roy M, Gaudreau P, Payette H. A scoping review of anorexia of aging 
correlates and their relevance to population health interventions. 
Appetite. 2016;105:688-99. DOI: 10.1016/j.appet.2016.06.037 PMID: 
27374898
37. Lipovec N, Benedik E. Ocena prehranskega stanja dojenčkov, otrok in 
mladostnikov. In: Groleger Seršen K, Homan M, ed. Otrok z motnjami 
veščine hranjenja in požiranja. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2022.
38. World health organization. Malnutrition in children. Geneva: WHO; 2022 
[cited 2022 Dec 30]. Available from: https://www.who.int/data/nutrition/
nlis/info/malnutrition-in-children.
39. World health organization. Obesity : preventing and managing the global 
epidemic : report of a WHO consultation. Geneva: WHO; 1999 [cited 2022 
Sep 29]. Available from: https://www.who.int/data/nutrition/nlis/info/
malnutrition-in-children.
40. Kıskaç M, Soysal P, Smith L, Capar E, Zorlu M. What is the Optimal Body 
Mass Index Range for Older Adults? Ann Geriatr Med Res. 2022;26(1):49-
57. DOI: 10.4235/agmr.22.0012 PMID: 35368193
41. Gonzalez MC, Correia MI, Heymsfield SB. A requiem for BMI in the clinical 
setting. Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2017;20(5):314-21. DOI: 10.1097/
MCO.0000000000000395 PMID: 28768291
42. Müller MJ, Geisler C, Heymsfield SB, Bosy-Westphal A. Recent advances 
in understanding body weight homeostasis in humans. F1000 Research. 
2018:F1000 Faculty Rev-1025. DOI: 10.12688/f1000research.14151.1 
PMID: 30026913
43. Barazzoni R, Bischoff S, Boirie Y, Busetto L, Cederholm T, Dicker D, 
et al. Sarcopenic Obesity: Time to Meet the Challenge. Obes Facts. 
2018;11(4):294-305. DOI: 10.1159/000490361 PMID: 30016792
44. World health organization. Obesity and overweight. Geneva: WHO; 
1999 [cited 2022 Sep 29]. Available from: https://apps.who.int/iris/
handle/10665/42330.
45. Sharma AM, Kushner RF. A proposed clinical staging system for obesity. 
Int J Obes. 2009;33(3):289-95. DOI: 10.1038/ijo.2009.2 PMID: 19188927
46. Jackson AS, Stanforth PR, Gagnon J, Rankinen T, Leon AS, Rao DC, et al. 
The effect of sex, age and race on estimating percentage body fat from 
body mass index: The Heritage Family Study. Int J Obes. 2002;26(6):789-
96. DOI: 10.1038/sj.ijo.0802006 PMID: 12037649
47. World health organizationPhysical status: the use and interpretation of 
anthropometry. Report of a WHO Expert Committee. World Health Organ 
Tech Rep Ser. 1995;854:1-452. PMID: 8594834
48. Macek P, Biskup M, Terek-Derszniak M, Stachura M, Krol H, Gozdz S, et al. 
Optimal Body Fat Percentage Cut-Off Values in Predicting the Obesity-
Related Cardiovascular Risk Factors: A Cross-Sectional Cohort Study. 
Diabetes Metab Syndr Obes. 2020;13:1587-97. DOI: 10.2147/DMSO.
S248444 PMID: 32494175
49. Marques-Vidal P, Marcelino G, Ravasco P, Camilo ME, Oliveira JM. Body 
fat levels in children and adolescents: effects on the prevalence of 
obesity. E Spen Eur E J Clin Nutr Metab. 2008;3(6):e321-7. DOI: 10.1016/j.
eclnm.2008.07.007
50. Donini LM, Busetto L, Bischoff SC, Cederholm T, Ballesteros-Pomar MD, 
Batsis JA, et al. Definition and Diagnostic Criteria for Sarcopenic Obesity: 
ESPEN and EASO Consensus Statement. Obes Facts. 2022;15(3):321-35. 
DOI: 10.1159/000521241 PMID: 35196654
51. Amebis. Makrohranilo. Ljubljana: Amebis; 2023 [cited 2023 Apr 14]. 
Available from: https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-
slovar/5525558/makrohranilo.
52. Amebis. Mikronutrienti. Ljubljana: Amebis; 2023 [cited 2023 Apr 14]. 
Available from: https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-
slovar/5527160/mikronutrienti?query=mikronutrienti&SearchIn=All.
53. Amebis. Vitamin. Ljubljana: Amebis; 2023 [cited 2023 Apr 14]. Available 
from: https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-
slovar/5544094/vitamin?query=vitamin&SearchIn=All.
54. Amebis. Mineral. Ljubljana: Amebis; 2023 [cited 2023 Apr 14]. Available 
from: https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-
slovar/5527271/mineral?query=mineral&SearchIn=All.
370
SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Zdrav Vestn | september – oktober 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3446
55. Amebis. Mikroelementi. Ljubljana: Amebis; 2023 [cited 2023 Apr 14]. 
Available from: https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-
slovar/5527091/mikroelementi?query=mikroelementi&SearchIn=All.
56. Tulchinsky TH. Micronutrient Deficiency Conditions: Global Health 
Issues. Public Health Rev. 2010;32(1):243-55. DOI: 10.1007/BF03391600 
PMID: 29451564
57. Berger MM, Shenkin A, Schweinlin A, Amrein K, Augsburger M, Biesalski 
HK, et al. ESPEN micronutrient guideline. Clin Nutr. 2022;41(6):1357-424. 
DOI: 10.1016/j.clnu.2022.02.015 PMID: 35365361
58. Gletsu-Miller N, Wright BN. Mineral malnutrition following bariatric 
surgery. Adv Nutr. 2013;4(5):506-17. DOI: 10.3945/an.113.004341 PMID: 
24038242
59. European Food Safety AuthorityScientific Panel on Dietetic Products, 
Nutrition and Allergies. Tolerable upper intake levels for vitamins and 
minerals. Parma: European Food Safety Authority; 2006.
60. Boateng AA, Sriram K, Meguid MM, Crook M. Refeeding syndrome: 
treatment considerations based on collective analysis of literature case 
reports. Nutrition. 2010;26(2):156-67. DOI: 10.1016/j.nut.2009.11.017 
PMID: 20122539
61. Cruz-Jentoft AJ, Bahat G, Bauer J, Boirie Y, Bruyère O, Cederholm T, et al.; 
Writing Group for the European Working Group on Sarcopenia in Older 
People 2 (EWGSOP2), and the Extended Group for EWGSOP2. Sarcopenia: 
revised European consensus on definition and diagnosis. Age Ageing. 
2019;48(1):16-31. DOI: 10.1093/ageing/afy169 PMID: 30312372
62. Morley JE, Vellas B, van Kan GA, Anker SD, Bauer JM, Bernabei R, et al. 
Frailty consensus: a call to action. J Am Med Dir Assoc. 2013;14(6):392-7. 
DOI: 10.1016/j.jamda.2013.03.022 PMID: 23764209
63. Kelaiditi E, Cesari M, Canevelli M, van Kan GA, Ousset PJ, Gillette-Guyonnet 
S, et al.; IANA/IAGG. Cognitive frailty: rational and definition from an 
(I.A.N.A./I.A.G.G.) international consensus group. J Nutr Health Aging. 
2013;17(9):726-34. DOI: 10.1007/s12603-013-0367-2 PMID: 24154642
64. Theou O, Cann L, Blodgett J, Wallace LM, Brothers TD, Rockwood K. 
Modifications to the frailty phenotype criteria: systematic review of 
the current literature and investigation of 262 frailty phenotypes in the 
Survey of Health, Ageing, and Retirement in Europe. Ageing Res Rev. 
2015;21:78-94. DOI: 10.1016/j.arr.2015.04.001 PMID: 25846451
65. Fried LP, Tangen CM, Walston J, Newman AB, Hirsch C, Gottdiener J, et 
al.; Cardiovascular Health Study Collaborative Research Group. Frailty in 
older adults: evidence for a phenotype. J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 
2001;56(3):M146-56. DOI: 10.1093/gerona/56.3.M146 PMID: 11253156
66. Zupo R, Castellana F, Guerra V, Donghia R, Bortone I, Griseta C, et al. 
Associations between nutritional frailty and 8-year all-cause mortality in 
older adults: The Salus in Apulia Study. J Intern Med. 2021;290(5):1071-
82. DOI: 10.1111/joim.13384 PMID: 34437740
67. Bales CW, Ritchie CS. Sarcopenia, weight loss, and nutritional frailty in 
the elderly. Annu Rev Nutr. 2002;22(1):309-23. DOI: 10.1146/annurev.
nutr.22.010402.102715 PMID: 12055348
68. Kinney JM. Nutritional frailty, sarcopenia and falls in the elderly. Curr 
Opin Clin Nutr Metab Care. 2004;7(1):15-20. DOI: 10.1097/00075197-
200401000-00004 PMID: 15090898
69. Di Renzo L, Gualtieri P, Romano L, Marrone G, Noce A, Pujia A, et al. Role 
of Personalized Nutrition in Chronic-Degenerative Diseases. Nutrients. 
2019;11(8):1707. DOI: 10.3390/nu11081707 PMID: 31344895
70. de Toro-Martín J, Arsenault BJ, Després JP, Vohl MC. Precision Nutrition: 
A Review of Personalized Nutritional Approaches for the Prevention 
and Management of Metabolic Syndrome. Nutrients. 2017;9(8):913. DOI: 
10.3390/nu9080913 PMID: 28829397
71. Prodan Žitnik I, Černe D, Mancini I, Simi L, Pazzagli M, Di Resta C, et 
al.; behalf of EFLM/ESPT working group of Personalised Laboratory 
Medicine on. Personalized laboratory medicine: a patient-centered 
future approach. Clin Chem Lab Med. 2018;56(12):1981-91. DOI: 10.1515/
cclm-2018-0181 PMID: 29990304
72. Park M, Giap TT, Lee M, Jeong H, Jeong M, Go Y. Patient- and family-
centered care interventions for improving the quality of health care: 
A review of systematic reviews. Int J Nurs Stud. 2018;87:69-83. DOI: 
10.1016/j.ijnurstu.2018.07.006 PMID: 30056169
73. World health organization. ICD-11. Inetrnational classification of diseases 
for mortality and morbidity statistics: reference guide. 11th ed. Geneva: 
WHO; 2023 [cited 2023 Jan 12]. Available from: https://icdcdn.who.int/
icd11referenceguide/en/html/index.html#copyright-page.