ALBIN LAJOVIC: Zahteve češkega učitelj- stva pri reioruii šoiskega zakona. Osrednji svet čeških učiteljskih organizacij je sprejel po dvodnevnem razpravJjanju v -lodoninu 13. sept. 1919 resoiucijo, ki jo podajam v kratkih besedah: Učiteijstvo, organizovano v U. r. u. o.*, srčno pozdravlja demokratizacijo Ceškosiovaške republike in javnega živijenja sploii, upa, da Se zdemokratizuje tudi šoistvo. Je odiočno za decentralizac i j o v državni upravi s posebnim ozirom na okrožja ali župe. V republiki raste zanimanje za šolstvo, zato je nujna potreba, da se to zanimanje izkoristi. Šola bodi državaa. - Država ustanavija šole, uveljavlja svoj vpiiv, zato pa ima dolžnost, skrbeti za njili razvoj, jih braniti ln voditi vrhovno upravo. Država krije osebne izdatke in pnspeva k stvarnira. Solskih izdatkov ne krij iz posebnih šoiskih doklad, temveč iz spiošnih upravnih fondov. Država nadzira izpoinjevanje zakonov, pošilja svoje zastopnike v šoiske urade in učiteljske zbornice. Zasebne šole ciovoljuje v posameznih slučajih, in sicer poizkusne, reformne, ali specialne, toda le v sporazumu z ,,učiteljsko zbornico".** Ločitev šole od politike. Zahtevajo ločitev šole od cerkve in — poiitike. Solsko adrainistracijo je ločiti od politične, šolski uradi ne smejo biti priveski poiitičnim. Sola bodi posvetna. Varuj versko toleranco, v znanstvu se naslanjaj edino na znanost. Cerkve ne smejo posegati v šolsko organizacijo in delo. Sola ni protiverska: njena naloga' je nravnovzgojne in praktične narave (navajati mladino k nravnosti, izvršujoči ljubezni do bližnjega, vzgojiti prave republikanske občane). Demokratizacija šolskih korporacij. Ljudstvo uveljavijaj potom svojiii političnih strank svoj vpiiv pri zakonodaji za izpopolnitev in povzdigo šolstva. Strokovne skupine imajo v šolskih uradih svoje delegate, ki lahko dosežejo, da se ravna šoia po krajevnih razmerah ln potrebah, sestavljajo proračune, imajo besedo pri sistemiziranju mest, omejujejo solske okoliše, sodelujejo pri nadziranju solskega obiska in evidenci šoloobveznih otrok. Roditelji naj imajo največ brige za duševni in telesni razvoj svojih otrok, zato naj so zastopani v krajnem šol. odboru, kjer sodelujejo pri nadziranju šolskega obiska, izvenšolskega zadržanja in šolskih potrebah. Učiteljstvo odgovarjaj za vzgojno in učno delo v šoli. Ravnaj se po šolskih zakonih, posvetuj o šolskem stanju, šolskem obisku in željah staršev, predlagaj izpopolnitev šole in odstranitev zaprek, in rešuj vzgojne in učne probleme. . Šolska avtonomija. Nova doba je žigosana s samoupravo dela, tukaj predlagajo: * Ustfedni rada učiteljskih organizacij. ** 0 tej ,,r.čiteliski zbornicl" smo žo plsali svojedobno. Učiteljevo delo je tvorno, umetniško delo, zato zahteva popolne svobode — in to svobodo zahtevamo, da moremo vršiti svoje vzgojne in učne dolžnosti. Zagotovljen nam bodi v šoli iak vpliv, kakršnega zahteva uspešno delo. Volitev zastopnikov in nadzornikov. Dosedanji način nadzorstva duši inicijativo in zdrav razvoj vzgoje republikanske mladeži, zato smo odločni nasprotniki dekretiranih pedagogičnih svetovalcev, delokrog kritike notranjega šolskega dela preide na učiteljsko konferenco. Prosimo za administrativno nadzorstvo, ki ne krajšaj svobode notranjega šolskega dela. Vsak učitelj poročaj o postopku pri svojem delu in doseženih uspehih v lokalni učiteljski konferenci, njegova kvalifikacija presojaj njegovo celotno osebnost. Ustanovltev učiteljskih zbornic. Kakor zahtevamo za notranje delo samoupravo, tako jo zahtevamo tudi za naša stanovska in pravna vprašanja; oddajo služb, nameščanje, discipliniranje, kvalifikacija preidi na ,,učiteljske zbornice". Ravnopravnost učiteljev in učiteljic. Pri oddaji služb sta učitelj in učiteljica raVnopravna, vsakdo sme prosit na vsako razpišano inesto v celi republiki. Volitev šolskih voditeljev. Ravnatelje Ijudskih in meščanskih šol voli na gotovo dobo učiteljstvo izmed sebe, namesto ravnatelja prevzame ves učiteljski zbor odgovornost za upravo šol. Zahteva akademičue izobrazbe. Ubenem zahtevamo ufesničenje prve naše zahteve: Učiteljstvo ljudskih šol imej visokošolsko naobrazbo. Zato zahtevamo takojšnjo ustanovitev šoiske fakultete, ki bo z ostalimi enakopravna. V imenu naroda, čigar samostojnost bodo branili le zaveani, samostojni obeani, žeiiino, da se uresničijo naše zahteve, ki so predpogoj državne svobode, svoboda v šoli, podčrta svobodo države, svoje zahteve bomo znali dosledno in uspešno braniti. 14. kimovca 1.1. je sklicala U. R. O. U. skupno posvetovanje šolskih odsekov vseti političnih strank in organizacij srednješolskih profesorjev, da bi slišala, potem ko se je resolucija razjasnila in utemeljila, njih mnenja. Vsi zastopniki, ki so se posvetovanja udeležili, so se soglasno izrekli za resoiucijo, izvedbo pa so si pridržali, dokler ne preuče podrobno zakonskega načrta. Z veseljem je ugotovil raynatelj tlouser, da so vsi enakih načelnih misli, torej upa, da sporazum v podrobnostih tudi ne bo težak. O resoluciji naj govori sedaj češka javnost, naj se izreče za ali proti, in naj navede. pomlsleke in predloge. Naloga učiteljstva pa je, da gredo sami med ljudi, pojasnjujejo in branijo delo svojih rok. Najtežja bo pač zadeva financiranja, ker še danes ni jasno, kaka bode nova ustava v republiki in korau pripada naloga, skrbeti za stvarne potrebščine. To so temeljna načela, na katerih zahteva česko učiteljstvo reformo šolskega zakona in šolske uprave. Prihodnjič objavimo načrt šolskega zakona, ki so ga izdelale organizacije češkega učiteljstva.