iss<
15. štev.
V Trstu, v četrtek K oktobra IM08*.
Leto I
VODI POT K NAPREDKU
GLASILO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAVLJENCEV
Uredništvo sc nahaja v Trstu ulica Boschetto, f> - Telefon J f>70,
Upmvni&tro Dunaj V. Zcntaga^e 5.
l/liaju v Trstu l in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
X a roč n i u a siii eclo leto t>.40 K.
za pol leta 4.70 K.
1'o/nine/iia štev. IS vin.
In zopet je tekla kri....!
In zopet so padale proletarski' nedolžne žrtve in kapitalistično orožje v rokah nevednega in nerazsodnega vojaštva je zopet slepo sekalo in morilo mirne državljane. Težko nam je bilo misliti, da kaj enakega more doleteti tudi sicer tako mirno prebivalstvo ljubljanskega mesta. Ali narodni šovinizem, besno ščuvanje Nemca proti Slovencu, in narobe, je zahteval tudi v Ljubljani svojih žrtev. Barbarsko orožje kapitalističnega zaveznika je umorilo dvojico ljudij, katerih grobovi na ljubljanskem pokopališču bodo spominjali pozno v prihodnjost na one čase nazaj, ko se je kapitalizem z netenjem sovražtva mej sosednimi si narodi, z besnim sčuvanjem bližnjega proti bližnjemu in s krvjo, prolito v tem boju po njegovem zavezniku, militarizmu, polnil svoje požrešno žrelo.
Družba Sv. Čiri la in Metoda je priredila skupščino v Ptuju na Štajerskem. Tamošnji Nemci šovinisti, globoko užaljeni, da so .Slovenci s svojim posetom omadeževali nemški značaj njihovega mesteca, so skupščinarje prav brutalno napali ter naklestili. Po geslu današnje kapitalistične družbe, po geslu vseh meščanskih strank brez izjeme, je treba na nasilstvo odgovoriti z nasilstvom, na barbarizem z barbarizmom. Tako so storili ljubljanski liberalci. Sklicali so protesten shod, razburili meščanstvo in ga razburjenega spustili na ulico, kjer je začelo v besnem sovraštvu divjati proti vsem, kar so videli nemškega. Razbili so vse, kar se je dalo razbiti ; nemške napise nad trgovinami so snemali, jih metali v Ljubljanco, ali pa jih mazali, šipe in stekla so žvenketala in .. . reševalo se je narodno vprašanje. Dva dni je trajalo to divjanje in tretji dan še-le je prišlo vojaštvo «mirit.» ražburjene duhove. Dragonci in pešči so dirjali po mestu za posamezniki in poročnik Maver, rodom Nemec, je ukazal svojemu oddelku streljati na demonstrante. Padli sta dve osebi mrtvi in osem težko ranjenih. Ustreljena sta bila strojevodja Narodne tiskarne />\ Lunder in dijak četrtošolec', Iran A/lam ir.
In kdo nosi krivdo teh dveh umorov ? Kdo je kriv nesreče, družinam osmerih pohabljencev!? Morda ptujski pretepači, ali morda ljubljanski razgrajači?! Ni jed ni ni
drugi ! Kriv tem nasilstvom je tretji, ki se veseli tega besnenja narodu proti narodu, ki žanje zlato žetev iz tega narodnega šovinizma. Krive so kapitalistične meščanske stranke, in njih zaščitnica, kapitalistična vlada. Kapitalistične' meščanske stranke rešujejo s pretepi in razgrajanjem narodno vprašanje. S podpihovanjem najnižjih strastij hočejo ugonobiti nacionalistično tulijo v Avstriji, vedoč, da se s tem razmere le še poostrujejo, a nikakor ublažil j oj o. Da, meščanske stranke vejo, da jih ravno ta boj vzdržuje na površju, daje medsebojno narodno sovražlvo pogoj njihovega razvoja, pogoj njihovega življenja, pogoj njihove eksistence. Vsled tega imajo tudi strah, da sc jim to jedrno njihovo, orožje za obstanek res enkrat iztrga iz rok. Sicer bi postopali drugače, nego postopajo danes. Narodna vprašanja se ne rešujejo s to zapeljivo, narodu samemu sovražno ter duševno in fizično uničujočo politiko. Treba je delovati nato, da se avstrijski narodi med seboj sprijaznijo, (la se zajamčijo vsakemu narodu pvavice. ki mu grej o, ln le tedaj, ko bode vsi narodi delovali vsak v svojem oddeljenem mu terenu za gmotni in duševni napredek, bode mogoče živeti drug poleg druzega, Nemcu poleg Slovenca in Oeha, Slovencu poleg Nemca in ltaljana — i t. d. Ali, ne upajmo preveč, ne zgodi se to-še tako brzo. Današnja proti proletarska vlada ne ukrene gotovo kaj takega. Njej je ljubo, da se narodi tepci in lasajo mej seboj, ker tudi ona dobro ve, da je nje obstoj odvisen od neznosnega strankarstva, bodisi narodnega, bodisi ekonomskega. Zato neti ta boj in posega tudi po vojaštvu, da mn pomaga z bajoneti in s svinčenimi krogljami. In jeklena solidarnnost vlada i n e j tema dvema faktorjema za vzdrževanje obstoječega, proletariatu sovražnega kapitalističnega sistema. Drug za druzega živita, podajati si prijateljsko roke in se objemata v bratovski ljubezni. In kadar preti nevarnost njihovi eksistenci, prihiti jima na pomoč njihov zvesti zaveznik militarizem, katerega obadva skrbno čuvata in mu materinsko strežeta s žulji usužnjenih proletarcev. In ta zvesti zaveznik, desna roka kapitala, meščanstva ln vlade, bode imel svojo moč, dokler bodo imele
"V-:
moč meščanske stranke vseh barv, ker le do tedaj bode mogla ostati tudi vlada na krmilu, ki diktira militarizmu, da jej pomaga slepo izvrševati njene sebične naklepe. Meščanske stranke pa bodo netile še nadalje narodno sovraštvo, ker je isto pogoj njihovega obstoja. Konec temu ščuvanju in sovražtvu bode tedaj, ko ljudstvo samo spozna, da ga voditelji varajo s praznimi frazami, in da je ono samo žrtev njihovih sebičnih interesov.
Ubiti žrtvi pohotnega kapitalizma počivate v hladnem grobu. Pogreba se je vdeležilo vse občinstvo, brez razlike. Okoli :>0.000 njih je izkazalo zadnjo čast nedolžnima žrtvama. Jugoslovanska socialna demokracija se je udeležila žalostnega sprevoda oficijelno, s svojimi organizacijami in pet vencev je položila na krsti umorjenih. Na pokopališču je v imenu stranke izročil pokojnikoma zadnji pozdrav sodr. Anton Kristan ki je izjavil, da so v tem trenutki tudi socialni demokratje solidarni v žalosti, v ime protesta proti prepotentnemu militarizmu.
Na grobovih se bode dvigal spomenik, postavljen pokojnikoma od ljubljanske občine. Spominjal bode občinstvo vsak dan na njiju žalostno smrt, toda bogve, ali bode ono tudi premišljevalo o tem, kdo je kriv njiju prezgodne smrti in zakaj sta morala tako zgodaj umreti. Prav gotovo ne, ker preveč je ljudstvo zaslepljeno in prepolno je strastnega sovražtva, da bi moglo spoznati pravo od nepravega in zastaviti ono pot, ki pelje do njegovega odrešenja. Otresti se mora narodnega šovinizma, in s hladnim razumom mora pregledati položaj. Sprevidelo bode. da je na nepravi poti in spoznalo, da je vse delovanje njegovih voditelj le prazna fraza in pridružil se bode onim, ki delujejo resnično za pravico in svobodo. Stopil bode v bojevite vrste proletarske. Meščansko šču vanje naroda, samopašna kapitalistična vlada in vojaške kroglje so mu porok, da se bode prelivala nedolžna kri, dokler bode obstajala ta trozveza v človeški družbi. Socialna demokracija jedina deluje na nje odstranitev in jedina ona nam je porok zato. da se v dobi njenega za vladanja prenehajo cestna klanja mirnih državljanov.
y,-_	~.y,r	-	a,
Razvoj avstrijskih železnic.
Prve železnice v Avstriji so bile privatna podjetja. Država jih je podpirala z vsemi sredstvi. Dajala je dovoljenja za razlaščevanje zemljišč na drugi strani pa jih s posebnimi privilegiji varovala pred konkurenco. Prvi privilegij za gradnjo železnice je bij izdan profesorju Franu Antonu baronu pl. Gerstnerju, ki mu je dovolil zidanje železniške proge mej Mauthhausnom in Budjevicam na Češkem, v svrho zveze Donave z Moldavo. To je bila pa prva železnica, na kontinentu, to je pri nas v Evropi, izvzemši Angležko, sploh, in še po tej so vagone vlekli le konji. Leta 18:S0 | se je gradila proga Praga-Lan a in 1832 leta i Linc-Gmunden. Tudi na teh dveh železnicah ! so začasno vozili še konji. Prva železnica s j parnim obratom je bila sedanja Oesar-Ferdi-nandova-Severna železnica, mej Dunajem in \ Bohnijo. Privilegij za gradnjo te železnice je ij dobil Rothschild z dekretom od 4. marca 183(5 j in sicer za dobo 50 let. Vlada je namreč že j uvidevala, da železnic ni smeti prepuščati pri- jj
| vatnikom popolnoma na prosto razpolago, in je že nekako omejevala pravice železniških podjetnikov. Energično si pa še ni upala nastopiti, ker je bila nazadnjaška, kakor še danes ter je vsako iznajdbo in vsak napredek gledala z največjo bojazljivosto. Sama, na svojo roko si ni upala začeti ničesar. Radi tega je dala Rothschilda privilegij le za 50 let s klavzulo, da po preteku te dobe zamore odstopiti podjetje državi ali pa' prositi za podaljšanji; privilegija, če se namreč železnica dobro spoli ese. V vseh privilegijih si pa država sama zase ni pridržala prav ničesar druzega nego nekaj pravic za poštni in za vojaški transport. Lastnina do železnice same pa je ostala lastnina poduzetnikova za nedoločeni čas. S kabinetnim pismom od dne 15. novembra se je prvikrat izrazila misel, da si država pridržuje pravico, da more tudi ona sama graditi železnice. Vsled tega so bila z najvišjo odločbo od '21. decembra 18.-57 glede gradnje železnic izdana nova in sicer splošna zakonska določila. Le ta so že razločevala privatna in javna železniška podjetja in vlada si je pridržala,
pravico da sme tudi ona sama graditi železnice. Vlada je seveda mislila takoj na velikanski dobiček in na polnjenje državne blagajne. Gospodarskega napredka ni imela pred očmi. Sicer pa je koncesije dajati le delniškim družbam ali pa drugim juridičnim osebam, to je društvom obstoječih iz več oseb sploh. »S temi novimi določbami se je zavarovalo na-i dalje podjetnika tudi pred konkurenco in je imel takorekoč monopol: v isti smeri ni mogel nihče graditi druge proge. Država si je pa pri podeljevanju koncesij pridržala pravico, da jej po preteku 50 let pripade 'popolna lastnina do železnice same, izvzemši do transportnih predmetov. Leta 1 s.-ss pa je šla vlada še dalje. Ko je dovolila baronu Sina gradnjo proge iz Dunaja v Glognic, si je pridržala tudi pravico, da sme na državne stroške graditi
I drugo progo v istej smeri. S tem se je tedaj vlada postavila na podjetniško stališče, in prisilila državo, da začne fuugirati v tej lastnosti. Dozorela je pa ta podjetniška misel vlade1 z najvišjo odločbo od dne 19. decembra 1841. s katero je bil upeljan sistem državnih železnic.
Še-le tedaj je vlada prišla do prepričanja, da privatniki ne vpoštevajo javnih interesov pri gradnji železnic nego, da jim je njihov lastni žep najbližji. Interesi privatnikov tudi niso vedno in povsod združljivi z javnimi interesi. Vendar so pa tudi še za naprej privatna podjetja ostala kot glavna podjetja, to je država j«' prevzemala gradnje železnic le tam kjer ni hotel graditi nihče drugi, oziroma je nadaljevala delo onih privatnih podjetnikov, ki niso mogli gradnjo dovršiti, ali pa sploh obveznostim, ki so jim jih nalagale koncesije ugoditi. V tej perijodi je država zgradila celo vrsto železnic. Omenimo naj ono iz Brna v < tlomuc, nadalje iz Prage proti saški meji in pa južno železnico od Glognica naprej do Trsta, tako, da smo leta 1854 imeli 1852 kilometrov državno, železniške proge. Ob jednem je isto-krat država tudi prevzela v svojo režijo nekaj privatnih železnic, da jih je s tem rešila iz tinancijelne zadrege, v kateri so se nahajale. To so bile proga Uunaj-Olognitz in pa Du-najsko-rabske proge, ki so se obrnile na vlado za denarno pomoč.
Oe bi bila Avstrija nadaljevala začeto pot, da bi bila razven privatnih železniških podjetij gradila tudi svoje državne železnice, tedaj bi bila dobila v svojo oblast brez vsakega večjega preobrata in brez velikih denarnih žrtev vsa glavna železniška podjetja. Tako bi bila dobila premoč tudi nad ostalimi manjšimi privatnimi progami, ki bi bile po pretečeni koncesijski dobi pa le popolnoma brezplačno v njeno last.
Toda, kakor na nobenem državnem polju, se stvar tudi tukaj ni razvijala gladko. V revoluciji leta 1848. je država zabredla v velike dolgove. Nikjer ni mogla dobiti potrebnega denarja, da se reši iz tinancijelne zadrege. V drugi vrsti pa so tedajšnji državni ekonomi vstali proti temu sistemu državnih železnici češ da so železnice v upravi države proti gospodarska podjetja in da treba pustiti razvoj istih prosti volji privatnikov. Rekli so, da se le na ta način železnice morejo razvijati. To napačno razumevanje državno-gospodarskega razvoja in pa velikanski deficit državne blagajne sta res preslepila vlado, da je poprodala s strašansko zgubo vse železnice, ki jih je imela država v svoji upravi. Tako je na primer prodala severno državno progo iz Brna v Boden-hach in pa južno ogerske proge Marhek-Solnok-Segedin in Segedin-Temesvar, nadalje progo od Temesvara proti Donavi in jedno državno progo v Banatu, za 65,459,000 goldinarjev, to .je za več nego za polovico manj, nego je država. sama investirala v ta podjetja. A to ni še bilo zadosti. Delniški družbi, ki je te proge kupila in ki se je imenovala D žavno-železniska družba je država jamčila za celo koncesijsko dobo 5 odstotkov čistega dobička njihovega vloženega kapitala in pa 1 , odstotka amortizacije istega. iStem se je uvedel v avstrijski železniški razvoj nov sistem, namreč sistem privatnih in garantiranih želežnic. Leta 1845 je bil izdan nov koncesijski zakon, ki je ta sistem postavno uredil in uveljavil. Z njim se je uvela koncesijska doba 90 let in podjetnikom je bilo mogoče zadobiti garancijo od države za varnost obrestovanja investirane glavnice.
Za kapitaliste ta sistem garantiranih železnic nikakor ni bil slab; pa tudi železnice so se zelo množile. Kdor je imel denar je bil najbolj varen, če ga je vtaknil v kako železniško podjetje, ker država mu je garantirala 5 odstotne obresti od investiranega kapitala, vrhu tega pa še za amortizacijo istega ‘/8 odstotka. Samo po sebi je umevno, da so se pod tako ugodnimi pogoji za gradnje železnic brigali ne le avstrijski državljani, ampak da so prihiteli s svojimi kapitali k nam tudi ino-zemci. Vlada je sicer izplačevala diferenco mej odstotnimi 5'2 obrestmi od vložne glavnice in pa mej zaslužkom, le kot nekako posojilo proti 4°/„ obrestmi, katero so bili podjetniki obvezani vračati, kadar so jim železnice nosile preko garantirane svote. Ali, na kako tako povračilo pri garantiranih podjetcj sploh ni bilo mogoče misliti. Vedni prepiri so bili na d nevnem redu. Podjetniki se niso zadovoljili, da jim država izplača samo diferenco obresti od investicijske glavnice, ampak so zahtevali pokritje •r2,)/„ obrestij sploh od cele delniške glavnice, to je od onih svot, ki so jih podjetniki morali obrestovati delničarjem samim. Nadalje podjetniki tudi niso dovolili irkake državne kontrole pri svojih računih. Računali so pač tako, kakor se jim je ljubilo, seveda vselej tako, da je morala država doplačevati »primanjkljaj*. Zanimanja za gospodarski napredek ni bilo seveda nobenega. Vse se je prepustilo usodi, ker je bil dobiček garantiran. Z jedno besedo, država jo bila prav pošteno tepena.
Začelo se je novo gibanje, ki je predba-civalo državi protigospodarsko delovanje, nastali so hudi boji v parlamentarnem življenju, in vzbudile so se nove ideje in novi pojmi o državno-pravnem pomenu železnic. Velikanske izgube, ki jih je država imela vsled svojih protigospodarskih garancij in poteškoče, ki so
se jej stavljale nasproti pri uveljavljenju narodu o-gospodarskih tovornih tarifov, so jo ko-nečno vendarle prepričale, da je jedino pravi sistem za uprave železnic le popolno podržavi jenje istih, in to pot je naša, država tedaj tudi faktično začela hoditi, J ter jo nadaljuje še danes. Trudi se spraviti počasi pod svoje vodstvo vse železnice in iste iztrgati popolnoma iz rok posameznikov, v splošno korist vsega prebivalistva ter se tako očistiti deloma onih pijavk, ki sesajo že celo stoletje kri in mozeg iz avstrijskega usužnjenega proletarijata.
i Sledil.
—=	organizacije v leti 111.
Že šestnajsto leto obstaja strokovna organizacija avstrijskih železniških uslužbencev. Nje letna poročila nam pričajo o praktični vrednosti, ki jo ima ista za vse žclezničarstvo sploh, a posebej še za njene člane. Od leta do leta se razvija ta važna korporacija in nje uspehi so čimdalje večji in pomembneji. Letna poročila so vedno interesantneja, ker nam vsa ko naslednje prikazuje lepše rezultate njenega delovanja. V vsakem pogledu napreduje. Želez ničarji uvidevajo dan za dnevom velike koristi, ki jim jih nuja organizacija in pridno pristopajo k njej kot člani. Leta 1902 jih je štela 26.057 dočim jih je imela koncem pretečenega leta že 51.832. Glavni del organiziranih tvorijo uslužbenci ck. državnih železnic; njih je 22.508 , Južnih železničarjev je 12.943, onih državne železnice 5946, severnih železničarjev pa 5297. Ostali pripadajo različnim drugim železnicam. Po narodnosti je pa bilo organiziranih železničarjev 35.235 Nemcev, 11,780 Cehov, 2675 Poljakov, 2000 Slovencev in 371 Italijanov.
Centrala organizacije ima svoj sedež na Dunaju. Da so po člani laglje deležni dobrot-ki jih jim nuja vsem v jednaki meri, so usta, novljena še tri tajništva in sicer raški, r Pragi, poljski r Krakovom in slorenski. r Trstu. Razven tega pa se vzdržuje še devet skupnih sekretarijatov, to je takih, v katerih razven organizirančev drugih strok najdejo svojo pomoč tudi člani železničarske organizacije. Za vzdrževanje vseh teh tajništev se je izdala v pretečenem letu 1907 svota 18.486 kron. Organizacija vzdržuje nadalje štiri strokovne liste : nemškega, češkega, poljskega in slovenskega. Centralno glasilo nemški *Eisan-bnhner», katerega se je v pretečenem letu tiskalo 1,423.500 eksemplarov, to je celih 400.000 več, nego prejšnje leto.
Lanjsko leto je bil mesečni prispevek članarine zvišan, za 30 vin. Kljub temu pa število članov ni padlo, česar se je bilo bati in organizacija je vsled tega povišanja mogla razširiti v marsikaterem pogledu svoj delokrog. Skupni dohodki so znašali v pretečenem letu 388.334 kron in od tega zneska je organizacija porabila v korist članov bodisi z direktnimi podporami, bodisi tudi na indirektni način znesek 378.896 kron. Naj večji del izdatkov tvorijo stroški za pravovarslr.o, ki so v preteklem letu znašali (>5.412 kron. Večina pravnih slučajev so rešila tajništva sama, dočim je pa v 662 slučajih bila potrebna odvetniška pomoč. Leto za letom narašča število prosilcev za pravno pomoč. Leta 1896 je organizacija dala tako pomoč v 423 slučajih, dočim pa je do pretečenega leta 1907 to število naraslo že na 1647. Videti je tedaj, kako koristna je ravno ta naprava za učlanjene železničarje, ker le mali del vseh slučajev je izvzet že a priori podpore iz , skupne'društvene blagajne, to je oni, v katerih ni pričakovati prav nikal< ega uspeha. Pravovarstveni stroški so samo v pretečenem letu pora,stli za 30.354 kron. .
8ploh so pa izdatki vseh vrst v preteklem letu porasli za precejšne svote. Denarnih podpor se je dalo za 26.133 kron več nego v letu 1907, stroški za različna zborovanja so za 15.146 kron večji, za agitacijo se je dalo približno 23.838 kron več nego pa prejšnje leto. Agitacijski stroški so vsled tega za toliko večji, ker je znano gibanje na privatnih železnicah lanjskega leta zahtevalo od centrale velikanskih žrtev. Ce Specificiramo posamezne izdatke lanjskega leta, se nam nuja sledeči račun, in sicer znašajo
stroški za pravovarstvo ....	65.412	K	;
podpore .............................. ol.il9 »
izdatki v izobraževalne svrhe .	.	48.064	>
agitacijski stroški......................4;>.700	*
izdatki za provincijalna tajništva .	18.486	»
upraviteljski stroški.................... 65.267	»
stroški za, tiskovine....................56.416	>
O obsežnem agitacijskem in izobraževalnem delovanju nam priča, število shodov in zborovanj, ki so se v to svrho vršila, na račun centrale. Na 1315 shodih so govorili nje odposlanci kot poročevalci. Razven tega pa so imele posamezne skupine še na svoj lastni račun
skupaj 2352 shodov različnega značaja. Vseh vdeležeucev na teh 3666 shodih je bilo pri bližno 317.831. Knjižnice vseh krajevnih skupin so imele koncem pretečenega leta 28.745 knjig, ne vštevši onih knjižnic, ki so se združile s knjižnicami obstoječih okrajnih skupin. Število izposojenih knjig znaša 38.921.
Omeniti moramo nadalje celo vrsto volitev v različne institute, katerih ugodni uspehi so pripisovati delavnosti organizacije. Tako so zmagali pri volitvah v bolniško blagajno v penzijske sklade, v skladišča živil i t. d., kandidatje, postavljeni od organizacije same.
Važni so uspehi, izvojevani po organizaciji o priliki zadnjih dveh mezdnih bojev leta 1905 in lanjskega Irta, v katerih so člani pridobili znatno povišanje mezd in plač trr skrajšanja čakalne dobe v avanz-iranju, Ali brez ozira na te pridobitve, izvojevane v resnem boju s svojimi delodajalci more organizacija biti ponosna na vspehe, dosežene s tihim delovanjem, o katerem nam ravno pričajo, kot nc-pobitni dokazi gorinavedene številke. Delo, katerega je naša železničarska organizacija izvršila za svoje člane tekom jednega samega leta, je velikansko in nasprotniki sami ga občudovnje motrijo. Seveda poskušajo oni vsa sredstva, da bi preprečili velikanski vpliv naše organizacije na svoje člane in njihove tovariše, ki so še izven nje, ali, ves ta napor je zastonj in njega moč se razbija ob skalo solidarnosti, ki je temelj tej nerazrušljivi stavbi. Železničarji, ki niso še člani te močne strokovne organizacije, morajo konečno vendarle sprevideti, da jim samo ta organizacija zamore pripomoči do boljšega obstanka in da jim le ona more varovati njihove stanovske koristi.
Kdo podražuje živila?
Železničarjem, ki ječijo z drugim proletari-jatom vred	pod težo	že	neznosne draginje,
bode gotovo	ustreženo,	če	jim povemo,	kje je
pravzaprav	izvor vse	to	draginje in	kdo jo
povzročuje. Pretežni del najpotrebnejših živil, dobivamo iz tujih, južno vzhodnih krajev, iz Balkana. Klavna živina nam prihaja na primer največ	iz Serbije. Z	vsemi temi	tujimi
državami ima naša Avstrija svoje pogodbe glede uvažanja takega blaga in z druge strani tudi glede izvoza naših industrijalnih ali surovih pridelkov. Pri teh pogodbah ima seveda prvo besedo vlada, ki jo zastopa poljedelski minister, pri nas krščanski socijalist Dr. Ebenhoch. Pred kratkem so se vršila tozadevna pogajanja mej našo in mej srbsko vlado, in Dr. Ebenhoch je napenjal vse sile, da bi sploh pre prečil vsako tako pogodbo mej sosednima si državama, Ugoditi je hotel po sili oderuškim nakanam fevdalcev in veleposestnikov ter jim pripomoči, da bi le-ti mogli prodajati pridelke svoje zemlje in živino po ceni, ki bi jo bili diktirali oni, kar bi jim bilo seveda popolnoma omogočeno, če bi ne bilo došlo do sporazurn-ljenja mej obema državama. Vlada je imela pa strah pred maso ljudstva ter, hočeš ali nočeš, glava krščanskih socijalcev je moral kloniti in dovoliti še nadalje, da dobivamo najpotrebnejša živila tudi še naprej iz sosedne Srbije. Najhujše zlo se tedaj ni zgodilo, pač pa se je posrečilo agrarcem, na čelu jim krčšanski socijalist, minister Dr Ebenhoch, izvesti vse svoje oderuške nakane pri uveljavljenju te trgovinske pogodbe.
Po novi pogodbi je colniua za uvozno blago iz Srbije močno zvišana; za nekatere predmete je podvojena, za druge je postala trikrat, a zopet za druge kar štirikrat višja, nego je ista iznašala po prejšnjih mejsebojnih dogovorih. Minister Dr. Ebenhoch, krščanski socijalist, je na primer eolnino za pšenico zvišal od 1 krone 79 vin. na 6 kro i 30 vin. za raz je isto zvišal od 1 krone 79 vin. na 5 kron 80 vin., za jermen in za koruzo od 60 vin. na 2 kroni 80 vin. in za oves od 1 krone 43 vin. na 4 krone 80 vin. še veliko večje je pa zvišanje colnine za, uvoz klavne Urine. Za vola, ki ima preko 5 meterskih stotov, je bilo po določilih stare pogodbe plačati le 9 kron 52 vin., po novi pogodbi pa kar 47 kron. Od svežega gornjega mesa se je preje plačevalo po 14 kron 29 vin. sedaj pa bode za vsak me-terski stot: takega mesa plačevati 30 kron. Istotako se zviša tudi eolnina pri uvozu prašičev. V stari pogodbi je eolnina za te živali znašala 3 krone 57 vin, dočim se bode sedaj plačevalo od manjših prašišev po 11 kron, za prašiče s težo preko 110 kilogramov pa po 10 kron za vsakih 100 kilogramov, tako, da na rejenega prašiča pride po novi pogodbi še reč nego štirikrat račja eolnina nego po stari pogodbi. Pri bikih se je eolnina zvišala od 9 kron 52 vin. na 30 kron, pri kravah od 7 kron 14 vin. na 30 kron, pri teletih pa od 3 kron 57 vin, na 5 kron.
Tako so tedaj krščansko soeijalni agrarci dosegli, da se za vsakega srbskega vola, ki pride čez mejo v Avstrijo, mora plačati takoj 47 kron. Na ta način se meso pri kilogramu
podraži za 10 vin. Važno je pa tudi omeniti še to, da je uvoz žive živine iz Srbije po novi pogodbi sploh prepovedan, tedaj tudi proti plačilu bodisikoje eolnine nedopusten. Mi moremo tedaj dobivati le ubita goveda in zaklane prašiče, pa tudi teh ne v poljudnem številu, nego le
05.000 goved in 70.000 prašičev. Popreje se je vsako leto dobilo iz Srbije razven zaklane ži vino 00.000 do 70.000 živih volov in dosti preko
100.000 živih pračičcv, vse to proti nizki colnini.
Toda nova trgovinska pogodba s Srbijo ne
podražuje samo kruha in mesa, nego tudi sadje. Serbija prideluje mnogo izvrstnih češpelj. Tudi tem se pri uvozu coinina poviša in se vsled tega pri nas ta sad podraži. Za 200 kilogramov srbskih češpelj se je preje plačevalo 3 krone 57 vin. eolnine, po novi pogodbi pa se za isto kvantiteto plačuje po 8 kron, za finejšo vrst pa celo po 10 kron.
Za koliko so se s tem splošno podražila živila si vsak sam lahko preračuna in uvidi vso tri vol n ost in nesramnost, s katero se je pri tem pogajanju postopalo proti mestnemu in industrijskemu prebivalstvu. V dvojni meri Je isto oškodovano. Meja jim je zaprta za živila in zaprta tudi za zaslužek. Srbija je s svoje strani zaprla mejo tudi Avstriji za nje industrijske predmete in nalaga na iste visoko colnino. Konkurenčni boj je s tem Avstriji silno oteškočen. In krščansko-socijalni poljedelski mi-nismr si vrhu take frivolnosti še upa v javnosti zagovarjati tako oderuštvo in jo podpirati. Ali, nadajmo se, tudi ta krivica bode prekipela mero in ljudstvo se bode dvignilo proti tatu, ki mu hoče ukrasti zadnji trdo zasluženi nov čič iz žepa.
Dopisi.
Iz Sv. Petra na Krasu. Sprejmite v album železniških nasilnežev in surovežev tudi našega skladišnega paznika Tomšiča,. V vrsti teh »velikanov* se mož odlikuje v prvem redu s »finimi* kletvicami, katerih čuješ le tam v kaki beznici mej najnižjim slojem človeške družbe, mej lenuharskimi postopači in zločinci. Trka se po svojih prsih, češ da je najizobraženeji človek mej svojimi službenemi kolegi, ali njegovo ponašanje napram delavcem ga pokazuje v pravi luči in mu prisoja mesto tam mej istimi, ki so njemu jednaki po dejanjih in po besedah. Izobražen človek gotovo najde za uboge železniške delavce drugih, besed, nego prokleti hmeljni in barabe. O vsaki priliki, kadar mu ni kaj povolji, se spusti kot besen na nje, in bruha iz svojih umazanih ust, smrdečo gnojnico, ki se mora gabiti vsakemu poštenemu človeku. »Porka madona, krucifiks, kršen duš*, to je poduk vsakemu delavcu, ki se mu količkaj prav ne obrne. In na adreso vseh zagrmi zopet: bolj neumnih 'delavcev vi, kuhar so ramo r Št. Petru. Radi bi vedeli, kdo mesto njih opravi delo, morda on sam. Discipline nima proti nobemu človeku prav nikake. Kako jo bode pa tudi imel, ko sploh ne ve, kaj je disciplina! Če je pa treba kje komandirati je pa on prvi zraven. Kar vsa postaja je njegova in povsod je prvi. Naj bode premikač ali zavirač, vsi so po njegovem mnenju njegovi sužnji, s katerimi more počenjati, kar se mu poliubi. Tudi lampistov ne pusti v miru in jim diktira svoje »ukaze*. Delavce trpinči z delom kot kakega osla: ne pozna nobene mere in mu je popolnoma indiferentno, če mora kdo po 23 ur delati. Potem, ko so že 12 ur prali vagone jih požene še drugih 12 ur v ponočno službo. In nesramna brezobriznost je v tiranu tolika, da se postavlja proti vsaki akciji za skrajšanje delavnega časa. Delovodja in dva delavca sta se javila v to svrho pri načelniku, a takoj se je oglasil samopašni trinog ter rekel v prevzetni nadutosti, gotovo svest si »svoje izobraženosti*, da on dober stoji, di se no bode doseglo ničesar. Orlovcem opoliatne ve posti niti toliko času, da hi mirno zaužili. svoje borno kosilce. Takoj kriči nad vsakim, kje da, jo bil tako dolgo in ga priganja naj hitro gre na delo.
Nič manj ne trpijo pod tem domišljavim trinogom delovodje. Radi vsake malenkosti odpre svojo umazano žrelo ter bruha nad njimi svoje porivi madona, krucifiks. preklete barabe, in slične cvetke z njegovega polja »visoke izobrazbe* ....
Človeku se zdi nemogoče, da eksistirajo še, danes v proletarijatu samem taki izmečki človeške družbe. Trpin sam mej trpini, hoče gospodariti trinoško nad svojimi tovariši in suženj sam napravlja položaj še neznosneji za one, ki ginevajo trdega suženjskega dola. In Ti Tomšič zapomni si dobro, da nad nami ne bodeš več dolgo proklinjal in nas nazivni barabe. Merti je polna, naša srca užaljena do skrajnosti in pričakovati imaš tudi izbruha od naše strani. Ne s »porka madona* in s »krucifiks*. Ti hočemo zamašiti usta in tudi »pro-kleta baraba* Ti ne bodemo rekli, dasiravno bi kaj takega gotovo bolj zaslužil, nego mi, ampak pokaženo Ti na drug način, da smo tudi
mi ljudje in da imamo morda več treznosti v svojih delavskih glavah, nego Ti v svoji domišljavo — »učeni repi*. Tako Ti stopimo na prste, da boš kar zapiskal in takrat se Ti mogoče zasveti v Tvoji «visoki glavi*, da si tudi sam velik revež, d/i, še večji nego mi. ker si domišljav tako, da ne veš, da si tudi Ti, z nami vred, suženj kapitalizma.
Razne stvari.
Nekaj za južne železničarje. Izvoljeni člani personalne komisije za poduradnike in uslužbence ter zastopniki delavcev so se dne 27. avgusta oglasili pri dvornem svetniku D.ru Egc/erju. ter zahtevali, da nemudoma skliče personalno komisijo v svrho spremenitve določb glede dopusta, izdanih v okrožnici štev. 331. Dvorni svetnik temu sicer ni privolil, a je odobraval predlog sodruga Grdila, da naj se vsaj provizorično pomiri uslužbence s tem, da se za letošnje leto spremenijo določbe glede dopusta tako, da dobijo delavci od 3 do 10 službenih let dopust treh dni, oni od 10 do 20 službenih let šest dni, a ostali, to je s službeno dobo preko 20 let, osem dni. Sodrugi IVeigl, Beer, Kraji in Korp so mu dokazali, da so določbe, uvedene z imenovano okrožnico dosti slabše za uslužbence nego so bile one preje obstoječe ter jim je vsled tega obljubil, da v najkrajšem času preštudira natančneje to okrožnico.
Dr. Eijger jc sicer kazal, da je ta nesmiselna okrožnica njegovo delo, vendar pa vsled njegovih izjav moremo biti povsem prepričani, da je personalni referent Dr. Dom e vei/o oni »strokovnjak*, ki zna kaj takega zmašiti za železničarje. .Si ga že dobro zapomnimo in se nas bode o priliki še spominjal.
Dvorni svetnik, se je tudi opravičil, da do sedaj vsled velikega posla ni mogel še razpisali volitev za centralni delavski odbor, a da tudi to stori prav v kratkem.
Vladin načrt, po katerem hoče razdeliti dovoljenih 10 milijonov kron mej uslužbence državnih železnic, jc sledeči: 1. Za zboljšanje sistemiziranja in za pomnoženje mest v sedmem činovnom razredu se uporabi 500.000 kron. 2. Zjednačijo se plače nadzornikov s plačami državnih uradnikov istega činovnega razreda ; vsota v to svrho namenjena iznaša 5000 kron. 3. Letni pavšal za uradniško uni formo se določa na 120 kron in zato potrebna letna svota se preliminira na 4000 kron. 4. Za uradnike, poduradnike in uslužbence se uvedejo sledeča izboljšanja: a) Znižanje jednotnih postavk pri cenitvi naturalnih stanovanj za 20 do 30 odstotkov, in v to svrho potrebna svota se določa na (>0000 kron ; b) uredi se stanarina v onih mestih, kjer ista znaša manj nego aktivitetna doklada državnih uradnikov; c) prometnim uradnikom na dispozicijskih postajah se zviša doklada za nočno službo na 2 kroni, uradnikom pri telefonu pa na 1 krono ; na drudih postajah pa na 1 krono 50 vin. oziroma na 75 vinarjev. Onim, ki so že sedaj dobivali nočno doklado, se ista zviža na 1 krono 50 vin. oziroma na 75 vinarjev. Nadalje dobi tudi vse premikaško osobje doklade za ponočno službo. Za vse te priboljške je namenjenih
50.000 kron. 5. Vsi postajenačelniki dobijo funkcijsko doklado ; za to se proračuna 380.000 kron. O. Za. potne pavšale in za prožno vzdrževalno službo, vštevši prožne mojstre in sicer počenši s 1. oktobrom t. 1., se porabi letnih
22.000 kron. Strojnim mojstrom se da mesečna doklada 40 kron. kar bode znašalo na leto
80.000 kron. Spremnemu in strojevnemu csobju se zviša vozna pristojbina za 20 odstotkov, za to potrebna svota je proračun jena na 2 milijona kron. Uvedejo se tudi doklade za blagajni Carske in računarske uradnike v letnih zneskih od 72 do 144 kron, za kar se zahteva letnih 230.000 kron. Za vsako posamezno pre-iskanje kotla se dovoljuje 10 kron. Konečno je železniško ministerstvo izdalo tudi natančna določila glede dovoljenja dopustov, tako. da bodo istih deležni uslužbenci v večji meri tudi se bode uredile uradne ure in službeni čas sploh, jednakomerno. Za zboljšanje avtomatičnega avanziranja se določa 1 milijon kron. za zvišanje dnine in za ureditev prekurnega dela skladišnih delavcev pa 2,500.000 kron.
Starejši čuvaji c. k. avstrijskih državnih železnic z novo regulacijo nikakor niso zadovoljni, in po pravici rečeno, tudi ne moreja biti. Hudo so se varali marsikateri, ki so pričakovali, da bodo vendar na svoja stara leta dobili neka priboljškov in tako lagljo pričakovali svoje smrti. Seveda jih je nova regulacija, uvrstitev vseh čuvajev v 111. skupino uslužbencev, jako iznenadila.
Čuvaji, ki služijo že 30 do 35 let, od te nove regulacije nimajo linaneijehio prav nika kega dobička. Mlajši uslužbenci morejo doseči plačo 1400 kron in pa 100 kron starostne doklade, najvišja plača starih čuvajev pa je določena na 1000 kron s starostno doklado 100 kron. To je gotovo nekaj zelo krivičnega, in
takega zapostavi j enja ti zvesti, pošteni in vestni uslužbenci gotovo ne zaslužijo. Treba bode na vsak način popraviti to pogreško in ugoditi njihovim zahtevam, ki so malenkostne, a v svakem pogledu upravičene. Oni zahtevajo, da čuvaji, ki služijo že čez 25 Iet-dobijo najmanjo pokojnino 1140 kron. oni pa, ki služijo več nego 30 let, ne manj nego 1300 kron. Samo malo dobre volje je treba in krivica se bode poravnala prav lahko, Nadejajmo sc, da se to tudi zgodi.
V poročilu o železničarski konferenci na Dunaju, v svoji zadnji številki nismo naznanili imen zaupnikov, izvoljenih za posamezne rav-nateljstvenc okraje, to je zbor onih sodrugov, kateri imajo z glavnimi zaupniki privatnih železnic, s centralnim odborom personalnih komisij ter z delavskim odborom, določiti na-daljno taktiko, v slučaju, da eksekutivnemu komiteju ne bi bilo mogoče doseči pri mini-sterstvu povoljnih vspehov, v smislu reselucije.
Izvoljeni so bili za ravnateljstveni okraj Dunaj Kneidinger; za Line Weiser; za Ino-most Ilotovu; za Prago Josip Severni; za Plzen Fran Bonač; za Olomuc Langer; za Beljak Josip Hani/ ; za Trst Petrič ; za Krakovo Cie/inski; za. Lvov Rudo\vsky ; za Stanislavov Ilaiitz : za Oernoviee Oppitz : za c. k. severno železnico Kupitik.
Ob jednem moramo tudi še pripomniti, da je bil sprejet brez vsakega glasovanja — ker sam po sebi umeven — predlog sodruga Tornschika, da se eksekutevnemu komiteju pridruži tudi en odposlanec strokovne komisije.
Koliko znaša kolekovina za člane penzijskega fonda južnih železničarjev? Tudi to je dobro vedeti vsakemu železničarju, da se more sam prepričati, če se mu pri nameščenju, pri kaki regulaciji, ali pa pri pomaknjenju ni preveč o trgalo. Zato hočemo priobčiti tabelo po kate-rej penzijski biro predpisuje kolekovninski odbitek.	>
Uradniki, poduradniki in tudi uslužbenci, z letno plačo nad 1200 kron. vštevši stanarino, plačujejo kolekovnino po lestvici III., uslužbenci z letno plačo izpod 1200 kron, vštevši tudi tukaj stanarino, pa po lestvici II.
Promena naslova (titolna), stane 1 krono. Potovalna doklada je kolekovine prosta, dočim pa se pobotnice za potovalni pavšal morajo kolekovati, to je, znesek se ima vračunati v stalno plačo.
Lestvi c a III. za uradnike, pod uradnike, in uslužbence s plačo nad 1200 kron.			L e s t v i c a II. za uslužbence s plačo izpod 1200 kron.		
r kronah			c	kronah	
		kolek			kolek
Od 01 do	6-66	—•14	Od	do 13-32	•14
<>•<>7 »	18-33	—-26	13-83	» 26.67	—•26
t;t-:-i4 »	20-—	—-38	» 26-67	«10-01	-■38
20-01 »	33-33	■64	» 40-01	66-68	--67
83-34 »	66-67	1-26	» 66*68	» 183*38	I 26
» 50 ■ 68 »	100-	1-88	» 133-33	260-01	1-88
> 100-01 »	133-32	2-50	» 200 01	266-67	2.50
» 133-34 »	266-67	5-—	» 266*67	o83-38	5 —
266-68 »	400-—	7-50	« 588-88	» 800 01	7-50
40001 »	533-33	l()--r~	» 800-01	> 1066.67	10-—
533-84 »	666-67	12-50	» 1066-67	1303-32	12-50
666-68 >	800--	15 —	1388-88	» 1600-—	15 —
800-01 *	1066-66	20-		» 1600-01	■> 2183-32	20.
1066-67 »	133-333	25-	.. 2133-33	» 2666.66	25-
> 1333.34 »	1600'—	30 —	» 2666-67	3200 •	30-—
» 1600-01 »	1866*67	35"	» 3200 01	» 3733-82	35.-
.» 1806-68 »	2133 33	10—	. 3733-83	» 4266-66	40- -
» 2138-34 »	2400 —	45-	. 4266-67	» 4800	45 —
• 2400 01 »	2666-67	50-			
»■ 2666-68 »	2800- —	52-50			
» 2800-01	20.33'—	55-—			
, 2033-34	3066-66	57-50			
Ženska konkurenca je železniškim uslužbencem na Danskem postala precej nevarna. Do sedaj so tam ženske mogle opravljati le nižjo službo, a pred kratkem je trgovinski minister izdal dovoljenje, da se smejo ženske uporabljati tudi za vnanjo postajno službo. Tako bodo na Danskem ženske kmalu izpodrinile moške postajenačelnike, obratne nadzornike i t. d. Nekatere manjše privatne proge imajo že dalje časa nameščene same ženske.
,ledna proga v .lutlandiji je vsled tega. tudi dobila priimek »ženška železnica*. Pravijo, da so uradnice jako vestne in da so z njimi povsem zadovoljni. Minister Hogsbro je sploh poznan prijatelj ženskih delavnih močij vsled česar je- ženskam jako priljubljen. Nasproti pa se hudujejo nad njim moški uslužbenci, ki so radi »protekcije* ženskega spola gotovo oškodovani pri avanziranju. Iz sccijalnega stališča moramo to seveda popolnoma odobravati, ker on pri tem nima v mislih nelepi sistem varčenja, nego deluje na ravnopravnost obeh dveh spolov v človeški družbi.
Organizacije se koncentrujejo vedno bolj, v naše veliko veselje. Zveza avstrijskih livarjev je na svojem zadnjem občnem zboru sklenila pridružiti se zvezi kovinarjev. Tako se počasi premaguje tudi partikularnem v proletarskih vrstah. Delavske moči se centralizujejo v strah prevzetnemu kapitalu, ki se pa tudi na svoji strani pripravlja vedno resneje na boj. Toda premagan bo gotovo !
Ubogi krumirski general Pred kratkem
so tožili nekje Dr. Mandičevi zapeljani delavci, da ne morejo dobiti dela. Rekli so, da so se obrnili tudi do svojega generala, njega, Dr. Mandiča samega, naj jim vendar preskrbi kako delo, ali tudi on jim je odgovoril, da mu je za sedaj nemogoče za njih kaj najti. Ali potolažil jih je vendar. Rekel jim je sledeče tolažilno besede: Malo še potrpite; meseca oktobra bodo železničarji gotovo štrajkali in takrat Vam preskrbim vsem de o.
Konferenca delegatov društva avstrijskih železniških uradnikov se je vršila te dni na Dunaju. Iz vseh krajev so prišli zaupniki tega koali-ranega društva, da se posvetujejo, o naj no vejili socijalno-političnih preosnovah, Uročili se njihovega stanovskega izboljšanja. Preosnove so pa jako jednostranske in 'so istih deležne le nekatere uradniške kategorije; največji del uradnikov, posebno onih pri državni železnici sploh ni prišel v poštev. Vsled tega so delegatje protestirali proti vsem tem novim odredbam kot povsem nezadostnim in je bila po daljši debati sprejeta sledeča resolucija: Konferenca odposlancev društva avstrijskih železniških uradnikov, izraža družtvcnemu vodstvu svoje popolno zaupanje in izjavlja, da uradni-štvo avstrijskih državnih železnic nikakor ne umakne srnjih treh glavnih zahtev. Zato vsmi-slu predlogov centralnega odbora personalnih komisij ponavlja 1. da se uvede splošni izran-redni aranžma, 2. da se pomikanja vršijo avtomatično in se odpravi vsaka protekcija, :•$. da se tudi za nje preskrbijo službena in uradna stanoranja, kakor jih imajo riritni državni uradniki. IJradništvo odločno zahteva, da se tem njihovim zahtevam ugodi brezpogojno do časa, katerega določi v to svrho izvoljeni eksekutivni komitč. Ker je isto poskusilo vse mogoče, da doseže ta svoj cilj mirnim potem, izjavlja, da po brezuspešnem preteku določenega termina hoče uporabiti najskrajneja sredstva in z le-temi uveljavi svoje upravične želje.
V eksekutivni komitč so bili izvoljeni vsi člani društvenega predsedništva in pa uradniki Kunevvalder, Micale, Zula\vski in Negovetič. Ta eksekutivni komite se potem združi z onim koaliranih organizacij v jedno jednoto.
Prihodnje bilanca privatnih železnic ne kažejo tako dobro, kakor je bil to slučaj v pretečenih mastnih letih. Do danes prikazujejo namreč računi manjše dohodke nego v pretečenem letu. »Seveda se to mora pripisovati le gospodarski krizi, ki vpliva tudi na železniški promet. Do 20. avgusta 1908 je južna železnica izkazala 82,851026 kron, to je 326‘715 kron manj, nego lanjskega leta, avstrijska severno-zahodna železnica, in sicer garantirana proga 17,450.153 kron to je 1,012.702 manj, negarantirana labska proga pa za 120.122 kron manj, nego pretečeno leto, v katerem je inkasirala 11,790.702 kroni. Državno železniška družba je imela lanjskega lota do 20. avgusta 43,350.047 kron dohodkov, letos 900.000 manj in južno-severna-nemška-zvezna proga, ki je lanjskega leta do tega časa inkasirala 6,158.104 kron, pogreša do sedaj 130.818 kron.
Železniška uprava ima dandanes ogromnega nepotrebnega posla s pisarenjem. O vsaki malenkosti se popišejo lege papirja, kar bi se moglo v par urah rešiti. Na Bavarskem so si železniške uprave že mnogo olajšale delo in se je število uradnih vlog in sploh aktov, za več nego za polovico skrčilo. Od 188.000 jih imajo dandanes le še 72.000, a finančni minister še nadaljuje tozadevno akcijo. Posebno naši birokratični Avstriji bi bilo svetovati, da posnema Bavarsko in si olajša nepotreben trud, z dolgoveznimi nič ali malo vrednimi pisarijami.
Turški železničarji so jako »energični* in poduzetni. Na anatolski progi stavkajo že nekaj tednov in sicer le iz političnih motivov. Pred nekaj dnevi so pa izjavili, da se ne pokorijo več ravnateljstvu, da isto odstavljajo in da hočejo kar sami prevzeti vodstvo prometa. Seveda so se taki »podjetnosti* uprli v varnost internacijolnih interesov zastopniki inozemskih držav ki so vložili energičen protest proti takemu neverjetnemu koraku turških železniških uslužbencev. Kako se pa pri nas uljudno postopa s železniškimi upravami, kaj ne da !
Poročila o shodih.
Dne 1!). septembru je bil železničarski shod v (taljii, v gostilni ,,/Air i/rilneu HV«w“. Bil je jako dobro obiskan. Poročal je sodr. Kopač iz Trsta o sklepih železničarske konference na Dunaju in razlagal ponudbe železničarskega ininisterstva. Dasi niso železničarji realizirali vseli svojih zahtev, je rekel, so vendar dobili velik del istih na račun. Oglasilo se je še več navzočih, ki so odločno protestirali, da južna železnica še, danes ni povsem izpolnila svojih obl.ub, danih lanjskega leta. Kodrug Kopač jim je pojasnil to zadevo. Njegova izvajanja so bila ližeta s zadovoljstvom na znanje, na kar je predsednik zaključil shod.
Dne 13 septembra se je vršil železničarski shod v Zidanem Mostu ob veliki vdeležbi, v gostilni pri ,,.lu-
rančiču“. O dnevnem redil: Zavarovalnica proti nezgodam za železničarje in koncesije železniškega ininisterstva. poročala sta sodr. Hondi iz Dunaja v nemškem in sodr. Kopač. iz Trsta v slovenskem jeziku. Prvi govornik je v svojem skoraj dve uri trajajočem govoru obrazložil pomen stanovske zavarovalnice, pojasnil pravice in obveznosti njenih članov ter opozoril navzoče, da nikakor ne zadostuje, da človek takrat vzame v roke, pravila, ko ponesreči, nego je treba ista vedno imeti v glavi, ker večkrat je nevednost o svojih pravicah direktna krivda posameznika, da ne doseže tega, kar mn po postavi gre. Opozarjal je nadalje navzoče, da preti železničarjem nevarnost od strani vlade, ki hoče ta že itak nepopolni zakon še poslabšati, da vlada namerava ravno v ,,proslavo1' cesarjevega jubileja izvršiti nad železničarji ta atentat. Predložiti hoče zakonski načrt, po katerem naj bi železničarji zgubili še te malenkostne pravice, ki jim jih daja sedaj še obstoječi zakon. Treba bode torej napeti vse organizacijske zavarovalnice proti nezgodam zabrani. V tem smislu je predlagal resolucijo, ki izraža ogorčenje železničarjev nad to vladino nakano in v kateri železničarji odločno izjavljajo, da ne bodo nikdar dovolili poslabšanja tega za njih toliko važnega zakona in poživljajo vse državnozborske poslance, da storijo potrebne korake, da ta zakonski načrt ne postane zakon.
Resolucija slove, tako-le : V zadnjem času čujenio od vseh strani, da vlada o priliki preosnove delavskega zavarovanja kani spremeniti obstoječi zavarovalni zakon, oziroma naknadna tozadevna določila od leta 1S!)4, na škodo zavarovancev.
Da vlada res namerava napraviti ta atentat, na zavarovalnico proti nezgodam, je domnelvati že iz določb § 139 preosnovalnega načrta kakor tudi iz izjav ministerstvenega zastopnika v delavskem svetu in je vsled tega razburjenje vseh zavarovanih železničarjev popolnoma opravičeno in njihov strah za prihodujost prav resen.
V očigled takemu položaju izjavljajo železniški uslužbenci, zbrani v gostilni pri Juvančiču v Zidanem Mostu sledeče.:
“Nesreče, katerim je izpostavljeno sploh vse avstrijsko železniško osobje sc množijo od dne do dne. izvrševanje njihove težke in odgovorne službe, zahteva leto za letom več žrtev. Nakateri si pokvarijo zdravje drugi onemorejo, postanejo nezmožni za delo a tretji zopet žrtvujejo svoje življenje svojem stanovskim dolžnostim. Vsled tega je odškodnina v slučaju ponesrečenja nje visokost, postala vitalnega pomena za vse železniško službeno osobje. Vsaka vladina nakana, spremeniti le, količkaj do sedaj obstoječe, predpise zavarovalnega zakona na škodo ponesrečenev, ali pa omejiti dosedanji vpliv zavarovancev na zavarovalnično upravo, smatrali bi železniški uslužbenci kot atentat na njihovo eksistenco in na eksistenco svojih družin in bi bili vsled tega tudi prisiljeni, se zoperstaviti vsakemu takem nasilju z vso eneržijo in z bodisi kojiini sredstvi.
Predstojnik zavarovalnice naj blagovoli to izjavo vzeti na znanje, tla o prvi priliki zavzame glede name-rovanih reform tako stališče, ki odgovarja interesom železničarjev in da tildi ' ladi odločno pove, da železničarji nikakor ne dovolijo prikrajšanja pravic, zajamčenih jim po sedanjem zavarovalnem zakonu.
Za njim je govoril sodrng Kopne, ki je v daljšem govoru izcrpil prvo točko dnevnega reda ter prešel nato takoj k poročilu o ravno končani železniški konferenci na Dunaju. Poročilo je, bilo s zadovoljstvom sprejeto na znanje. Omenilje tudi brutalno postopanje ogerske vlade in je predlagal sledečo resolucijo :
,,Zbrani zaupniki organiziranih avstrijskih železničarjev protestirajo najodločneje, proti brutalnouH oger-Xkr Klade, ki teptajoč sploh vse pravice, liajpodleje zatira bratsko ogersko organizacijo. Zborovalci izrekajo svojini zatiranim ogerskim sodrugom, bojujočim se za najprimitivnejše državljanske pravice, najiskre.neje simpatije ter obljubujejo, podpirati jih bratovsko v njihovem napornem boju“.
Ta resolucija je bila ednoglasno sprejeta. Za Kopačem je, dobil besedo slučajno navzoči državno-zborsld poslanec Tuller iz Ljubnega, ki je v kratkem, a jedrnatem govoru naslikal politično situvacijo v državnem zboru ter pozival navzoče, da se ne zanašajo samo na socijalistično državnozborsko frakcijo, marveč da spopolnijo svojo organizacijo. ker v slučaju, da se ne posreči preprečiti uzakonjenja nameravanega načrta na škodo stanovske zavarovalnice, poslancem samim v državnem zboru, bodo oni prisiljeni apelirati na moč železničarskih združenih organizacij. Le tako bode eventualno mogoče preprečiti to za železničarje osodepolno nakano. Govornik je posebno povdarjal, da naj železničarji sprejmejo na znanje, da so njihovi največji svoražuiki v državnem zboru klerikalni poslanci, ki zmerjajo železničarje, da so nenasitljivi in ki vedno dokazujejo vladi, da so zahteve železničarjev neutemeljene, češ da imajo isti dobre plače. Pozival je tudi navzoče ženstvo, da v tem hudem boju proti kapitalu podpirajo svoje može. Govornik je žel za svoj govor vsestransko pohvalo in priznanje. Predsednik je nato v kratkih besedah reasu-miral izvajanja govornikov ter nato ob splošnem navdušenju zaključil shod.
Dne 14. septembra se je vršil dobro obiskani železničarski shod v Ljubljani, v Narodnem domu z istim dnevnim redom, kakor smo ga omenili že tu zgoraj. Poročali so sodr. Hondi in državno-zborski poslanec Tuller v nemškem, sodrug Kopač pa v slovenskem jeziku. Sodrug Hondi je, v jednournem govoru razlagal korist in pomen zavarovalnice proti nezgodam za železničarje ter opozarjal navzoče, da imajo vso svojo pozornost obrnjeno na to važno institucijo. Dejal je : S žalostjo moram konstatirati, da je še dosti takih železniških uslužbencev, ki nimajo niti najprimitivnejega pregloda o pravicah, katere imajo kot člani tega zavoda. Ob jednein je pojasnil tudi o nameravanem vladinem atentatu na zavarovalnico ter je predlagal že na shodu v Zidanem Mostu sprejeto resolucijo. Le ta je bila tudi tukaj jednoglasno sprejeta. Sodrug Petrič je predlagal še resolucijo, v kateri izraža shod svoj naj-odločneji protest proti brutalnostim ogerske vlade proti zatiranju bratske ogerske organizacije. K drugi točki dnevnega reda sta dobila besedo sodr. Kopač in Petrič. Poročala sta o pomenu železniške konference na Dunaju in navedla vzroke zakaj niso delegatje glasovali za pasivno rezistenco. Shod so je strinjal s postopanjem delegatov na dunajski konferenci in je konečno sprejel obe predlagani resoluciji, to je ono glede protesta proti vladini nakani na kvar zavarovalnice proti nezgodam in drugo glede brutalnega postopanja ogerske vlade liapram ogerskim železničarskim organizacijam. Sodr. Kopač je nato še prevel v slovenski jezik govor državnozborskega posianca Tuller-ja, na kar je predsednik sodr. Ildovč ob velikem navdušenju zaključil shod.
Dne 15. septembra je bil železničarski shod v Trstu v Delavskem domu. za vse tri podružnice. Bil je izvanredno dobro obiskan. Predsedoval je sodr.
/Cink. Poročali pa so, sodr. llondl iz Dunaja o zavarovalnici proti nezgodam, sodruga Kopač in Stiilder pa o dunajski konferenci. Hondi je za svoja prepričevalna in navduševalna izvajanja žel občo pohvalo in priznanje. Druga dva poročevalca sta mej drugimi razložila zborovalcem vzroke, zakaj se delegatje na dunajski konferenci niso izrekli za pasivni odpor. Povedala sta. da bi bil ta korak za sedaj neumesten iz štirih razlogov. Y prvi vrsti moramo vpoštevati, tla jo žejezniško ministerstvo sploh ponudilo svoto, katera, dasi ne zadostuje popolnoma, vendar vsaj deloma olajša gmotni položaj železničarjev. Nadalje je politična situacija v Avstriji taka, da I>i si železničarji s kakim prenaglje-lijem pokvarili ugled, ki ga imajo sedaj pred javnostjo in bi dali zastopnikom reakcijonarskih strank prilike, za maščevanje potom sprejetja predloga Krove,vega in njegovih drugov. Konečno železničarska organizacija ni še. tako razvita, kakor l)i to bilo želeti. Od 255.000 avstrijskih železničarjev je z vsemi koaliranimi organizacijami organizirani le 80.000. Govornika sta povdar-jala, da je nujna potreba, da se železničarji poprimejo z večjo vnetno organizacijskega dela, da na ta način pripomorejo, da bodo piihodnjič razpolagali z večjo armado bojevnikov, nego je to danes mogoče. Poročilo je bilo vzeto na znanje, govornikoma pa izraženo zaupanje in pohvala. Steni je bil shod zaključen.
Dne Si*, septembra se je vršil železničarski shod na Itohiujski Heli, "JO. septembra v Kranjski Gori, dne •21. septembra v Bohinjski Bistrici In dne 22. septembra shod pri Sv. Luciji. Na vseh teh shodih je poročal sodr.* Kopač o dunajski konferenci ter razlagal vladine ponudbe na račun železničarskih zahtev. Poročilo so vzeli navzoči zborovalci povsod z zadovoljstvom na znanje.
Na Bohinjski Beli se. ustanovi vplačevalnica splošnega strokovnega in pravovarstvenega društva za Avstrijo.
Dne 20 oktobra je bil skod južnih železničarjv v Trstu, v Delavskem domu. Poročal je sodr. Kopač o zavarovalnici proti nezgodam in o ponudb,ih železničarskega ininisterstva državnim železničarjem.
Na znanje!
Iz Spodnje Šiške. Strokovnemu tajništvu v Ljubljani je bilo svoječasno naročeno, da sklep glede plačevanja prispevkov za njega vz lrža-vanje da objaviti v «k'isenbahner*-i\u, in v ^Železničarju*. Tajništvo tega do danes še ni storilo, najbrže radi preobilega dela. Radi tega javljamo članom, da se bodo li prispevki, en vinar na teden, pobirali vsakega polleta. Oni,, ki za preteklo polletje niso še plačali v to ime 20 vinarjev, naj blagovolijo to poravnati o priliki, ko plačajo mesečno članarino za oktober.
Opozarjamo tudi člar.e, da imajo za vsak svoj mesečni prispevek pravico zahtevati od sodruga, katerenu so plačali, kupon kot potrdilo. Kolikor mesečnih prispevkov so plačali,, toliko kuponov dobijo.
Vodnim krajevne skupine.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Dragatin Prioni v Kopru.
Vsem krajevnim skupinam in vplačeval nieam, pripadajočim tržaškemu železničarskemu tajništvu, na znanje!
Nekatere podružnici; in vplačevalnice pravovarstvenega in strokovnega društva se obračajo na centralno vodstvo, da jim isto preskrbi govornikov za njihove shode. Vsem omenjenim podružnicam povemo, da se imajo glede tega obračati vselej naravnost na tajništvo samo v Trstu in ne na Centralo.
V Trstu dne 28. septembra lV)0s.
/a tajništvo, tajnik Kopač.
Uriijo $e sledeči shodi:
V Logatcu v soboto dne ::i. oktobra, ob 7. uri zvečer ;
v Sv. Petru na Krasu v nedeljo 4. oktobra ob 3. uri popi ludne ;
v Sežani dne f>. oktobra ob (i. uri zvečer.
(■osliliiii
„CASA DEL POPOLO"
(Zadružna delavska gostilna)
Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Catterina
Doumni kuhinja vedno dobro preskrbljena. Cene zmerne. — Shajališče zunanjih sodrugov.
Kavarna IJMIONt - Trst
Ulica Casernm in ulica Torre Itiancn
Napitnina je odpravljena. Velika zbirka polit,ič-nih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.