KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Velecenjeni gospod Doropoljski! še leta 1918. vse nemško, kjer se pa zdaj Tudi jaz se štejem med naročnike Va* JK.a*cv da biva .ta™kal Prav° slovensko šega lista. Sem učenec 5. razreda. V na= lJudstvo. Tvojo in Tvojih soucencev zeljo šem razredu imamo 12 naročnikov Vašega" "m. sporocil »Zvonckovemu« uredmstvu, lista. Čita ga pa skoro ves razred. Izpo* kl J° bo g°tovo P.° moznosh upostevalo sojamo ga drug drugemu. Ugaja nam po. ^icer sem pa uverjen da bo mladi rod sebno povest o Kekcu. Rešujem rad Vaše k.™aIu Popolnoma vesc slovenskemu je* naloge Pogledam pa tudi rad Vaš kotiček. ^« ln bo zclahk°to cltal in umeval tudi Jako me bo veselilo. ako zagledam svoje da]Jse sP'f • Sprejmi na naslov vseh moje vrstice v njem. srcne PO^drave! Prav presrčno Vas pozdravlja Ivan Kosirnik, LJubi gospod Doropoljski! Komenda pri Kamniku. Danes Vam pišem prvo pisemce in Vas Odgovor- prosim, če bi Vam smela še drugič pisati. ' , . _ . Prvo leto sem si naročila »Zvonček«. Jako Ljubi lvan! mi ugaja pravljica »Kekec nad samotnim Vidim, da s pridom prebiraš naš list, ker brezdnom«. Rada bi tudi jaz pristopila dobiš v njem vedno kaj, kar služi Tvoje« h kotičkarjem. Obiskujem 3. razred 2. odd. mu veselju. Danes pa boš še posebno dobre in imam štirirazredno osnovno šolo. Gdč. volje, ko boš čital v mojem kotičku svoje učiteljico imam jako rada, zato se tudi pismo. jako rada učim. Najljubši predmet mi je • zgodovina. Ljubi gospod Doropoljski, prosim Vas, Blagorodni gospod Doropoljski! če bi tudi mene uvrstili v svoj kotiček. Tudi mi planinski otroci Vam hočemo Pozdravlja Vas pisati nekaj vrstic. »Zvonček« je prizvon& Pepika Črešnikova kljal v 20 izvodih v našo šolo ter ga prav v Vuzenici ob Dravi. radi čitamo. Imamo pa prošnjo do Vas. „ , Ker se šele slovenščine učimo, želimo, 8 r- da piše »Zvonček« bolj Uhke in kratke LJuba Pepika! sestavke in da prinaša več slik. Kjer vlada med učiteljico in med učenko Proseč, da sprejmete to pisemce v svoj razmerje prijateljstva, ljubezni in spošto« kotiček, se podpisujemo vanja, tamkaj ni treba sile ali kazni, da z odličnim spoštovanjem se učenka zave svoje dolžnosti. To doka. j . zujes ii sama, ko pises, da se ucis rada, vaani ker imaš rada svojo učiteljico. Želim, da Alfonz Lukan bi naj bilo tako po vseh naš;h šolah! v imenu vseh. Odgovor: Ljubi Alfonz! Velecenjeni g. Doropoljski! Da se bomo umeli: oglašaš se v imenu Danes se prvič oglašam pri Vas. V vseh s Planine pri Črnomlju, kjer je bilo »Zvončku« mi najbolj ugaja »Kekec nad 215 ZVONČEK XXV—8 samotnim brezdnom«. Letos obiskujem Doma sem v Gorjah pri Bledu. Tam biva IV. a razred osnovne šole na Koroški Beli. tudi moj atek. Izvršuje službo državnega Lansko leto, ko sem hodil v III. a razred, gozdarja. smo napravili v mesecu maju izlet v Be* Jako bi me razveselilo( če bi moje pi» gunje. Zbra i smo se v soli na Koroski semce dobiio prostora v Vašem kotičku. Beh potovali smo od tam s svojimi go* Ce dovolite, Vam pišem drugič kaj več. spodi učitelji skozi vasi Potok, Moste, Zi= r. . . . , . . •<>•.• ršvnica, Vrba itd. Dospeli smo okolo dva* , ^ tem pisemcem sepndruzujem Vasim najste ure na hribček k cerkvici sv. Petra kohckarjem in Vas srcno pozdravljam! nad Begunjami. Tam smo imeli kratek o& Vaša vdana mor in smo med tem časom opazovali lepo Alma Svobodova. ravnino, ki se razprostira proti Radovljici. Odgovor: Opazovali smo tudi krasno Blejsko jezero. r • u ai i Od te cerkvice smo nato potovali v Be» Ljuba Alma! gunje ter si ogledali razvaline Lambergar« Pravijo, da je zgodovina uSiteljica člo« jevega gradu. Iz Begunj smo odpotovali veštva. Kdor pozna zgodovino, ta ve, da polni veselja v Lesce in iz Lesec smo se vedno zmaguje pravica nad krivico, resni* odpeljali na Javornik in se od tam razšli ca nad lažjo, svoboda nad robstvom. Zato vsak v svoj dom. je v vsakem oziru prav, da se najrajša Prosim, natisnite to pismo v svojem ko« učiš zgodovine. — Samo veselilo me bo, tičku! Prosim, določite, če smem prihod« ako mi drugič pišeš še kaj več. njič pisati. ^ Veselo Vas pozdravlja Ivan Vodopivec. Cenjeni g. Doropoljskil Odgovor: Oprostite, da Vam pišem šele prvič. Ljubi Ivan! Hodim v četrti razred osnovne šole. »Zvonček« mi prav ugaja. V šoli se naj» Lepo si nam opisal solski lzlet, ki ste ga rajga učim zemljepisja in zgodovine. Dru» napravili lansko leto. Pravijo, da sploh ni gie Vam pišem še kaj več. lepše okolice, nego je ona okrog Bleda in , , ,r , ,. Radovljice. Že Prešeren jo imenuje »po, Iskreno Vas Pozdravl,a dobo raja«. — Meni ni treba določevati, Pavlica Peršinova ali smeš prihodnjič zopet pisati. To je od* učenka IV. razr. v Tomišlju. visno od Tvoje dobre volje. Odgovor: * . Dobro je! Pa mi drugič piši kaj več, da Velecenjeni g. Doropoljski! ^f^^& ^tfoZl " "*" Tudi jaz se Vam usojam pisati. Iz vsega, kar sem čitala v Vašem kotičku, sem spo» » * » znala, da ste velik prijatelj mladine. Nas ročnica »Zvončka« sem prvo leto. Jako mi KOTICKOV ZABAVNIK. ugaja povest »Kekec nad samotnim brez* Upanka dnom«. Pa tudi Vaš kotiček čitam z veli« * kim zanimanjem. V zelenem rjavo, Hodim v II. r. m. š. v Sp. Šiški. Najs v rjavem belo, rajša se učim zgodovine. Pa tudi drugi pozlačeno na zelenem predmeti me jako zanimajo. Samo risanje ' bo viselo. mi ne gre izpod rok. Modest.