92
Kmetijstvo.
Škodljvei sadnega drevja.
(Dalje.)
v
Crna češnjeva listna osa. (Eriocampo odumrata.) Ličinka tega mrčesa nahaja se navadno od Kresa do sv. Mihela na listji češenj, češpelj in breskev, včasih pa tudi na hruškah. Svetle, majhne, črne polžaste ličinke zgrizejo listje in s tem napravijo veliko škodo. Ko jeseni začenja listje rumeneti, zlezejo ličinke z dreves v zemljo, kjer se premene v bube.
Kot pripomoček proti temu mrčesu priporočajo globoko razkopavanje pomladi okrog drevesa, da mrčes ne more izleteti, in pa uničenje ličink na drevji. Dobro je pa tudi   potresanje z žveplom ali   pa s prašenim apnom.
češnjeva muha. (Spilographa cerasi.) V juniji in juliji nastopijo te muhe v večjem številu. Ličinke namreč prezimijo v zemlji, kjer se premeni v majhno bubo in se žuželka razvije v maji. V juniji polaga ta muha svoje jajčica v češnje, ki se potem izpridijo, ko se izležejo ličinke. Najbolje sredstvo proti temu mrčesu je, če se tla okrog drevesa razkopujejo pomladi, predno žuželjke izlete.
Cešplja ima mej žuželkami zlasti tri sovražnike, češpljevega zavrtača (Rhynchites cupreus), češpljevega za-vijača (Tortrix funebrana) in pa češpljevo oso (Thenthredo fulvicornis). Ličinka prvega teh mrčesov živi še od nezrelega češpljevega mesa, druga od zrelega, in tretja pa od nezrelih jedrc. Prva žuželka je rilčkar bakrene barve, ki se pokaže v maji ali juliji na drevesih. Škodo na-pravlja s tem, da obgrize mlado brstje in mladike, ter leže jajčica v nezrelo sadje, ki potem kmalu pade na tla. Ličinka še potem kacih pet tednov živi od velega sada, potem pa zleze v zemljo, kjer se -premeni v bubo in jeseni ali pa pomladi se pa razvije hrošec. Hrošči, ki se jeseni razvijo, prezimijo na drevesu kje v kaki lubovi razpoki. Tega škodljivca najbolje preganjaš, ako pobereš in uničiš vse /elo sadje, ki je palo na tla in je pokončaš in lub drevesa jeseni osnažiš, da ogrebeš hrošče, ki so na drevesu hoteli prezimiti.
Drugi mrčes se okoli ličink nahaja v zrelih češpljah, pa tudi v breskvah in takemu sadju pravimo, da je čr-vivo. Tudi proti temu mrčesu borimo se najbolje s tem, da nabiramo poškodovano sadje, predno so izlezle ličinke in ga uničujemo.
Tretja žuželka leže svoje jajčica že v cvetje in izlegle ličinke se potem žive od .košičinega jedrca. Vsled tega se tak sad ne razvije, temveč kmalu pade na tla. Iz sadu, ki je pal na tla izleže ličinka, ki zleze v zemljo, kjer se zaprede in prezimi, spomladi se pa žuželka dalje razvije in izleti. Tudi proti temu škodljivcu je najbolje sredstvo, ako se nezrelo sadje nabira in uničuje. Lahko se daje prašičem. Nikakor pa ni priporočati tacega sadja metati na kompostni kup, ker s tem bi le prav pospešili pomnoževanje tega mrčesa,   ker ličinke bi lahko prišle v
93
zemljo. Tudi je dobro, če se zemlja prekopava okrog drevesa ali pa z apnom gnoji, ter ličinke uničujejo.
(Dalje sledi.)