504 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 3 ttne'Se1^8*tVU "* rafinerijah 54 % Jugoslovanov v ZDA, jih je leta 1960 delalo Knjiga Branka Mite Colakovica pomeni zanimiv prispevek k proučevanju zgo­ dovine izseljeništva jugoslovanskih narodov, s tem pa tudi k proučevanju zgodo­ vine slovenskega izseljeništva v ZDA. * a . Matjaž Klemen čič • Mihajlo ,PuPin> Od pastirja do izumitelja, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1977 (popravljen ponatis prve izdaje iz leta 1932), prevedel Pavel Brez­ nik, 278 strani. Avtobiografija Mihajla Pupina, ameriškega znanstvenika jugoslovanskega po­ rekla, je za zgodovinarja zanimiva iz dveh vidikov. Prvi del knjige opisuje živ­ ljenjsko pot, kakršno je prehodu skoraj vsak izseljenec v ZDA, če se je hotel pre­ biti iz najnižjih slojev ameriške družbe, drugi del pa opisuje razvoj znanosti in tehnike, ki je prav v času njegovega življenja dosegel dotlej nesluten razmah. Mihajlo Pupin se je rodil kot kmečki sin v banatski vasi Idvor blizu Pančeva. Spričo težav, ki mu jih je nakopala udeležba pri napadu na črno-žolto avstrijsko zastavo, ko je srbski pesnik Miletič obiskal Pančevo, je nadaljeval šolanje v Pragi. Tu se mu je priskutilo avstrijsko germanstvo, zato je, ko je izvedel, da mu je umrl oče, odpotoval leta 1874 z izseljeniško ladjo iz Hamburga v ZDA. Za slovenskega zgodovinarja je zanimiv opis razmer na izseljeniški ladji, saj so bile to razmere, v katerih so se v tem času vozili v ZDA tudi slovenski izseljenci. Prav tako je tudi zanimiv oris življenja mladega izseljenca v prvih letih po doselitvi v ZDA. Pupin se je v tem »zelenskem« obdobju preživljal s fizičnim delom po raznih krajih ZDA, obenem pa se je učil angleškega jezika in obiskoval razne večerne tečaje. Po štirih letih življenja v ZDA mu je uspelo vpisati se na Kolumbijsko uni­ verzo, ki jo je kljub temu, da se je moral ob študiju sam preživljati, v roku tudi končal. Po koncu študija na Kolumbiji je podiplomsko študiral na univerzah v Cambridgeu in Berlinu, kjer je doktoriral. V času študija v Evropi je svoje počit­ nice preživljal v Idvoru. Zanimiva so njegova razmišljanja o vtisih, ki jih je na banatske domačine naredilo njegovo pripovedovanje o ZDA, kot tudi o vtisih, ki jih je nanj naredilo primerjanje političnih in družbenih razmer v ZDA in Avstro- Ogrski. Ob opisovanju življenja in dela v tem študijskem obdobju je Pupin orisal tudi razvoj naravoslovnih znanosti in tehnike ob prelomu 19. v 20. stoletje. Po dok­ toratu se je zaposlil kot univerzitetni učitelj na pravkar nastalem oddelku za elek­ trotehniko na višji rudarski šoli kolidža Columbia. Kot univerzitetni učitelj je izumil električni resonator, fotografiranje z rentgenskimi žarki, drugotne žarke X itd. Med prvo svetovno vojno je bil tudi podpredsednik državnega sveta za znan­ stveno raziskovanje, ki so ga leta 1916 ustanovili predvsem za podpiranje znan­ stvene dejavnosti za potrebe državne obrambe. V Pupinovi avtobiografiji pogrešamo spomine na njegovo politično dejavnost med jugoslovanskimi izseljenci, kot tudi spomine na njegovo dejavnost na pariški mirovni konferenci leta 1919, ki se jo je udeležil kot član jugoslovanske delegacije. Kot lahko sklepamo po njegovem predgovoru, je precej pripomogel k temu, da je po prvi svetovni vojni Banat v takem obsegu pripadel k Jugoslaviji, glede Bleda pa govori o svojih »skromnih zaslugah«. Proučitev njegovega delovanja na pariški mirovni konferenci je zelo vabljiva naloga za slovensko in jugoslovansko zgodo­ vinopisje. Matjaž Klemenčič Österreicher im Exil 1934 bis 1945, Wien 1977, 617 strani. Knjiga z gornjim naslovom predstavlja zapisnik mednarodnega simpozija, na­ menjenega proučitvi avstrijske emigracije med nastopom klerofašistične diktature leta 1934 ter med vojaškim zlomom nacizma leta 1945; v tem smislu pomeni knjiga prvi poskus obdelave tedanje avstrijske emigracije s političnega in kulturnega stališča. Vsebinsko se je simpozij (bil je med 3. in 5. julijem 1977 na Dunaju) delil na dva, med seboj bolj ali manj zaključena dela. Prvi je zajel oris položaja in delovanja avstrijske politične emigracije, drugi pa kulturno in znanstveno delo­ vanje pripadnikov emigracije (tako posameznikov kot širših krogov). Ena odlik publikacije, ki verno sledi poteku simpozija, je, da prinaša ob referatih (ti so radi obsežnosti problematike v glavnem podani v skrajšani obliki) večkrat tudi dokaj burno razpravo in polemiko. Za čas pred letom 1938 naj opozorimo, da se je več