Začenja se hujšanje Goljufi: sto evrov la tri evre vredno potrdilo ST. 13 ■ LETO 63 ■ CELJE, 15.2.2008 - CENA 1,25 EUR ABITURA ... P&djeft^ ZQ Í2obrúž»voniá VlâJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.0.0. Celje EKONONUST POSUVNÍ SEKRETAR MrMnw.afaitur^si PRIJAVE ABITURA d.o.o.. Im 1. Celja Tel.: 03/428 5S 30 Caffë UŽITEK V DOBRI KAVI j PRÙVRNA? 03/713-2666 raODAJAUC PfiEKVAlIFIKACIJA EKONOMSnTEHMK PTI PRGGfíAMI (po koniiani trgovski §oli) wwmfMtunutí PRIJAVE: ASITUflA d.o.o.. Lava 7. Celje T«l.: 03/428 55 30 ^ * VELIKA polnega vozička brez moinjička" vu oo^crroma uredmcâ NT TaijandCvirn Primer Ka|tna: kriva slaba organizacija dela Kari Eijavec: )»Danasnjini fantom manjka vesčinČe pa komentiram ostalo dogajanje» pa menim, da je za oddajo del v postopku javnega naročanje predvsem odgovoren tisti, ki postopek vodi, izvajalci so le listi, ki se borijo za posel in konec koncev dajejo kruh mnogim.« Za komentar smo prosili Še direktoria družbe Molier Romana Šumaka, ki je pred leti ravno zaradi javnih razpisov skorajda padel v podobno zgodbo. Spomnite seafere nakupa operacijskih miz za pet bolnišnic. »Ko sem postal glasen in sem začel na nepravilnosti opozariati. sem doživel podobno zgodbo kot gradbinci. čeprav sem svoj prav po dveh letih in pol dokazal, se nihče ne posipa s pepelom,« se spominja. »Pri javnih razpisih je vedno tako, da mu us-trezajotista podjetja, ki so blizu lobiju, W razpis pripravlja. S posebnimi, nepotrebnimi pogoji, preferirajo do-tičnega. Čeprav s tem tvegajo, da bodo imeli zahtevke po reviziji ali sami izvedbi. Sprašujem pa se, ali resnično ta politična struktura pouebu-je takšen populizem. Če imajo udne dokaze. Je ta popolnoma nepotreben in le Sko-dujepodjetjem in zaposlenim v tem podjetjem.« In kateri lobi bi lahko bil naslednji na vrsti za razkrinkavanje? »Na način, ki ga politika uporablja, smo lahko na vrsd vsi,« US. MJ, S5. RP novi tednik dogodki V soju zlatih zvezd Celjska Mohorjeva druž* ba in škofija Celje sta predstavili zbornik V soju zlatih zvezd in knjige Leksikona cerkva na Slovenskem v dekan i ja h Gornji Grad. Nova Cerkev in Ža* lec. Pri Mohorjevi družbi so se odločili, da bodo o vseh ireh novih slovenskih škofijah pripravili zbornike. Najprej so izdali zbornika olkofijah Novo mesio in Murska Sobou» zdaj pa je na knjižnih policah tudi zajeten zbornik o celjski škofíji, ki je nastal pod skrbno roko generalnega vikarja in Škofijskega kanclerja msgr. Jožeta Kužnika ter Številnih sodelavcev, ki so napisali besedila za Šest temeljnih poglavij. Pri pisanju besedil za prvo poglavje Pogled v daljno preteklost so sodelovali Irena Lazar, Bogdan Kolar in Metod Benedik, pri dru-gems predstavitvijo 19. in 20. stoletja pa Marjan Turnšek, Stanko Janežič in Alojz Gaj-šek, Naslov tretjega poglavja je Temno obdobje. Zajema zapisa Jožeta Kužnika o duhovnikih mučencih s področja celjske škofije in Tamare Griesser Pečar o teharskih žr- tvah. V ČeUlem poglavju pišeta Marjan Jezemik in Tadej Jakopič o ustanovitvi škofije Celje, medtem ko so v petem po^vju pred stavljene škofijske ustanove, Zaxiimivo je tudi zadnje poglavje» v katerem je Branko Cestnik predstavil novo Škofijo in pastoralno načrtovanje s pogledom v prihodnost. Uvodnik je napisal celjski §kof dr. Anton Stres. Iz Leksikona cerkva na Slo-venskem je urednik Luka Vidmar predstavil tri deka-nije v Škofiji Celje s sedeži v Gornjem Gradu. Novi Cerkvi In Žalcu. V pripravi Je še Četrta knjige iz te serije o de-kaniji Braslovče. Celjska Mohorjeva družba bo marca v Ljubljani pripravila razstavo slikovnega gradiva o dekani-jah in župnijah v Sloveniji, maja pa bo zanimiva razstava potovala po različnih slovenskih krajih. Želja izdajatelja je, da bi knjige našle mesto predvsem na policah zasebnih knjižnic, da bi ljudje vedeli, kje živijo In kakšno bogastvo se skriva v njihovih cerkvah in drugih podobnih objektih. TONE VRABL Foto: AŠ Zbornik o celjski škofiji je uredil Jože Kužnik. Za delnico pivovarne le 88 evrov družbe, ki so v začetku meseca objavile namero za prevzem Pivovarne Laško, so vtorek objavile (udi uradno ponudbo za njen prevzem. Infond Holding, Cestno podjetje Maribor. Fidina (er Koto za delnico ponujajo S8 evrov, kar je po oceni analitikov razmeroma nizko postavljena cena. Ponudba za malo več kot 5 milijonov delnic, ki še niso v lasti prevzemnikov, se bo iztekla 11. marca. Nizka cena je po mnenju poznavalcev pričakovana, saj ponudnikom v tej fazi Še ne gre za to, da bi pridobili čim večji delež v pivovarni. Šlo naj bi le za prvo fazo konsolidacije lastništva, medlem ko do druge faze še ne bo prišlo kmalu. Kljub vsemu ocenjujejo, da bi lahko ceno postavili vsaj pri 100 evrih za delnico. Prevzemna ponudba se nanaša na 8.747.652 delnic laške pivovarne, zmanjSauih za 4l,84-od8totnj delež, ki je že v lasti prevzemnikov. Ponudba ne vsebuje praga uspešnosti. Več kol polovico od skupnega deleža, ki ga imajo prevzemniki že v lasti, ima Infond Holding, ki je sicer največji lastnik Pivovarne Laško. Kot Še navajajo prevzemniki, za plačilo kupnine niso na noben način, posredno ali neposredno, dali ali se zavezali dati v zastavo ali zavarovanje vrednostnih papirjev ciljne družbe, katerih imetniki niso, ali drugih oblik premoženja ciljne družbe. Te so poiskali pri »prijateljskih« podjetjih - Eiolu in Centru Naložbah. RP Hrami učenosti odpirajo vrata Bodoči dijaki in Študent-je se bodo danes in jutri v okviru informativnih dne-vov lahko podrobneje seznanili s srednješolskimi in visokošolskimi programi. Srednje šole po vsej Sloveniji informativne dneve pri-pravljajo danes ob 9. in 15. uri ter jutri, v soboto, ob 9. uri. Spomnimo, da bodo srednje šole prijave bodočih dijakov sprejemale do 25. marca, listi, ki se želijo vpisati v programe umetniških in Športnih gimnazij ali v programe, ki zahtevajo posebne pogoje, pa morajo preizkuse nadarjenosti opraviti do 18. februarja. Vsi visokošolski zavodi informativne dneve prav tako pripravljajo danes in jutri. Danes se bodo ob 10. in 15. uri s programi lahko seznanili bodoči redni Študenti, jutri pa bodo ob 10. uri informativni dnevi za izredni študij. Rok za oddajo prvih prijav v Študijske programe je 8. marec, prav tako za vpise v višješolske Studijske in programe vi§-jega strokovnega izobraŽevanja. TXidi d Študentje se bodo s programi lahko seznanili danes in juui, vendar posamezni \aŠJeŠolski zavodi pripravljajo informativne dneve ob urah po individualnem razporedu. PM Napadalne zvitorepke Veterinariiopozarjajoob-čane na območiu upravne enote Šmarje pri Jelàali, kjer 50 letos našli že tri stekle lisice, na posebno previdnost Gre za lisice na obmoČ-ju občine Rogatec, ki so se na kmečkih dvoriSČih spopadle s psi. l^ni 80Ugotovili na področju celotne države iri primere steklih divjih živali, med katerimi je bila ena prav tako iz Obsotelja, najdena pa je bila lik pred novim letom v okoli- ci Bistrice ob Sotli. V bližini Bistrice, na sosedjijem Bizelj-skem» so ugotovili v tem tednu še prvi primer stekline pri psu» ki proti tej nevarni bolezni ni bil cepljen. V stiku z obolelo živaljo je bilo Šest ljudi, pet psov in deset mačk. FÎÎ vsem skupaj republiška veterinarska uprava opozarja obCane, naj upoštevajo zahteve glede obveznega cepljenja psov, ki so starejši od treh mesecev. «Cepljenje namreč znatno zmanj^ mož- nost širjenja le neozdravljive bolezni, katere smrtnost je stoodstotna. Po stiku ljudi s sumljivo živaljo oziroma po ugrizu neznane živali, za katero ne vedo, ali je bila cepljena, svetujemo, naj nemudoma obiščejo aniira-bično ambulanto,« omenja Matjaž Emeršič, predstavnik za odnose z javnostmi v Veterinarski upravi Republike Slovenije. Na območju Šmarja pri Jelšah izvajajo cepljenje psov običajno konec marca aH v začetku aprila, letos pa bo predvidoma že konec tega meseca. Sicer v Sloveniji že vrsto let izvajajo cepljenje lisic proti steklini, pri čemer sumijo, da prihajajo stekle lisice v našo državo s sosednje HrvaŠke, kjer lega ne opravljajo. V slovenskem boju proti steklini je bila prvič uporabljena metoda polaganja vab s pomočjo lelal že pred trinajstimi leti. BRANE JERANKO KJE SO NASI POSLANCI Majav položaj ministra Podobnilta Po malce presenetljivem pozivu računskega sodišča predsedniku vlade Janezu JanSi, naj zaradi hudih kršitev obveznosti 2a dobro poslovanje ministrstva razreši ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, so v sredo ta poziv podprli ludi člani poslanske komisije za nadzor javnih financ. Računsko sodišče je prvič doslej sprožilo zahtevo po odstopu tako visokega funkcionarja» ki sega v neposredno politiko. Podpora poslancev pa ni bila presenetljiva, saj ima opozicija v komisiji večino. Predstavniki vladne koalicije v komisiji takšnega sklepa seveda niso potrdili, ker so menili, da bi moral svoje videnje pojasniti tudi minister Podobnik. Ta je bil včeraj na obisku v ZDA. Milan Cvikl (SD) je menil, da '>ne razpravljajo o tem, ali je minister ravnal pravilno ali ne, ker je lo Že ugotovilo računsko sodišče, ampak o tem, ali bo odstopil - za to pa ne potrebujemo ministra, ampak predsednika vlade«. Rudi Veršnik Je nasprotoval odločanjuo nekom, ki ni prisoten. »Takšne procese smo imeli po vojni, mi pa smo demokratična družba,« je dejal poslanec SDS. V razpravo je večkrat posegel tudi prvi mož poslanske skupine SLS Jakob Pre-sečnik, ki je prav tako menil, da brez donedavnega predsednika SLS ne bi smeli razpravljati o njegovi odgovornosti. »Nisem proti obravnavi te točke» vendar menim, da si minister Podobnik zasluži priložnost, da predstavi svoja stališča,« je dejal zgor-njesavinjski poslanec. Preseč-nik je po iz^asovanju nadaljevanja razprave sejo komisije zapustil, kasneje pa nam je pojasnil, da se za odhod ni odločil zaradi protesta, temveč je odSel zaradi nujnih obveznosti, saj se je seje komisije udeležil kot nadomestni član. Državni sekretar Mitja Bri-celj je v polurnem, birokratsko podrobnem referat\i sicer predstavil nove odgovore ministrstva, za katere je predsednik računskega sodišča Igor Šoltes dejal, da kažejo pozitiven premik pri reševanju nastalega položaja. -Hkrati je šoltes skupaj s svojimi podrejenimi opozoril, da na ministrstvu niso spoštovali 90-dnevnega roka za odgovor, niti niso zaprosili z njegovo 15-dnevno podaljšanje. »Kljub več pozivom v tem času niso odpravili neurejenega stanja niti predsia-viD ustreznih ukrepov, Zato pričakujemo, da bo naš poziv v sWadu z načeli demokracije tudi upoštevan,« je Šoltes utemeljil zahtevo po odstavitvi Podobnika. Veršnik je opozoril, da je dvom o pravilnosti in učinkovitosti zaračunavanja taks za obremenjevanje okolja že leta 2003 izrekla ta komisija pod vodstvom tedanjega opozicijskega poslanca Andreja Bajuka. Zato je vprašal, zakaj se je revizija začela šele leta 2006, trajala pa poldrugo leto. »To mi kol politiku diši po politizaciji primera,« je menil. Šoltesov namestnik Tomaž Vesel je dejal, da je šlo za zelo težko in kompleksno revizijo, zanjo pa so se odloČili konec leta 2005, ko se ministrstvo - takrat že pod vodstvom Podobnika - Idjub več opozorilom ni lodlo reševanja težav z obra-čunavanjem okoljskih iaks. Sedanji direktor mariborske Snage Stanislav Žagar -zaračunavanje okoljske takse v Mariboru je bilo del revizijskega postopka - je v razpravi povedal, da so se ravnali po navodilih ministrstva. '>Pričakujemo pa ustrezna navodila minislrslva. da lahko začnemo vračali ali pora Čuna vati takse,« je dejal Žagar in opozoril, da se že pojavljajo primeri državljanske nepokorščine, saj nekateri občani s položnic odštevajo znesek za okoljsko takso. Komisija je soglasno sprejela tudi poziv ministrstvu, naj v 60 dneh sporoči, kaj bo naredilo za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in vračilo preveč plačanih taks po Sloveniji, mariborska Snaga palma za podobno poročilo 30 dni časa. SEBASTUAN KOPUŠAR INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA ze Zd HUOATROJKAl ' PaKei vHQufiu^ niirosl imem«t3 294KDp3/ l28Kbj>s, Dodcrtne infofrnoclje: 0342 88112 03 42 88 nç e-moli: info@tun^k.riet T U R N S Ê K Med pečovskimi vinogradi, na pragu Štor in Celja Rudar brez rudnika Nd Pečovju nad Štorami je zavest o rudarski preteklosti živa - Od prireditev društva Rudar do vinogradnikov» lokostrelcev in dežnikarja Iz sUrih Časov omenjajo PečovCani največkrat nekdk-nji rudnik, ki so ga zaprli ta 1926, kJjub temu pa je zavest o rudarski preteklosti med domačini zelo živa. Člani áportno-kuiturnega društva Rudar Pečovje so se z njo Še pred nekaj leti predstavili na karnevalu v Novi Cerkvi, kjer so bili v rudarskih oblačilih ter z gaàperjem> v katerem je gorel pravi pečovski f^vi premog. Premog, ki ga je tam še vedno v izobilju. nmtn kraju Pečovje nad Štora mi? To je lepa razložena vas med Štorami in celjskim Zagradom. kjer je toliko zanimivega kot v kakšnem velikem kraju. Pečovje s komaj sedemdesti mi hišami je znano po odmevnih prireditvah, vinogradništvu, loko-strelcih» enem zadnjih slovenskih dežni kar je v, po-pravljalcu trobil in pihal 1er Še marsičem. Na gostoljubni Šuhlovi (po domače Krajškovi) kmetiji se je med naSim obiskom zbralo nekaj vaščanov, ki so povedali veliko več zanimivega, koi je mogoče uvrstiti na eno časopisno stran. Če začnemo pri glasbeni rodbini Šuhel, je treba najprej spomniti na njihovo predanost petju, orglam ter drugim ^as-bilom. Pojejo v Moškem pevskem društvu Pod gradom 1er v teharskem cerkvenem zboru, Pavel Šuhel je teharski organist ter vodja celjskega kvarteta Grmada. Ime Krajškovi so dobili zato, ker je njihova domačija na robu Pe-čovja, kjer je začetek Zvod-nega oziroma Mestne občine Celje. Pečovčani so veseli in družabni ljudje in mogoče je to delno po zaslugi vinske trte. Tam je od nekdaj vinogradniško območje, danes je na Pečovju kar nekaj članov vinogradniškega društva Polič Štore. Tudi upoštevani sadjarji so s PeČovja. Mihi Viz-jaku, po domaČe Pečovško-vemu, 50 odkrili spominsko ploščo, saj je tega slovenskega narodnjaka za sadjarske V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Senožele nad Rimskimi Tbplicaml. Šuhlovi, pD domače Kre|ikovi, so znana glasbenadružina, kjer med našim obiskom dobre volje nI zmanjkalo. zasluge odlikoval sam cesar Franc Jožef. Pecovska družabnost Družabne Pečovčane med drugim povežeta velikonočno streljanje ter prvomajska budnica Štorske pihalnegod-be, ko ne zmanjka ne pijače ne jedače. »Ko je lepo vreme, nimamo Časa za druženje, saj ima vsak nekaj zemlje. Večina ima tudi malo vinograda,« je povedal Vladimir Čanžek. V vasi so se ohranili celo štirje »»Čisti« kmetje, ki se posvečajo govedoreji in povrtninarstvu. Ko govorimo o družabnosti, je treba spomniti, da je Pečovje imelo nogometno ^šče» preden so ga imeli v siorah. Štorovčani so si ga namreč najprej zgradili na Pečovju. Tudi Pečovčani soime-li od nekdaj radi žogo. »Kot šolarji smo radi brcali, in to kar zbosimi nogami,« se spominja Branko Ožek, ki je poln zanimiv zgodb. Za žogo v listih Časih ni bilo denarja, zato so jo naredili iz ostankov različnega blaga. »NajpomembnejŠe je bilo, da je bila okrogla,« je povedal napol v šali. Dandanes so na Pečovju uveljavljeni nogometaši, saj jebilaeldpaNogomemegaklu-ba Rudar v šestih letih delovanja že dvakrat občinski prvak v ligi malega nogometa. Pečovje je posebej znano po privlačni naravni sankaš-ki progi z lepimi razjedi proti Celju in Štoram. Pred Štirimi desetletji so bila tam celo sin- dikalna tekmovanja vseh slovenskih železarjev, zbranih na meialurSiúh igrah» v zadnjem desetletju pripravlja tekmovanja s tekmovalci iz šiii e celjske okolice domače SKD Rudar. Pri lem imajo vse več težav zaradi pomanjkanja snega. Tako je najodmevnejša prireditev društva množični Barbarin pohod, imenovan po svetnici, ki je zavetnica rudarjev. Prireditev je prvo decembrsko soboto, pohodniki pa se zberejo na igriSču na Pečovju ter se napotijo na osemnajst kilometrov dolgo pot v TYobni Dol. Zadnjega, že sedmega pohoda, se je udeležilo več kot štiristo pohodnikov, celo iz drugih krajev Slove nije. ŠKD Rudar Pečovje pripravi poleg vsega tega po tri koncerte na leto, ki so v dvorani v štorah. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2001, je nasploh zelo dejavno- Pečovčani so poudarili, da sta gonilna sQa društva predvsem Pe-ČovČana Miran Jurkošek {zdaj župan štor) ter Marjan Dober^ek, podpredsednik vinogradniškega društva ter ob-činski svetnik. Ta pravila, da so zaslužni vsi, ki sodelujejo. slogi je moč, le tako se kaj postori,« je imel zadnjo besedo Doberšek. Zadnji deinikar Pečovčani so s svojim lepim krajem zadovoljni, motita jih le dve stvari: prva je del ceste iz Štor, ki je v slabem stanj u, dni^ razpadaj oči državni kozolec toplar, ki kazi okolje ter postaja nevaren. Cesta v dolino je posebej pomembna za pečovske podjetnike, ki jih v kraju ne manjka. Med drugimi imajo kar dva keramičarja ter dva krovsko-kleparslca podjetnika, oba s priimkom Čanžek. Krovec je posebej znan po zah-tevnih obnovah zasavskih cerkvenih zvonikov, njegov delavec Gregor Lipar pa je Na nidarsko preteklost bo v prihodnje spominjalo kapela sv. Bartiare. zavorni» rudarjev. bU na zadnjem svetovnem prvenstvu krovcev in kleparjev Četrti najboljši na svetu. Na Pečovju imajo celo frizerski salon. Največja posebnost pečovske obrti in podjetništva je seveda dežnikarin serviser tro-bilnih in pihalnih inštrumentov Vlado Žohar, ki je odšel v pokoj. Po Štorski železarski krizi se je moral, tako kot še marsikateri Pečovčan, znajti v novi vlogi. Njegova glavna dejavnost so bili senčniki in na Obali ni senčnika, ki ga ne bi vsaj trikrat popravil. Prav tako je izdeloval številne dežnike, ki so zaradi cenene kitajske robe postali predr^. Bil |e med vsega skupaj petimi dežnikarji Slovenije ter med zelo redkimi serviserji trobil in pihal. Nič manj kot 26 let je sam igral trobento v štorskem pihalnem orkestru, kjer je bilo od nekdaj precej Članov s Pečovja. BRANE JERANKO Na lepem Pečovju živijo prijazni ter družabni domačini. S srečanja s Pečovčani na Šuhlovi, po domače Krajškovi domačiji. Na Pečovju Imajo dve pravno zaščiteni stari domačiji. Ena od njiju je tik ob meji s celjsko občino. Vas na pragu Štor in Celja je kljub bližini obeh krajev nekaj posebnega. To je ugotovila družina Goi^up-Bezenšek, dejavna v Lokostrelskem društvu Celje, ki je na Pečovju kupila kmetijo ter je nad vsem navdušena. Na njihovi kmetiji so tako tekmovanja slovenskega pokola, zbere se tudi po približno dvesto obl-^covalcev. Letos bo že tretja mednarodna lokostrelska tekma, s tujimi lokostreld iz Avstrije, s HrvaŠke, iz Italije in z Madžarske. »Ib jim je noro vše軫 je povedal Herbert Gorjup, ki ima z družno velike načrte z ekološko turistično kmetijo. apartmaji in ekološko ovčerejo. Medicinska sestra ni naredila stroicovne napaice Ravnala je v skladu z (neustreznimi) navodili in hišnimi pravili bolnišnice - Izogibanje odgovornosti za smrt Bojana Kaj tne? Junija laai je zaradi srčnega infarkta na poti iz ceij-ske bolnišnice v zdravstveni dom, kamor ga je medicinska sestra poslaJa po na-potnico, umrl celjski podjetnik Bojan Kajtna. Odgovora na vprašanje, kdo je odgovoren za nepotrebno smrt, še vedno ni. Če so do* slej največji delež odgovornosti pripisovali medicinski sestri, je Izredni strokovni nadzor Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije pokazal, da medicinska sestra ni storila strokovne napake. To je v nasprotju z dosedanjimi ugotovitvami. Interni strokovni nadzor v bolnišnici je namreč pokazal, da je prišlo do odstopanja od utečenih poti dela na urgenci. Tragično smrt so preiskovali tudi celjski kriminalisii. ki so podali kazensko ovadbo zoper 31-ietno medicinsko sestro zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti. Nasprotno torej komisija zbornice zdravstvene nege, ki je v sredo predstavila zaključke izrednega nadzora, poudarja, da je medicinska sestra ravnala v skladu z navodili in s hišnimi pravili, ki pa so bila neustrezna. Za navodila ter tudi številne druge pomanjkljivosti in ne povsem ustrezno organizacijo dela je odgovorno strokovno vodstvo bolnišnice, so poudarili. Komisija, v kateri so bili Peter Požun, Draga Štroma-fer in Irena Buček Hajdare-vić, Je namreč širše proučila strokovno organiziranost in delovanje zaposlenih v zdravstveni negi v celjski bolnišnici. »Naše ugotovitve kažejo na nekatere pomanjkljivosti pri organizaciji dela na urgent nem oddelku.« poudarja Draga Štromajer. Tako na primer zaposlovanje ne ustreza sistemizacij i, kar pomeni da so na mesta diplomiranih medicinskih sester zaposlovali zdravstvene tehnike, ugotovili so neskladje med zahtevanimi delovnimi izkušnjami za delo v urgenci v sistemizaciji in drugih aktih. Za delo na urgenci pač ni vseeno, kakšne izkušnje in znanje imajo zaposleni. Zato je zaskrbljujoč podatek, da kar Četrtina zaposlenih zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti v zadnjih sedmih letih ni niti enkrat opravila tečaja temeljnih postopkov oživljanja. V tem času zanje tudi niso organizirali izobraževanja zunaj zavoda, tako da je bilo izobraževanje prepuščeno izbiri posameznikov. »Samo interno izobraževanje znotraj zavoda ne zagotavlja zadostne usposobljenosti za spremljanje vseh novosti na področju urgentne medicine,« meni Stroma jer je va. V bolnišnici ne komentirajo Pomanjkljivosti, tako kot drugi člani komisije, ne povezuje nesposredno z dogajanjem v kritični noči, vendar je prepričana, da bi v bolnišnici z izboljšavami zmanjšali možnost, da se kaj podobnega še kdaj zgodi. »Očitno se lega zavedajo tudi v bolnišnici, saj so že v času naše preiskave začeli uvajati nekatere spremembe. Med pomembnejšimi je ločitev administrativnega sprejema bolnika od prepoznavanja zdravstvenega stanja pacienta. V času tragične smrti bolnika je medicinska sestra hkrati opravljala administrativni sprejem in sprejem pacienta z zdravstvenimi težavami. VboIniŠnid uvajajo tudi dodatno dokumentacijo, nimajo pa Se protokolov, ka- Nadior je pokazal, da ja za pomanjkljivosti v organizaciji deta na urgenci odgovomo strokovno vodstvo bolnišnlDa. ko ravnati pri različnih bolezenskih znakih. Predlagali smo jim. da jih izdelajo za vsa nujna stanja, saj je potem možnost, da pride do napake v postopku, bistveno manjša.« Izredni strokovni nadzor v celjski bolnišnici je bil odrejen na začetku juûja lani. Predsednik nadzorne komisije Peter Požun trdi, da dela niso mogli opraviti prej. ker so v celjski bolnišnici »izkoristili prav vse možnosti, ki so jlb imeli, da se je postopek zavlekel«. Vse potrebne podatke so namreč dobili ^le v začetku decembra. Nasprotni argument bolnišnice: »Zahtevaii so osebne podatke za kar sedemsto zaposlenih. Ko so za to pridobili zakonsko podlago, so jih dobili, prej seveda ne.« Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije je z ugotovitvami celjsko bolni- šnico že seznanila, bolnišnica pa njihovih ugotovitev in mnenj komisije ne želi komentirati, saj bo najprej oblikovala pripombe na zapisnik komisije. Za to ima na voljo 15 dni. ^»Nekatera mnenja komisije in predlogi, zapisani v zapisniku, niso jasni oziroma dovolj obrazloženi, zato bomo v predpisanem roku zbornici poslali svoje pripombe na zapisnik. Ker postopek ni zaključen in ugotovitve komisije niso dokončne, jih ne moremo komentirati»« pravi vodja službe za informiranje in trženje v bolnišnici Danijela Gori-šek. S poročilom je komisija seznanila tudi naročnika nadzora, ministrstvo za zdravje. Izogibanje odgovornosti? Kdo je torej kriv za smrt Bojana Kaj tne? Po besedah predsednika nadzorne komisije Petra Požuna je medicinska sestra ob sprejemu bol- nika ravnala strokovno in mu obrazložila, da bo moral pregled pri zdravniku plačati sam, če bo zdravnik ugotovil, da ni nujen primer. Pacient se je potem sam odločil oditi v sosednji zdravstveni dom, da bi si lahko zavarovanje uredil. Medicinska sestra torej ni kriva. Je kriva organizacija dela? V bolnišnici so zagotovili, da je šlo za odstopanje od utečenih pravil, v komisiji, da so pravila nedorečena oziroma neustrezna. Brat pokojnega Miran Kajtna to razume kot nadaljevanje prelaganja krivde. Odvetnik družine Kajtna Bojan Gnibar »Gre za to, da se bolnišnica izogiba vedenju o tem, da je zdravnik vodja zdravstvene ekipe in da je zdravnik tisti, ki odreja podrejenim način dela. V zdravstvu je hierarhija, tega ne smemo pozabiti. Ce zdravnik naroči, da mora imeti pacient napotnico, osebje izpolni navodilo. Bolnišnica se s svojo trditvijo. da zdravnik v tem primeru ni odgovoren, norčuje iz javnosti.« S tem se vrača na ugotovitve internega strokovnega nadzora v bolnišnici, ki je razbremenil zdravnika vsake icivde, saj »ni bolnika ne videl ne zanj vedel«. Tako kot sprenevedanje bolnišnice ga moli tudi to, da tožilstvo po tolikem času še vedno ni napisalo obtožnega predloga. Edino, kar so lahko svojci doslej naredili, je bilo uveljavljanje odškodnine pri Zavarovalnici Maribor, pri kateri je zavarovana celjska bolnišnica: »Na naš zahtevek nismo dobili še nikakršnega odgovora,« ugotavlja in dodaja, da je zahtevek v skladu z uveljavljeno sodno prakso, torej v višini 10 tisoč evrov. »Občutek imam, da nas hočejo prepričali, da je bil pacient, naš Bojan, sam kriv za svojo smrtrazočarano oceni vse dogajanje po njegovi smrti Miran Kajtna. MILENA B. POKUČ Foto": GK Drage laboratorijske napotnice Celjskemu zdravstvenemu domu izrekli globo» Pinus še v postopku - ZD je dobil tudi račun iz Pinusa Zaradi 7. januarja raztresenih laboratorijskih napotnic ob avtocesti med Celjem in Mariborom je državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov pri informacijskem pooblaščencu Zdravstvenemu domu Celje 2 odločbo o prekršku izrekel globo v višini 4.170 evTov, njegovi odgovorni osebi pa globo v višini d30 evrov. V odločbi, ki še ni pravnomočna, očitajo celjskemu zdravstvenemu domu. da je zaupal prevoz in uničenje in- ternih naročilnic za laboratorijske preiskave, z vsebovanimi osebnimi podatki pacientov, podjetju Pinus TKI iz Rač. ne da bi z njim sklenil ustrezno pisno pogodbo, s čemer je kršil določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov. Direktor zdravstvenega doma prim. mag. Stanislav Kajba je prepričan, dû zaradi tega ne morejo biti krivi: »Posel smo predali gospodarski družbi, ki ima vsa dovoljenja za prevoz in uničenje odpadkov. Menim, da samo pisna pogodba, ki je do- V celjskem zdravstvenem domu so ogorčeni, ker so jim iz Pinusa za svoje storitve poslali račun. Direktor Stanislav Kajba je napovedal, da bodo račun zavrnili zaradi škode, ki je nastala, predvsem pa zato» ker naročilo ni bilo kakovostno opravljeno. »Račun pa je ttidi vse, kar smo doslej dobili Iz Pinusa,« je dodal. ločena z zakonom o varovanju osebnih podatkov, ne more biti razlog za giobo. saj je Slo za enkratenposel, sklenjen na osnovi ponudbe in povpraševanja v skladu z vsemi drugimi predpisi. Zdravstveni dom odpadkov ni prepeljal v uničenje s svojim pre- - it. 13-IS. vozom, temveč je za lo naročil poseben prevoz pooblaščeni firmi.« Vse nepravilnosti so sc namreč po prepričanju Stanislava Kaj be zgodile med samim prevozom. Tudi državni nadzornik ugotavlja, da med prevozom ni biio zagotovljeno ustrezno zavarovanje, »saj kartonske škatle z naročilnicami na palete niso bile pritrjene, cerada na kesonu tovornega vozila pa tudi ni bila ustrezno zaprta.« Posledice so znane - del naročilnic je med prevozom padel iz vozila in se raztresel ob avtocesti v bližini Slovenske Bistrice. Informacijska pooblaščen-ka pojasnjuje tudi višino kazni: »iCljub sicer veiiki količini raztresenih napotnic z osebnimi podatki seje držav- ni nadzornik odločil za izrek enkrame globe, saj osebni po-datki niso bili občutljivi, Zdravstveni dom Celje in Pinus TKI, d. d., pa sta tudi po-sivbela za hitro odstranitev in uničenje raztresenih listin.« Državni nadzornik je zaradi neustreznega zavarovanja osebnih podatkov med prevozom na mesto imičenja posto-peko prekršku uvedel tudi zoper podjetje Pinus in njegovo odgovomo osebo, vendar ta postopek še ni zaključen. Mll-ENA B. POKLIC februar 2008 gospodarstvo O cetis Želijo prestižno družbo Cilj Steklarske Nove je 10 milijonov evrov - »Nisem eksekutor« Novi direktor Steklarske Nove Teo Pajnik jc po mesecu dni v podjetju Še ved-no optimističen. Ugotovil je glavne pomanjkljivosti (te so poleg dediščine rdečih Številk še premajhni skladiščni prostori), začrtal novo strategijo in spoznal sve-tovni steklarski lobi. »Posel je poslu podoben,« pravi mariborski ekonomist, ki je delal že v gradbeništvu, kulturi, Športu, trenutno pa se posveča ekološkim projektom. »Res pa ima vsak svojo specifiko. Ugotovil sem, da se na svetovnem trgu vsi več ali manj poznajo. Točno vedo. kdo kaj dela, kakšni so njihovi načrti. Mi zdaj iščemo novega razvojnega partnerja zuveljavljeno znamko, Id lahko tudi naši pomaga preiti na višjo cenovno raven. Le s tem se lahko ročna proizvodnja preživi, saj $ Kitajci in z njihovo masovno proizvodnjo dolgoročno ne moremo tekmovati. Zmagujemo lahko le z zelo lepimi in kvalitetnimi izdelki.« Ste cilje tudi finančno že postavili? Plan, ki ga Želimo letos doseči, je 10 milijonov evrov. Res bo težko, ker so pogajanja glede cen in količin naporna. Še posebej, ker mo- prišel kot eksekutin* steklarne. Če bi bil interes po njenem zaprtju, mesto direktoija ne bi sprejel,« pravi direktor Steklarske Nove Teo Pajnik. ramo upoštevati inflacijo, stare grehe in dolgove podjetja. Vseeno realne možnosti za dosego cilja so. a tega, če bo to ravno v desetih ali 15 mesecih, §e ne vem. Ste ali še boste ob prevzemu stolčka uvedli kakšne spremembe? Nimam takšnega stališča, da je treba ob menjavi vodstva vse zamenjati, kol so ga imeli v preteklosti ali na primer naši sosedje. Kar je bilo dobro, nimam namena spre- minjati, slabo pa. V podjetju so bili na primer glede na znanje in kvaliteto preskromni. agresivnega markednga niso poznali, Na tem področju smo že začeli spreminjati stvari. Ko jim povem, da če cene ne morejo dvigniti za nekaj centov, le proizvodnje v bodoče pač ne bo več. iz-padem kot »bad boy^ A prag bolečine moraš postaviti. Zadnje Čase so največji problem obeh steklarn kadri. Imate dovolj ali premalo delavcev? Stanje, v katerem so se ste-klame znašle, je poklic tako degradiralo, da nihče svojega otroka ne spodbuja k temu. T\idi zato moramo popraviti plače, če želimo, da se bodo ljudje odločali za ta poklic, ki je pri nas že vsaj pol umetniški. Poklic moramo dvigniti na takšno raven, da bo steklar spei gospod. Skupaj z ministrstvom tako podpiramo vzgojo lastnih kadrov. Zakaj bi producirali sto ekonomistov, ki bodo jutri brezslužbe, če sto steklarjev rabimo takoj. Vodstvo je v tej steklarni imelo ponavadi tudi večne javne borbe s sindiicatom. Se »težave« obetajo tudi vam? Težave bodo vedno, tudi če plače stoodstomo povečamo. V vsald družbi so provokatori i. Vem sicer, da moramo popravili določene stvari, ki jih situacija prej mogoče ni dopuščala. Zaradi rdečih številk je bilo v preteklosti pritiskov sicer več. konflikti pa so se reševali javno, kar je najslabše za podjetje. Takšne stvari bomo skušali rešiti znotraj. Ste že razmišljali tudi o s odela vanj u s Steklarno Rogaška? Ne da smo razmišljali o povezavi, imeli smo že tri sestanke. Naša vrata so odprta za vse. Z zgodovino in vrtičkarskimi zdrahami se ne ukvarjam. Oboji smo v isri branži, in ker mi delamo iz kristalina. oni pa iz kristala, se celo ne prekrivamo. Najdemo se lahko v skupnem nastopu, da dosežemo nižje cene energentov, določenih distribucijskih uslug, možnosti so odprte mogoče celo pri oblikovalcih. Vam je mogoče, zdaj ko ste podjetje bolj spoznali, malo žal, da ste sprejeli ponujeno mesto direktorja? Novo področje mi je prav všeč, poslovanje je dobro nastavljeno, imamo tudi kar dober kontatà z nadzornim svetom. ki ga v preteklosti ni bi- lo, Ravno ta mrk je rodil težave, saj direktor ni imel stika s svojim lasmi kom. To je pomembno, saj je lastnik v končni fazi tisti, ki odloča. Ne moreš voditi po svoji volji, če to lastniku ni prav, To vidite že na primeru sosedov. 2e v začetku sem povedal, da podjetja nisem prišel zapret. Če bi bila Želja lastnikov takšna, se za funkcijo ne bi odločil. ROZMARI PETEK z 250 evri do kadra? Šolski center Rogaška Slatina je letos razpisal nov program tehnik steklarstva, ki se po štirih letih konča s poklicno maturo. Obe steklarni sta za steklarje ponudili po 250 evrov mesečne Štipendije, kar je vet. kot znašajo Zoisove štipendije za nadarjene učence, »V novem programu bodo dijaki dodatno pridobili znanje s področja likovnega oblikovanja, proizvodnje stekla in trženja steklarskih izdelkov,« pravi koordinatorka Šolskega centra Cma DjorČev. »Cilj je, da z njim dobita ste> klami vsesplošno uporaben kader, omogoča pa tudi nadaljevanje študija.« Kot Še dodaja Djorčeva. naj bi bilo delo tehnika steklarstva precej ustvarjalno in kreativno, nudijo tudi Štipendije in takojšnjo zaposlitev, več podrobnosti pa bodo bodoči dijaki izvedeli na današnjem in jutrišnjem informativnem dnevu. Trenutno se v šoli v programu steklar v vseh ireh oddelkih izobražuje vsega 13 dijakov, od tega so v 1. letnik le trije. »Glede na to, da je stanje steklarstva znova optimistično, verjamemo, da bodo mlade pritegnile razpisane štipendije in perspektiva v samem steklarstvu,« dodaja Djorčeva. RP Odprte terme, ki veliko obetajo V Laškem so sinoči slovesno odprli nov termalni center z 2.200 kvadratnimi metri vodnih površin in Šestimi različnimi savnami. Prve obiskovalce bodo nove terme sprejele jutri, v soboto. Termalni center Wellness parka Laško velja za enega najsodobnejših termalnih centrov v Evropi in je kar trikrat večji od obstoječih notranjih in zunanjih bazenov Zdravilišča Laško - hkrati lahko sprejeme približno 1.300 obiskovalcev. Največja atrakcija termalnega centra je steklena pomična kupola, ki prekriva bazenski kompleks in je prva tovrstna izvedba strehe v srednji Evropi. Posebnost so tudi prozo- ren tobogan, masažni bazeni v obliki skodelic nad bazenom z valovi ter zunanji masažni bazen v obliki kristala. V Zdravilišču Laško si od naložbe veliko obetajo. pravi direktor mag. Roman Matek: «Računamo, da bo termalni center na leto obiskalo okoli 300 tisoč ljudi, ki bodo prihajali na kopanje in v savne, S tega naslova pričakujemo okoli S milijonov evrov letne realizacije.« Naložba je pomembna tudi za lokalno okolje, saj bo prinesla precej novih delovnih mest. Zdajšnjim 380 zaposlenim se je že pridružilo 60 delavcev, ob zaključku naložbe, ko bodo zaživeli še wellness hotel, spa center in kongresni center, pa naj bi se to število povzpelo na 200. Naložba v termalni center je stala 28.5 milijona evrov, medtem ko predračunska vrednost celotnega projekta Wellness parka Laško znaša 70 milijonov evrov. Izgradnjo termalnega centra sta v višini 4.17 milijonov evrov sofinancirala Evropski sklad za regionalni razvoj in ministrstvo za gospodarstvo. BA Razširjena deželna banka Deželna banka Slovenije je v torek v Celju odprla prenovljene prostore. Dodatnih 200 kvadratnih metrov prostora jim je v najem oddala Kmetijska zadruga Celje, ki je obenem prestavila vhod v svoje prostore. Deželna banka, ki so ji najbolj zvesti kmetje, bo odslej v Celju imela sedež za širšo celjsko območje. Ob odprtju ;e predsednik uprave dr. Draško Veselinovič direktorju zdravstvenega doma prim. mag. Stanislavu Kajbi predal donacijo za nakup digitalnega rentgenskega aparata. Pomoč so namenili tudi družini, ki ji je jesensko neurje močno poškodovalo dom. RP Plemljeva ulica 8 SI-12Í0 Ljubljana • Šentvid Slovenljalesova PE v Celju vabi v svoj tím: SKUDIŠČNEGA MANIPULANTA Od kandidatov /-k se prKakujer n{ pa pogoj: izobrazba: !V. stc^nja Delovne Izkušnje: 2Íetí dëovnih izkuSenj na podobnih delih Zaieljena dodatna znanja: Izpit za voznika villidrja Vozniikii^MtB kategorije Z izbranim kandidatom /-ko bomo sidenlll pogodbo o zaposlitvi za določen čas 6 mesecev s polnim delovnim časom in v nadaljevanju z možnostjo sklenitve pogodbe za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o dosežki stopnji Izobrazbe, detovnih i^ušnjah in kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Slovenijales Trgovina d.OiO. Plemljera ulica 8 Kadrovska služba 1210 Ljubijana-Šentvid Kandidate /*ke, M ne bodo izbrani bomo pisno obvestili v osmih dneh po sMenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom Ho. Mje Hrtle^ 16 SOMCelj« ] Pehlitvenlalon {OurajslaSO IIDOO LjuN^n« I HoČ4 jHtklavilcAtt«taSS i23UHoit Vtfiw^ PlefDlimBS UlOLj.áenftfd NfrvoneA« Podbevikova uUu 32 6000 Kovo mesto čmuée 6n«ettev34S 1231t7niKC MurvktSoboa 9QP0Nurs»A Soboti IKrenj 4000 Knnj Ubnla dbftM CMS U<}Ar 40 13X0Rlbntcs ©toll /HirmerznaJMJšimvkusem Wakcíja (L)judje z veliko začetnico V nepogrešljivi organizaciji S predsednico Mileno Vrečko nov razmah Rdečega križa - Po hudi slovenski aferi je bilo delo posebno zahtevno v obsoleljskih občinah pravijo, da je tamkajšnje Območno združenje Rdeče-ga križa Šmarje pri Jelšah, odkar ga vodi predsednica Milena Vrečko» doživelo nov razmah. Predsedniški mandat zaključuje in ga ne namerava ponoviti, v orga-nizaciji pa bo ostala kot prostovoljka. Zakaj ne bo znova kandidirala za predsednico? »Vtem mandatu sem vložila zelo veliko napora v prepoznavnost in krepitev dobrega imena Rdečega križa, saj sem prevzela vodenje ravno po vsem znani aferi na republiški ravni. Potrebni so bili maksimalni napori, da si lahko na terenu znova pridobil zaupanje, karjemogočeles irdim in poštenim delom,« se spominja predsednica Vrečkova. Kot prostovoljka Rdečega križa deluje zadnjih osem let, vse od upokojitve, k sodelovanju pa jo je povabila sodelavka iz službe. Vrečkovo poz-najo po voditeljskih oziroma organizacijskih sposobnostih vse od srednješolskih let. ko jeJ^ila predsednica mladin- Pgtsm ko jfl vodenja Območne organiiacije Rdečega kriza Šmaije pri Jelšah prevzela Milena Vre^o, je doživela človekoljubna organizacija nov razcvet Vrečkovaja na čelu približno 300 prostovoljcev. ske organizacije, nato z isto funkcijo na delovnem mestu v steklarni, po zaposlitvi v V našem uredništvu se je doslej nabralo že 6.924 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli 449 vaših ^asov. Čeprav ne gre za klasično tekmovanje, smo veseli prav vseh kuponov. Na&a akcija predstavljanja ljudi, ki bi jih morali pisati z veliko začetnico, se počasi zaključuje. Kot smo zapisali že prejšnji teden, bomo kupone sprejemaj] do 5. marca» ko jih bomo tudi prešteli, 7. marca pa rezultate objavili v Novem tedniku. Priložnostno slovesnost, na kateri se bomo srečali s predstavljenimi v naši akciji, pripravljamo proti koncu marca. 1. Majda Makovšek..................................1.897 glasov 2.Cvetka Operčkal..............................................1.753 S.Klavdija Brežnik................................................902 4.Branko KoŠtomaj...............................................643 S.Sabina Kolar......................................................409 6.Sonja Mastnak...................................................209 7. Ivanka Tofant.....................................................129 S.Olga 2idan.........................................................122 9,Zofka CakS.........................................................113 10. Brigita Muškotelc................................................92 šmarski občinski upravi pa je bila tam med drugim predsednica sindikata občinske uprave ter sveta delovne skupnosti občinske uprave. Pred slabim desetletjem je tako začela kot predsednica šmarske krajevne organizacije RK in ker se je Izkazala, je sledilo povabilo na čelo območnega združenja. Na krajevni ravni ostaja tajnica. Ljudje opažajo njeno uspešno predsedniško delo, ki se posebej kaže v ustanovitvi šestih novih krajevnih organizacij RK. »Tu sem se Se posebej angažirala, ker sem prepričana, da je nujno prostovoljno delo v vsakem kiaju oziroma zaselku. To se je izkazalo» ko smo začeli prejemati velike količine hrane iz Intervencijskih zalog Evropske unije. Tako imajo danes krajevne organizacije v vseh krajevnih skupnostih šestih obsoteljskih občin, z izjemo dveh najmanjlih, kjer sta organizaciji pridruženi- Na celotnem terenu deluje približno 300 prostovoljcev Rdečega križa. Kot predsednica daje večji poudarek tudi srečanjem starejših občanov, saj opaža veliko potrebo po njihovem druženju. Šmarčani so povedali, da osebno obiskuje več starejših občanov. Pomen Rdečega križa je toliko večji, saj Karitas nI povsod in tudi v Šmarju pri Jelšah je nimajo. S Šmarskim župnijskim uradom odlično sodelujejo in tudi župnik, ki pri župnijskih oznanilih opozarja na aktivnosti te člove-koljubneorganizacije, ječlan krajevne organizacije Ri<. In posluh med občani za potrebe Rdečega križa? »Zelo dober!« je povedala naravnost Milena Vrečko. Še posebej v vaseh, »Če odmislimo slovensko afero, do katere je prišlo pred nekaj leti, je Rdeči križ Se vedno največja humanitarna organizacija na svetu. Ocenjujem, da je glede na krizna žarišča in revščino nepogrešljiva ter da je njena vloga zelo pomembna. Doma opažam tako na krajevni kot območni ravni, da je vedno več ljudi, ki iščejo pomoč v obliki hrane, plačila položnic in nakupa Šolskih potrebščin,« opozarja predsednica Vreč-kova. V najožjem domaČem krogu jo pri prizadevanjih zelo podpirajo. »Hči mi pravi, da zaživim takrat, kadar veliko delam.« In dela Mileni Vrečko ne zmanjka, saj je aktivna tudi v zvezi borcev, občinski stanovanjski komisiji, občinski volilni komisiji ... Nove moči nabira z redno hitro hojo, včasih po deset kilometrov naenkrat po bližnji okolici Šmarja pri Jelšah, kjer živi v enem od blokov. BRANE JERANKO □ DRI TELEFON Dodatno savarovanje Bralko iz Obsoteija zanima, kako je z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem za prejemnike sociálně pomoči ter osebe z najnižjimi dohodki. Marija Kampuš, direktorica Centra za socialno delo Šmarje pri Jelšah, odgovarja: »Na seznam ugodnosti in subvencij, do ka- terih so upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči, spada tudi zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Osebam, ki izpolnjujejo dohodkovni pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči, je po 25. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v celoti zagotovljeno plačilo storitev, ki jih je potrebno doplačati, kadar gre za nujno zdravljenje (omenjenih storitev torej v teh primerih ni potrebno doplačati). Tako imajo, v primeru nujnega zdravljenja, brezplačne tudi specialistično ambulantne storitve, bolnišnične in zdraviliške storitve, kot tudi nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in medicinski del oskrbe v bolnišnici in zdravilišču kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja ter ortopedske in druge pripomočke. O tem, kaj je nujno zdravljenje, presodi osebni zdravnik. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo, da lahko zavod izjemoma odobri zavarovani osebi medicinsko lehnič-ni pripomoček ali zdravilo oziroma v celoti ali delno povračilo stroškov, ki niso pravica po pravilih (na podlagi 3.odstavka 259. Člena).« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete Številko našega Modrega telefona 031/ S69-S8I, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom, in petkom zastavite tudi po telefonu 42-2S-190. (^)judje Z veliko začetnico Glasujem za jima in priimek« to6en nssiov ali naslov ustsnovsl: Moj naslov ftme in priiirek, ulica, kraj): Kupcm poSjite na Novi leđnik. 18. 3C00 Cflljs. Vsak teiian boino med pAliljatetji izirsb«!! dobitnika rulnoQft darila. Nagrajenka tega tedna, ki bo prejela majico Novega tednika, je Jožefa Ulaga, Laška vas 44, 3220 Štore. POZOR, HUD PES Stolp gorja Spominjam se nekega legendarnega srbskega fílma, kjerso povojni oblastniki cukali za rokav nekdanje vojvodinske kulake, eden izmed njih, igral ga je veliki Pavle Vujisič, jim je na očitke, da je biJ predvojni bogataš, zabrusil nekako takole: »Bil sem predvojni, pozabili ste, da tudi medvojni in bom tudi povojni bogataši« Khm, toliko na začetku o Tem. kako in koliko se trese gora naše gradbeniške elite. Mimogrede, a vas gospod Zidar nekoliko ne spominja na Vujisiča, ki so mu bile zmeraj namenjene ključne vloge nekoliko zdolgočasenega realista, z močnim zaledjem? No» tudi gospa Tovšak, direktorica Ve-grada.Je markantna osebnost. Sç zmeraj se dobro spominjam nekega intervjuja, ki ga je z njo opravil gospod Bobovnik, kjer sem dobil vtis, da je gospa pravzaprav nekakšna estradna zvezda, nekakšna slovenska Ce-ca. Tolikšne samozavesti, ob tem, da je na nekatera vprašanja, namige o sumljivih poslih odgovarjala z mešanico megalomanije in prostodušnosti, Še nisem opazil pri kakšni izmed podjetnic. Nekaj podobnega je verjetno pridodati tudi osebnosti gospoda Čmigoja. Na sploh se mi vse skupaj dozdeva precej turbofolkaš-ko. V glavnem, prepričan sem, da se bo rodila miš, kakor tudi, da kakšnega scenarija »Hodorkovski-Putin« pri nas ne bo. Ampak pri vsem tem me radosti predvsem dejstvo, da smo pravzaprav prvič preskočili pri prebiranju dnevnega časopisja branjevsko kroniko kurjih tatov in pričeli razmišljati na ravni Botra. Seveda s tem sploh ne pravim, da so omenjeni krivi, na to se mora pač počakati in kaj se bo zgodilo, sem Že omenil, Če bi posel v zvezi s stometrskim kontrolnim stolpom. kakšen nateg že v osnovi, stekel, bi se novinarji namreč Čez nekaj let, podobno kol pri šentviškem predoru, mazohisiično naslajali nad upravičenostjo tovrsme Piše: MOHOR HUDEJ mo horh@ ho t mail. com gradnje, vrli lobisti pa bi pač pri vsem tem milijonskem poslu imeli zgolj eno samo »žuto minuto«, trenutek, ko bi se morali v kamere lagati, zakaj je po onkološkem, šentviškem, trojanskem primeru tudi pri brniškem primeru vrag imel prste vmes. Literarno povedano, gce za Žanrski premik. Od preprostih pastoral, večernic, krvavih bajk smo preskočili na žanr sodobne kriminalke Grishamovega típa. Vsak literarni teoretik, ki se loteva žanra kriminalke, pa vam bo ob tem znal tudi povedati značilnosti kriminalke, ki so v veliki meri podobne nekdanji obliki pravljice. Liki v njej so običajno močno polarizirani kot tudi razmerje med dobrim in zlom. Očitno je pač, da je tudi pri nas nastopil čas, ko se bo potrebno otresti logike zaščitnikov, odrešenikov, dobrih delo daj alskih mož, ki skrbijo za tisoče duš v podjetjih in posredno njihovih družin, čeprav sami tovrstnih težav verjetno nimajo. Precej perverzno bi bilo naaireč trditi, da so vsi tisti dodatni milijončki, »nacepani« v raznoraznih »dodatnih strolkih^, kaj drugega kot breme na ramenih preostale SJovenije, še celo tiste, ki se še spo-Čela ni, pa bo ob prebiranju } ogeUBu» opwmiq«' $««uHMMaMil 9» ; hUoBMn lAffS SiDwMe. ' 'uSB uMau'w «B n kMcB ytw» iiaM u sm 0,01 fuit<0 mrtM/scMbavu woduMiB MMM> SSMAATB n 3A ii«Me*r r oo Btr^Cnm rit Oi^a si>i*t n «mm eoMM«. ^mgtf» ew fïeew aiiiweiWÉeifW WWW.MOBITEL.Sl 0,0t€ PCMCIA-Kaitica Option prijatelju pesnika Antona Aškerca • Alfredu Jen-snu. Ploščo so postawii ob Aškerčev spomenik v Vodnikovi ulici vCelju. skrb zanjo pa Je s podpisom slavnostne listine o prijateljstvu prevzela III. osnovna Šola. Slovesnost ob odloitju plošče Sla pripravila Slovensko-§vedsko dništvo in Mesina ob-čina Celje v sodelovanju z veleposlaništvom Kraljevine Švedske in pod častnim pokroviteljstvom ministrstva za kulturo. Dogodek pa je, kot SD izpostavljali navzoči, lep primer sodelovanja ob evropskem letu medkulturnega dialoga. Na slovesnosti so govor- niki predstavili Jensna, ki je bil med dnigim tudi vojni dopisnik, novinar, ki je Švedom s svojimi potopisi predstavljal jugoslovanske države in ugleden prevajalec iz slovanskih jezikov. Med drugim je všvedščino prevajal tudi Cankarja in Aškerca ter objavil Študijo o Prešernu. Ob vrnitvi iz Grčije je v letu 1896 mesec dni počival v Celju. Med svojimi potovanji je spoznal veliko znanih osebnosti. Med njimi je bil ludi Anion Aškerc, s katerim sta sklenila trajno prijateljstvo in se celo pobratila, Jensen je Aškerca celo predlagal za Nobelovo nagrado. Vezi med Slovenijo in Jen-snom pa so se pletle Se naprej. Tako je v družino Jen-snovih potomcev prišel tudi Slovenec Lojze Hribar, njegova hči Marina Lindforss Thumberg, ki je Jensnova pravnukinja, pa se je s svojima hčerkama tudi osebno udeležila odkritja spominske plošče svojemu pradědu. Spominsko obeležje v Celju sta odkrila namestnik Švedskega veleposlanika v Slo-veniji Magnus Lundberg In celjski podžupan Stane Rozman. Kulturni program je pripravila 111. osnovna šola, ki je prevzela tudi skrbništvo nad spominskim obeležjem in se s posebnim pismom zavezala, dâ bo ohranjala spomin na Alfreda Jensna in njegovo prijateljevanje z Aškercem, Šola je ludi navezala prve slike z eno od osnovnih šol na Švedskem in že v kratkem se obeta razširjeno sodelovanje, tudi z izmenjavo učencev obeh šol. BRANKO STAMEJČiC Foto: KATJA DERNOVŠEK Otvcntvs se jeob wsoUh predstavnih veleposlaništva Kraljewne Švedske, Mestne obane Celje in SNnrensko-Ivodskega društva ud^ezila tudi pesnikova pravnukinja Marina lindforss Thumberg s svojima hčerama. Radi bi bili bolj zdravi v celjskem zdravstvenem domu Že tret-je leto pripravljajo preventivne zdravstve-novzgojne delavnice. Lani so jih pripravili 175, na njih pa je sodelovalo 1.820 ljudi. Kot so sporočili iz zdravstvenega doma, so bile delavnice vedno polno obiskane, udeleženci pa so bili izredno zadovoljni. Z delavnicami, kot so Šola hujšanja, opustimo kajenje, telesna dejavnost in podobno» želijo pomagati ljudem, da razvijejo zdrav na-iin življenja. Letos bodo ponudili enake programe, novost je delavnica nordijske hoje. Več informacij o delavnicah laliko dobile pri svojih zdravnikih in v preventivni službi ZD Celje- MBP JAVNE NAPRAVE. tf.O,a, Tehsr^lis C. T«j «ase 3 4?S 64 00 PSK »386342564 12 NAROČILO ZABOJNIKOV U KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo« bela tehnika, gradbeni material...] Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) PROMETNI TELEFON RADIA CELJE novi tednik Amadej iz Poslovno^comerciafne iola Celje je predstavil dejavnost solskega učnega podjetja, ki se ukvarja 2 ekologijo. Loči me - zate gre! »Doslej Je ravno srednješolcem manjkalo osveščenosti glede ravnanja z odpadki in okoljskih tem. S skupnim projektom treh celjskih srednjih Šol so vendarle narejeni prvi kora ki,«< pravi Barbara E. Her-nav8> koordinatorica projekta Loči me • zate gre. Dijaki Gimnazije Celje-Center, Pošlo vno-ko merdal-ne šole Celje In Srednje Šole za gostinstvo in turizem Celje, ki si delijo Šolski okoliš, so se v okvini mrežnega projekta lotili več dejavnosti. Gimnazijci so sami oblikovali videospot na temo Odgovorno z odpadki - kaj lahko storimo sami? in z njim zmagali na občinskem javnem natečaju. Nastala je avtorska pravljica J urček in pac-karija, uprizorjena z rekviziti iz odpadnih materialov, dijakinje so oblikovale nakit iz odpadne embalaže. Mladi komercialisti so naredili zgoščenko o ločevanju odpadkov, oblikovali plakate in ustanovili učno podjetje za ekološko dejavnost. Gostinci zbirajo nevarne odpadke in odpadno jedilno olje... Našteli smo le de) njihovih dejavnosti, vse šole namreč tudi aktivno skrbijo za Čisto okolico in ločujejo odpadke. »Občina si prizadeva za čim večjo okoljsko osveščenost vseh ciljnih skupin. Doslej so CRNE TOČKE Dijaki obljubljajo velik spektakel v središču mesta 19. aprila, ob svetovnem dnevu Zemlje. Rdeča nit bo seveda varovanje in skrb za okolje. to bile predvsem osnovne šole in vrtci, ki jim je namenjen projekt Ekorg, končno je bila prelomnica storjena tudi na področju srednjega Šolstva»« je bila navdušena tudi Nina Malat Strle iz MOC. Projekt, ki ga podpirajo ludi podjetja Javne naprave, Eko-plus in Fit media, še zdaleč ni zaključen, saj se je med dijaki dobro «prijel«. PM. foto: SHERPA Nova slovenska kultura Pod tem imenom se v Vodnikovi ulici v CeJju, v soseščini knjižnice pri Mišku Knjil-ku, skriva razvpit klub- V njem se menda dogaja marsikaj, tudi kulturne prireditve. Predvsem pa naj bi bil zbirališče motoci-klistov. Dvorišče za njim je od improviziranega razstavnega prostora za male moto- cikle in pripomočke motociklistov postalo ena najgrših celjskih črnih točk. Je komentar po ogledu fotografije sploh potreben? Prav - če je to nova slovenska kultura, je ne rabimo in ludi želimo ne. Razen, seveda, če je to umetniška inštalacija, ki je nismo dojeli ... BS m ŽALEC I BRASIOVČE \ TMOR | LUČE Enotno proti trasi v ponedel|ek so se v Slovenj Gradcu srečali predstavniki civilnih iniciativ (CI)> ki nasprotujejo pred-lâgani trasi tretje razvojne osi od avstrijske meje do avtoceste. Z nagega območja so to CI áaleške doline, Smartnega ob Paki in Bra-slovč. Na srečanju so sprejeli precej dolgo izjavo, s katero so soglasno zavrnili uradno predstavljen predlog trase hitre ceste v celotnem delu nje- nega poteka. Menijo, da bi sprejetje takšnega predloga povzročilo nepopravljivo škodo okolju, ljudem in celostnemu razvoju vseh pokrajin vzdolž načrtovane trase. Zato zahtevajo, da načrtovalci upoštevajo pripombe in predloge civilnih Iniciativ. Od države pričakujejo, da oblikuje nov koncept ceste, ki bo ustrezal njenemu dejanskemu namenu in bo sprejemljiv tudi za prebivalce ob trasi. Sicer so predstavniki Cl na splošno ugotavljali, da se prebivalci v delu, kjer se načrtuje tretja razvojna os, soočajo s slabo cestno infrastrukturo. Pričakovali so, da bodo načrtovalci že v fazi idejnih načrtovanj vključili civilno družbo, sedaj pa se soočajo z birokratskim pristopom in vehementno politično arogan-co. V CI trdijo, da niso jasni namen in cilji hitre ceste ter da so zanemarjeni Tkanine želja V Savinovi hiši v Žalcu so kulturni praznik počastili z literarnim večerom, na katerem so predstavili dve pesniš* ki zbirki. Avtor prve, ki nosi naslov Na drugi strani, je Dani Bedrač iz Žal* ca. Tkanine želja pa prihajajo izpod peresa Slavice Tesovnik z Ljubnega. Bedračeva lirika je, podobno kol v njegovi dosedanji poeziji, ujeta v kontrastne podobe svetlega in temnega. Tkanine želja so prva Siavlčina pesniška zbirka, v njej pa pesnica skozi pesmi sporoča svoje občutenje sveta in smisel svojega bivanja, ki ga usmerjajo želje. Zbrane je pozdravila Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo pri Zavodu za kid-turo, èport in turizem Žalec, z avtorjema pa se je ob prisotnosti številnih obiskovalcev pogovarja] Mare Cestnik ob glasbi Electric Fish. jj lokalni in regionalni vidiki prostorskega razvoja. Predlagana umestitev trase nedvomno zmanjšuje kakovost bivanja velikega dela ljudi, ki živijo na tej osi. Ker bo minilo le veliko Časa do gradnje hitre ceste, zahtevajo posodobitev ob-stoječega cestnega omrežja, ponovno vzpostavitev železniške proge s Koroško in prijaznejši javni promet. US Sprsdstavrtve dveh pesniških zbirk Z OBČINSKIH SVETOV Brasloviki proračun BRASLOVČE - Svetniki so soglasno potrdili letošnji proračun. Višina prihodkov je 4,8 milijona evrov in odhodkov slab milijon evrov več. Največ denarja bodo Braslovčani namenili adaptaciji šole in izgradnji telovadnice, sanaciji cest in objektov po lanskih poplavah ter projektoma izgradnje kanalizacije in mreže lokalnih cest s pomočjo evropskih sredstev. Po 25 lotih nov prostorski načrt BRASLOVČE • Po 25 letih imajo v Braslovčah nov prostorski načrt. S sprejetima odlokoma o strategiji prostorskega razvoja in prostorskega reda je podrobneje izdelana poselitev in gradnja, prav tako pa so zapolnjene nekatere kmetijske površine, kar bo kraju dalo zaokroženo podobo. Prostorska strategija na območju Trnave predvideva razvoj gospodarstva in obnl, stanovanja naj bi zrasla v naseljih Braslovče in Rakovlje, na območju Žovneka in Preserij predvidevajo površine za rekreacijo, te so predvidene tudi v okolici osnovne šole v Rakovljah. O porabi intorventnih srodstov BRASLOVČE - Svetniki so se seznanili s poročilom o porabi interventnih sredstev za sanacijo škode po septembrskem neurju. Največ denarja je za sanacijo cest prispevala služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko, in sicer slabih 130 tisoč evrov, okoljsko ministrstvo je za sanacijo plazov prispevalo 23 tisoč evrov in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano slabih 19 tisoč evrov za sanacijo gozdnih cest. Občina je prispevala slabih 51 tisoč evrov, ki jih je kot rezervo lanskega leta prenesla v letošnji proračun. Lotosnji nii|i od lanskega TABOR • Potem, ko svetniki niso podprli prvotnega predloga proračuna, so na zadnji seji soglasno sprejeli njegov dopolnjen predlog. Ta bo v 15 dneh, kolikor traja javna obravnava. Še dopolnjen s strani občanov In predvidoma v marcu potrjen. Letošnji proračun, v katerem so prihodki in odhodki izenačeni in znašajo 1,3 milijona evrov, je zaradi prodaje zemljišča za gradnjo doma starejših 20 odstotkov nižji od lanskega. MJ inrww.novltednik.com Maraton v čast kulturi S četrtkovo proslavo v časi kulturnemu prazniku v Lučah so zgornjesavinf-ski kulturniki začeli s prireditvami ob kulturnem maratonu. Na proslavi je slavnostna govornica Olga Klemše potegnila vzporednice med kulturami v evropskem letu medkulturnega dialoga, podelili pa so tudi prizna-nja mozirske izpostave javnega sklada za kulturne de- javnosti. Jubilejne nagrade so prejeli Kulturno umetniško druStvo Utrip, Društvo Slap in Helena Šlogar, posebno priznanje pa lutkovna skupina Eci peci iz OŠ Luče. Dobitnica najvišjega priznanja je Valerija Robnik, ravnateljica OŠ Luče. »Nagrada je priznanje za dolgoletno delo s številnimi posamezniki in delo v domačem kraju, kjer mi kot učiteljici ni moglo biti vseeno, kaj se dogaja na področju kulture,« je omenila Robnikova. Sicer Zgor-njesavinjčani za letošnji kulturni maraton pripravljajo več kot 20 različnih prireditev, med katerimi je vodja izpostave Ivana Žvi-pelj omenila srečanje gledaliških skupin, več koncertov ter predstavitev številnih dejavnosti posameznih kuhurnih društev. US, foto: EM Letoinji nagrajenci mozirske izpostave javnega skleda za kulturne dejevnosti Mag. PoZer Pustat/cn/k/e ob predaji donacije direktorju SphSne bofniSnice Cefje. mag, Marjanu Ferjancu dejal, da bo Vzajemna tudi v prihodnje nadaljevala z donacijami zdravstvenim ustanovam, saj se /e^te soočajo s pomanjkanjem sredstev in težavami pri posodabljanju opreme. Vzajemna tako želi s pomočjo svojih donacij prispeveti k temu. da bi bili njihovi zavarovanci deležni čim bolj kakovostne zdravstvene oskrbe. Vzajemna prispevala 5.000 evrov za nakup CT-aparata Pretekli teden je član uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice mag. Peter Pu-statičnik direktorju Splošne bolnišnice Celje mag. Marjanu Ferjancu preúaf donacijo v vrednosti 5.000 evrov za nakup CT-aparata. za katerega bolnišnica sicer sredstva zbira že od preteklega leta. Donacna celjski botr^ilnici je te ena v nizu Številnih donatorskih aktivnosti Vzajemne. S svojimi donacijami je na pomoč pri nakupu medicinske opreme in ostalih pripomočkov Vzajemna priskočila različnim slovenskim zdravstvenim domovom in bolnišnicam, svojo pomoč je ponudila tudi pri sanaciji po* sledic naravne ujme v Železnikih. Vzajemna si kot neprofitna zavarovalnica namreč pri* zadeva izboljšati raven medicinskih storitev in zdravstvene oskrbe slovenskih bolnikov, zato je v \9 namen v zadnjem obdobju doni-fala kar 50.000 evrov. 12 LAŠKO ŠENTJUR NOVI TEDNIK Dragocen aparat za oživljanje Zdravstveni dom Laško je bogatejši za dva nova avtomobila in za defibrilator. Obe pridobitvi je omogoči' la Občina I^ko, ki je bila lani uspešna na razpisu ministrstva za zdravje, kjer je za izboljšanje zdravstvene dejavnosti v občini pridobila 216 tisoč evrov. Pridobljena sredstva bo občina namenila za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Rimskih Toplicah in za izboljšanje zdravstvene opreme. Tako so iz tega naslova laškemu zdravstvenemu domu kupili dva osebna avtomobila Panda, ki bosta omogočala večjo mobilnost zdravstvene službe v občini. Teren v občini Laško je namreč zelo zahteven, pri čemer se je včasih težko prebiti do pacienta. Del sredstev pa so namenili nakupu novega defibri- latorja, ki je še kako pomemben v kritičnih trenutkih za pomoč bolnikom oziroma ponesrečencem. Novi pridobitvi sta za ZD Laško po besedah direktorja Marka Rate j a velikega pomena, kajti »sami bi si težko v tako kratkem času privoščili vse to. Tako pa nam je s pomočjo občine uspelo priti do najnovejšega defibri-latorja, ki ob osnovnem namenu, to je ponovni vzpostavitvi normalnega delovanja srca, omogoča tudi merjenje ogljikovega dioksida v krvi, kar je pomembno pri ugotavljanju uspešnosti oživljanja«. Takšna aparatura je izjemno draga, saj stane več kot oba avtomobila skupaj. Preostanek denarja bo občina vložila v gradnjo zdravstvenega doma v Rimskih Toplicah. Občina Laško je tre-niUno v zaključni fazi prido- Pri ZD Laško so letos rešili tudi težave s parkiranjem. Lani je ZD kupil parcelo v svoji neposredni bližini, kjer so pred kratkim urediti parkirišče. bivanja gradbenega dovoljenja- »Računamo, da bomo v kratkem lahko objavili razpis za izvajalca del in sredi leta, maja ali junija, lahko začeli graditi,pravi Župan Franc Zdolšek. V objektu bodo poleg zdravstvene postaje Še lekarna in zoboteh-nična ambulanta, prostori KS ter osem stanovanj, pri Čemer je celotna investicija ocenjena na dva milijona evrov. Zdravstveni dom v Rimskih Toplicah naj bi prve paciente sprejel sredi prihodnjega leta. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATlC Kjcrso * tos DEŽELA ZDRAVJA DEŽELA ZDRAVJA v soboto, 16.2.2008 v Planetu Tuš Celje Resnice in zmote o osteoporozi Ob 10.30 uri Brezplačno predavanje v kinodvorani st.7 Sanje Lončar Od 10.00 do 14.00 ure Na stojnicah v avli centra vas bo čakala predstavitev živil, ki pomagajo pri osteoporozi ter literatura in dobri nasveti za reševanje težav na naraven način Otroke pa bo zabavala Putka Zdravka, ki bo otrokom razkrila skrivnosti svojih jajc SngroluSdd.» C«sta vTmovfjeio d. 3«oo C«t)e novitednik www.noviteilnik.GOin www.radiocelje.com Župan Ffanc Zdolšek (desno) direktorju ZD Laiko Marku Rate ju izroča avtomobilske ključe. Kje je Telekomov denar? Tudi Šentjur še z odprtim računom - Za občane Dobja je bilo vse veliko bolj preprosto v 70. letih )e bilo treba pri nas za telefonski priključek v odročnejših krajih od Šle-ti ludi po pel tisoč takratnih oemSkih mark. V »ho-ruk« akcijah so se ob tem kopali Še jarki, postavljali lastni drogovi, seznam pa se tu Še ne konča. Zgodba o vračan i u teb vložkov v infrastrukturo prej ali slej olastninjenega podjetja Te-le kom se vleče že dolgo. Ljudje pa postajajo nestrpni. l\i in tam celo sumničavi. v Šentjurju se celo sprašujejo, ali je občina res že prejela denar. Direktor občinske uprave Jože Palčnik je bil ob takih namigih zgrožen: »To je resnično izjava z ulice! Od Telekoma §ele zadnje dneve prek državnega pravobranilstva dobivamo določene informacije, ki smo jih zahtevali Že pred leti. Sicer pa Telekom tako ni pravi naslov za vračila. To je večinska lastnica - država, ki je v (a namen tudi prenesla del lastništva v Slovensko odškodninsko družbo (Sod). Od tam bo, ko bo, prišel denar najprej na račun občine in od tam na račun občanov, ki so pravočasno s popolno dokumentacijo vložili zahtevke na občino.« Na podlagi sklenjenih pogodb med upravičenci in ta-kramo PTT je občina zahtevke zbrala po krajevnih skupnostih in jih že v letih 2004 In 200S vložila na državno pravobranilstvo v Celju. »Vedeti pa moramo, da je v naši občini deset KS in v vsaki so bile med leti 1977 in 1996 povprečno izvedene po tri, štiri, tudi pet akcij,« Ob velikem številu zelo raznolikih zahtevkov so se stvari še zapletle. »Zakon se je vmes spremenil glede na potrebno dokazovanje vloženega materiala in del v lastni režiji.« Te podatke so zbrali z notarsko overjenimi izjavami. »Kar zadeva vračila na podlagi pogodb, pravzaprav ni večjih težav, saj so zadeve med občino in državnim pravobranilstvom v veliki meri urejene. Zataknilo se je pri priznavanju teh dodatnih del in materialnih vložkov. Telekom ni ničesar zanikal, potrdil pa ludi ne, ker, kot pravijo. nimajo evidenc,« pojasnjuje Palčnik- Težava je v tem, da so ponekod upravičenci tudi polovico in več sredstev za telefonski priključek plačali prav v tej, zdaj sporni obliki. »Nedvomno bi Telekom te podatke moral imeti, vsaj kar zadeva izvršilno tehnično ali pa projektno dokumentacijo, iz katere je jasno razvidno, da so posamezne pogodbe med PTT in KS na koncu rezultirale izgradnjo omrežja.« Zal teh potrditev občina ne uspe dobiti. v nadaljevanju bodo verjetno tista nesporna vračila na podlagi pogodb poravnali. Za ostala je v končni fazi možen tudi sodni spor. Vendar na občini upajo, da do tega ne bo prišlo. Župan je že leta 2004 imenoval posebno komisijo, ki bo odločala» kako ravnali v posameznih primerih. V drugi polovici februarja naj bi bila ponovno sklicana, »Realno je pričakovati, da se potem poravnave sklenejo v mesecu ali dveh,« pove Palčnik- Upravičencem ni ireba skrbeti za kakršnokoli dokazovanje spornih primerovali zastopanje vsod-nih sporih, saj je za to pristojna občina. O večnih primerjavah z občino Dobje, ki je ta razmerja že uredila, Palčnik zaključi: »Dobje je bilo v času sklepanja teb pogodb 11. KS v občini Šentjur. Tam je šlo za relativno enostaven primer ene ali dveh akcij, ki so ju lahko zelo hitro zaključili. Mi si prizadevamo, da bi vsaj tiste akcije, ki so potekale sočasno z njimi, torej južni del občine - Planina, Slivnica in Prevorje - čimprej rešili po enakem zgledu.« Najbolj vroče vprašanje, kdaj bodo torej končni upravičenci v rokah držali denar, ostaja odpno. Vsekakor pa je vezano na sredstva Soda in končno tudi privatizacijo Telekoma. SAŠKA T. OCVIRK NOVI TEDNIK BOGAŠKAS.j POPČETRTEKI 13 Ob dvajsetletnici na čaj Dramska skupina Kulturno-prosvetnega društva Kostrivnica pripravlja premiero komedije Čaj za dve v Kulturnem centru Ro-gaika Slâtina bo jutri (sobola) ob 19. uri premiera komedije Toneta Partljiča Čaj za dve. ki so jo kostrívníš-ki amaterski gledališćniki izbrali za obeležitev dvaj-setlelnice skupine. Gre za komedijo, ki si jo amaterski gledaliŠČnlki radi izberejo za svoje podvige, saj med gledalci vedno sproža salve smeha. Dogajanje je namreč postavljeno v dom za ostarele, kjer prikazuje upokojeno igralko Jasmino Rudolf, ki je navajena samskega življenja. Zaplet se zgodi, ko morajo zaradi pre natrpa nos ti doma k njej začasno naseliti kmetico iz Haloz. Predstava nas- ^í/JŠAjMO z Novim taùukûtKOtJtjxJùiH Cê^ .'/hli IM'M: .••''U^tJ^I,,: protij se preplete âe z ljubezensko zgodbo in recept za uspeh je tu. Štirinajst igralcev dramske skupine Kulturno-prosvetnega društva Kostrivnica tako že nekaj mesecev pridno vadi in upa. da bo jutrišnja premiera privabila za polno dvorano lju-bi tel je v gledališča. Koristne izicusnje iz pretelclosti Pred dvajsetimi leti je - kulturno dogajanje je bilo v kraju Živo Že veliko prej - mlade gledaliŠČnike pod svoje mentorstvo sprejel Martin DruS-kovič, ki režira predstavo. »Ker so bili to mladi, je bilo kar nekaj težav. Zaljubljali so se in se skregali ravno takrat, ko bi bilo treba predstavo odi-grati na odru.« Kasneje je ugotovil, da najlepše funkcionira generacijsko melana skupina in lega načela se drži še danes. Za predstave je skupina vedno izbirala komedije, enkrat tragikomedijo. Doslej se jih je nabralo 21, doživele so 61 ponovitev. «Majbolj mi 2 Ifive: Marjan ParkoviČ, Franc Kttak in Tatjana škorja je v spominu ostala Radikalna kura doktorja Rudolfa Do-boviška, kj smo jo igrali ob deseti obletnici. To je bila predstava s petjem na temo preteklosti RogaSke Slatine.« V kraju je zanimanja za igranje veliko, zlasti za ženske vloge ima režiser veliko izbiro. »Pravijo, da imam srečno loko pri izboru. Tričetrt dela je narejenega, če izbereš pravi karakter za vlogo,« Od vsega začetka pri predstavah sodeluje Marija Bah, ki bo tokrat zaigrala v stranski vlogi stanovalke doma za starejše. »Najbolj mi je v spominu ostala vloga madžarske Etelke. ko sem se morala učiti madžarščino.« Moških je ponavadi premalo, zato je sreča, da se je Franc Kitak. ki bo nasto-pil v vlogi upokojenca, pred 14 leti odloČil, da se bo preizkusil tudi na odrskih deskah. »Besedila prve igre. v kateri sem igral, se ne spomnim, bilo pa je vasovanje. Besedila takrat ni bilo veliko, zato da ni bilo ležav z učenjem.« V glavni ženski vlogi bo zaigrala Tatjana Škorja. ki je nekdaj sicer že igrala, zdaj pa se vrača na oder. »Imam dobrega partnerja, tako da se Se zabavam obenem. V predstavi bo tudi seks - ne vem, kakšna bo reakcija publike, nama s soigralcem je kar všeč, da se lahko pozabavava.« Precej gledaliških izkušenj si je v preteklosti nabrala tudi Majda Kram-berger, ki bo v predstavi odigrala kmetico iz Haloz in se je skupini pridružila prvič. Že kot otrok je namreč pod režijsko taktirko svojega oče ta večkrat igrala na gradu Vurberk. »Včasih je bilo med ljudmi veliko več navdušenja, bolj radi so hodili na vaje. Pri predstavah mojega očeta se spomnim, da smo bili vedno vsi na vajah. Zdaj so Časi drugačni. Daljši delavniki, obveznosti... Pri nas še ni tako hudo. to so bolj težave večjih krajev.« Igralci so se med vajami veliko smejali, pri čemer razgibavanje čeljusti obljubljajo tudi gledalcem. ANDREJ KRAJNC V trg mimo fontane V naselju Podčetrtek, kjer je vse več prometa, bodo poskrbeli za novo, celovito prometno ureditev odcepa z glavne ceste. To bodo storili z gradnjo dveh kroži^č, saj poleg glavnega gradijo Še krožišče na odcepu proti Olimju. Dela potekajo od oktobra. Ureditev obeh krožišč, ki sta med seboj oddaljeni le nekaj metrov, bo stala prib- ližno 750 tisoč evrov. Glavnega gradi država s sodelovanjem občine, »olimskega« pa občina sama. Osrednje krožiš če bodo na koncu okrasili s fontano, pri čemer želijo prispevali k Se bolj urejenemu videzu kraja ter opozorili na tamkajšnjo zdravilno vodo. V sklopu gradnje krožišč bodo prav tako poskrbeli za gradnjo kolesarske steze In pločnika. Po po- godbi, ki so jo podpisali z družbo CMC in Strabagom, naj bi bil zaključek del konec pomladi. V občinski stavbi omenjajo, da bodo letos prav tako začeli z obnovo zelo prometne ceste v Olimje, proti Ime-nem pa naj bi začeli graditi kolesarsko stezo, za kar je denar v državnem proračunu že zagotovljen. BJ V turističnem trgu Podčetrtek potekajo obširna gr^dlMna dela. med katerimi bodo poskri»eli na vstopu v naselje za novo prometno ureditev. Prometno zagato proti Olimju bodo rešili z dodatnim kroztscem. Steže izbrali vaših 10 najljubših? Ccspo Aijja i? Ljubijofie, memo gospa Markham ... Lepa bera. Rekorderka z najvišjo oceno občinstva ostaja (do sedaj) komedija Gledališča Ptuj, Marjetka, str. 69, leta 2001. Srečno, Dnevi komedije 2008! Jutri zvečer s Partlji-čevi Partnerskimi odnosi iz Prešernovega gledališča Kranj. MATEJA PODJED Almine sledi V Muzeju novejše zgodovine Celje so se lotili obsežnejšega projekta obujanja spomina na Almo Karlin. Konec lanskega leta so v svojih razstavnih prostorih odprli razstavo Alma - Vox populi, kjer svetovno popotnico in pisateljico predstavljajo skozi oči različnih pri-povedovalcev. Ob razstavi pa so nanizali še cel kup prireditev, predavanj in predstavitev, ki obujajo lik in delo Al me Karlin. Kobujanju spomina na Almo (e sodil tudi torkov kavarniški večer v Muzeju novejše zgodovine Celje, na ka- terem so predstavili Almino dediščino v celjskih kulturnih ustanovah. V Pokrajinskem muzeju Celje je na ogled razstava Alminih predmetov, ki \\h je prinesla s potovanj okoli sveta. V Pečovni-ku se lotevajo obnove AJmi-nega zadnjega domovanja. Kot je znano, je hiša razglašena za kulturni spomenik, do leta 2010 pa naj bi jo preuredili v muzej. Zanimivo gradivo, fragmente Almine literarne zapuščine, hranijo v Osrednji knjižnici Celje, kjer naslaja tudi virtualni muzej o Almi Karlin. Omenjenim ustanovam pa se pridružuje tudi celjski muzej novejše zgodovine, ki hrani predvsem korespondenco iz zadnjega obdobja AJmi nega življenja. Z obujanjem spomina na Almo Karlin bodo z različnimi prireditvami v MNZ Celje nadaljevali vse do konca marca, ko svoja vrata zapira tudi razstava Alma - Vox populi. Tako 19. februarja pripravljajo predavanje dr. Neve Šlibar o Almlnem literarnem opusu iz obdobja 1941-1945. V začetku marca pa bo etnolog in antropolog dr. Zmago Šmitek Almo osvetlil kol eno prvih slovenskih antropologinj. BA Borza slovenskih karakterjev Predstava doaa sbvenskih karakterjev je nastajala malo drugače, kat sogledai^čniki sicer vajeni Poskus umestitve različnih dramskih besedil pod skupni imenovalec so v Ce^u izvedli že v predstaui 7b ti je lajf. vendar je Šb za srednješolsko pisanje v dramskem knjžkn. Tokras so besedjk/ pi-saU pmtagpnisti sanú - igral ke in igraki, ki živijo in dihajo z odrom zanj. V sodelovanja 5 priznanim igralcem in režiserjem ieijkom Vukmiri-co so besedila dokončno povezali in nastala je omenjena predstava. Prvo vprašanje, ki se mi je utrriiio ob napovediceljskepred-stave, je zadevah daium, saj so prav tisti večer na državni proslain ob slovenskem kulturnem prazmku v Mariboru podeljevali Prešernove nngrade in nagmde Prešernovega sklada. Je prw, da so si (po mnenju nekaterih) privoščili tovrstno umetniško provokadjo^ Slaba volja me je minila kmalu po začetku. Predstava, za katero nismo vedeli, da bo kome-dijaniskega značaja, se je na kgffv, hudomušen in prav nič žaljiv riačin poigravala s slovenskim nacionalnim značajem. Zdi se, da je bilo celo bolj prav, da je tekste v cdoio sestavil tujec - tokrat so k sodelovanju povabili znanega hrvaškega režiserja in igralca Žeijka Vukmirico. Očitno so v Celju pametno presodili, daboNeslovenecbolj objektivno razčlenil slovenski značaj s plusi in minusi vred^ VukrTiiricaje v predstavo vključil humor, kakiinega imajo Angleži. Skandinavci m Mediterana skupaj. Upošteval je osnovno id^o komedije in jo pa-rafraziraldo stopnje, ko postane tudi slovenski hiimor univerzalen Je mar torej čudno, da je na primer upodobitev Barbare Vidovič kot dobre klerikalne vdove doživela aplavz na odpri sceni kar med predstavo? Sicer so bili izjemno razigrani prav vsiprotagonisiv Barbara Medvešček. Damjan 7h bovc. Minca LoreTiri in Kristijan Gučd<. Prav vsi so v oblikovanje slovenskih značajev vložili maksimalen trud in re-zuhaî ni izostal Dobili smo lahkotno paleto značajev, ki nam prítíčejo> jih imamo radi. včasih smo nanje ponosni in včasih se jih sramujemo. Ergp: cdj-ski gledališki ansambel je tokrat zadel žebljico rm glavico. Z imenitno mizansceno, ki je minimalno posegala v gledališki prostor, je uspel obànsàxt osredotočiti predvsem rmse. Res pa je tudi, da vsem prisotnim tovrstno ogledalo ni ustrezalo, da jih je morebiti določen karakter preveč prizadel Se en razlog, da verjamem v uspešnost projekta. Edino, kar me je zmotib, je nasbv predstave, Dasiravno smoževesáis vEvropi, imamo Slovenci tako lep in ustrezen izrazzasvojzna-čaj, da nam noben karakter ne bo pomagal višje. TomaS VEDNO PRIČA« NIKOLI NEVESTA «AimB^i M lu ■ M^ «Mr«ji krnif»-f^ 1Û7 min., (27 Dresses), romantična komedija ReSja: Anns Fletchr igrajo: Katherine Heig(, James Marsđsn. Malin Akerman. Judy Gfeer. Edward Bums, Brian Kerwín, Charli Barcena Že v Planetu Tus! wnA u*, cn « Mh 3n e* V Galeriji Mik Celje ie lahko minuli teden okolí 1 SO obiskovalcev uzh/aio v potepanju po uricah s fotografom Juretom Kravanjo. Njegova razstava je bila prva fotografska v Galeriji MIK In iô dožNrela neverjeten od^. Otvoritev sta popestrila tudi plesalca Bor Panbć in Katja Hrastar s swingom in salao, obiskovalci pa ao ob strokovnih besedah Marka Rebova in Jane Govc Eržen spoznali tar se prepričali, da je fotograf Jure Kravanja fenomen fotografije. Čeprav se je z njo pričel ukva/jati šeie pred tremi leti, je že zabeležil kar nekaj uspehov. V Galeriji MIK bo razstava njegovih fotografij na ogled do 24. aprila 2008. a se hujšali Takolâ sdmonvestnofrolanskj udeleženci akcije, skupaj lažji za 27S kilogramov, proslavili zmago nad lul^^^ Gove Eržen Stopamo v peto sezono akci/e Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Akcije, ki iz leta v leto potr-juje> da je bila pravilna od-lodtev uredništva« da skozi metode zdravega hujša-nja vplivamo in spremenimo vaš način življenja. Približno sto bralcev in poslušalcev je doslej skupaj izgubilo več kot tisoč kilogramov. Podatek, ki nam in vam daje zagon, da z delavnicami zdravega hujša-nja nadaljujemo tudi v letošnjo pomlad ÍD za »lažji« korak objavljamo prvi kupon za prijavo. Biscvo uspeha akcije ni v preštevanju številk izgubljenih kilogramov, teniveč v zadovoljstvu, samozavesti in pozitivni samopodobi. Gre za stajija In občutja, v katerih na- Kupon za sodelovanje nam pošljite najkasneje do 26. februarja na Novi tednik, Prešernova. 19, 3000 Celje. z Mm^ ttÁHíMfitit îkRaJùjh Ce^ ši udeleženci v času akcije ponovno polno zaživijo. Zadovoljstvo dajejo tudi številna prijateljstva, stkana skozi mesece uspehov in obenem bridkih izkušenj v boju s kilogrami. Neizprosna tehuiica pa je le simbol zanje. Vzpodbudno je tudi, da se udeleženci ob Izteku akcije nikoli prav zdies in dokončno ne poslovijo drugod drugega. Nasprotno, stike ohranjajo na številnih skupnih aktivnostih, kot so obiski aerobike, fttnesa, pikniki v naravi in planinarjenje. Vse to so več kot vzpodbudna dejstva, da tudi letos ponujamo možnost spremembe načina Življenja skupini bralcev in poslušalcev. Od marca do junija bodo tedenske delavnice zdravega hujšanja z dušama akcije, prim. Jano Govc Eržen in Natašo Šuster izTop-Fita. Vsa leta lahko lo počnemo tudi s pomočjo celjskega zavoda za zdravstveno varstvo, nekaterih stalnih sodelavcev akcije in sponzorjev. Učenje zdravega nakupovanja in priprave jedi, vlivanje volje do ^banja ter vsakodnevne aktivnosti, pravilen odnos do telesa in njegove nege, pre-računavanje kalorij, odpravljanje bolezenskih stanj in iz-lx)ljšanje samopodobe... vse to je ključ do zdravega življenja, manj kilogramov in vsebina letošnjih delavnic. Zato ne oklevajte in izpolnite prvi kupon za sodelovanje, ko vas bomo s pomočjo izračuna Indeksa telesne mase izžrebali in po srečanju in pogovoru z vami izbrali skupino udeležencev akcije. MATEJA JAZBEC Foto: GK ŠKD RUDAR PEČOVJE IN OBČINA ŠTORE ORGANIZIRATA KONCERT OB KULTURNEM PRAZNIKU i orkester Ime in priimek: Telefon: Telesna težáinviiiiiá: z Nùi/ùw tednikom/ Uv Pripona Čamo. Qâ navedete morebitne zdravstvene težave: ÍM^fZOjtMUi'z ftOfhUUt^h^ ? A R F Celjski plesni dirigent: David Jarh vokalni solisti: Anika Horvat, Nuškd Drasček, Boštjan Dermol Celjski plesni orkester: Že pd leta 1d46 tm preKinitve goji tradiciio jazza In swmça tn ]e najstarejli tovrstni sestav v drlavi. V tem âa&u $0 postali del ^odovine Ce^ rn pr^ti Zl9ti 9rt n^^ Anika Horvat: te od maT^ no9 je v svetu giaste, soj je njen ote znan slUddate§. Leta 1996 so jo povabćTr k sodelovanju pri snemanju CO-ja "Ura brez kazalcev...*» v katera so posnete priredbe najlepših skjvenskjhevergreenov in v katerem jo je spr^jal Big Band RTV Slovenije, naslovom 'Ćutim, da âvim' Nu§ka Oraščak: Diplornrena politokiginja se je iúii jawiostí p^vič pre<ïstavâa z udeležbo In snago na t^snovanju Bodi idol 2004. Nastopala pa je ti>di na MMS 2005, EMI2007 in VITEBSK 2007. BoŠ^an Dermol Pevec slovenske pop rock skupine Nude.. Skupina je nastala v febnjst^u leta ig93, do seda) so v ksiieri odigrali več kct 1000 koncertov in javnih nastop. KULTURNI DOM ŠTORE petek, 15. februar 2008 ob 19.00 uri Cena: io€ Vljudno vabljeni! Prodaja vstopnic: Občina Štore, Bistro Cene, Bistro Opoka in na dan koncerta od 18.00 ure dalje v Kulturnem domu štore noví tednik akcija Preproga čudežno kot nova 17 z NOVIM TEDNIKOM iN RADIEM CELJEI Akcijo Novega tednika in Râdiâ Celje Čisto vse smo zares veselo in premierno začeli» ko sem s pomočnikom Janezom Rojcem obiskala izžrebanko Ziatko Kodríč s Pernovega pri Ve-liki PireSici. Z nasmejanim obrazom nas je pričakala na dvorišču lepo urejene hiše, pri čemer ni skrivala zadovoljstva, da ji je bila sreča tako naklonjena, dâ prav pri njej začenjamo veliko čistilno akcijo. Ob prihodu v hi§o nama je v velikem dnevno-kuhinj-skem prostoru pokazala ve-likansko preprogo, veliko približno 5x5 metrov, ki je kar klicala» da jo nekdo zares dobro in globinsko očisti. In seveda je ravno to moja naloga. Da uresničim sanje in s pomočnikom naredim skoraj Čudež. Po začetnem prijetnem kramljanju in spoznavanju sem Janeza zbodla pod rebra, da se ne bi preveč udomačil, in akcija je ZlatkavobjBmu Sllvle « stekla. Najprej je bilo treba pripraviti prostor za nemoteno delo, kar za Janeza ni predstavljalo posebnih težav, saj je hiter in spreten, da mu je kar težko slediti. Po dveh urah čiščenja in po odlični malici, ki jo je pripravila gostiteljica, je bila preproga brezhibno čista, torej bleščeča in kot nova. Za dokaz, da je res tako, je fotograf vse skupaj ujel v objektiv. Naša nagrajenka Zlatka je bila zelo zadovoljna z opravljenim delom, pri čemer smo bili navdušeni tudi mi, ker smo prvo akcijo izvedli strokovno in tako kakovostno, da je Zlatka, ki je že razmišljala o tem, kako bo preprogo zamenjala, rekla, da l^r ne more verjeli, da je zdaj kol nova. Preizkusila ježe kar nekaj »čudežnih« čistil, šla na kolena, da bi preprogo dobro očistila, predvsem v kuhinjskem deiu, kjer se nam vsem dogaja, da med kuhanjem kakšna kapljica olja pa- de tudi na preprogo, a čudežnih učinkov ni bilo. A midva z Janezom sva zgodbi dala drugačen konec. »Čudež, nobene pikice nikjer, tudi lam, kjer smo imeli kar nekaj Časa mizo in stole, se sploh nič ne vidi, ne morem verjeti,« je bila navdušena Zlatka. In tudi mož Milan, ki je delo opazoval od daleC. je bil zelo vesel našega obiska in tega, da jima z Ziatko seveda ne bo treba ožeti denarnice ne za čiščenje ne za novo preprogo, zato je odlično pripravil postrvi. In pazili smo, da ne bi kakšna packa padla na preprogo. A tudi če bi, imava čistila in stroje z Janezom vedno pri roki. Zlatka bi nas Še večkrat želela gostiti, ampak zdaj sva s pomočnikom na voljo tudi vam, če naju boste le povabili. Izrežite kupon iz Novega tednika ali pokličite na 090-93-61-70. SILVIA LUGER Foto: GREGOR KATiC Stroj, ki dela globinske »čudezeii. KU PO N SibiéLkásÉiú»^. \ * ■ -, .v.,' Za Čisto vse poskrtiita Sifvi^in njen pomočnik Janez. Silvia uživa ob pitju kave. medtem ko Janez dela. Anic ji ne uide. Po končanem delu mora biti cisto vse! Z NOVIM TEDNIKOM IN RADI£M Cîitll Vabim Sllvlo, da poskrbi za moje iisto stanovanje: IME IN PRIIMEK:_ NASLOV POŠTNA ŠTEVILKA iN K(tA\ TELEFONSKA ŠTF/»LKA PODPIS S podpisom porrlujem, da $«slrtritams pogoji nagradne isre. ki $o objdvtjljivo proti Gold Cuba, in jutri torej... Obdržite ritem! DEAN ŠUSTER ^OûOMET Na Um ZLZIX Šlcvadri derbi vrha V 9. krogu sta se v I. ligi pomerili vodilni moštvi. Pred Škvadro pa je Še ena težka preizkušnja. Izidi: Dis. Down town -Škvadra 4:6, B&C avtomobili ' NK Trisiar 8:2, Marinero -Casino Rubin 6:5, Šentjur- Ka-limero 3:6, Maček tisk • Mik Celje 3:3. Jutrišnji pari: Kali-mero-Maček tisk (12.20), Tri-5tar -Mannero (14), škvadra • B&G avtomobili [14.SO), Container • Down town (15.40), Casino Rubin • Šentjur (20.40). Izidi v 2, ligi: Amaterji - Nogo team3:6. Banka Celje • Top avto 7:9, Novem Cham, pub • Nirvana 5:5, Vigrad • Ste-grad Ozren 3:8. Vodi Ste-grad pred Cinkarno. Juui: Ti02 Cinkarna • Amaterji (13,10), Nirvana - Vigrad (19), No-go team - Novem Champion pub (19.50), Top avto - Mali Pariz (2130),ŠRKKoSi-Banka Celje (22.20). Veterani: SB Celje - Kelme team 5:7. Schtki - Klateži-Ta-verna 2:4, U-8 • Črički 4:6. Klateži-Taverna imajo ob tekmi več štiri točke več od Kelme teama. Jutri: Črički • SB Celje (16.30). Klateži-Taverna - U-8 (17-20), Kelme team - Schiki (18.10). Le8^iea Ug« NOVEGA TEDNIKA ISKVAORA 24 *A2 2. OIS. DOWN TOWN 24 t34 3.8&GAVTOMOB!U IS «21 4CASIK0RUBIN Î6 $.§EPfTJUR 12 6. CONTAINER 9 9 T.NKTItlSTAR 9 -10 B.MARfNERO 9 -20 9. MAČEK TISK 4 H 10. KALIMERO 3 -20 11.MIKCfUE 1 -33 »Zaslužim si ta dresiff Po 18 krogih rednega dela prve slovenske lige za roko* metaše ima Celje Pivovarna Laško 33 točk, Koper 28, Gorenje 26 in Gold Club 24. Celjani so se dolgo mučili s Hr-peljd, v 56. minuti so zaosla-jali s 2^28, nato pa z delnim izidom 4:0 kot kakSna izjemno nitinirana ekipa gladko zmagali. Pohvale gredo predvsem Go-razdu Škofu, ki je zaustavil 19 strelov, a na vseh zadnjih ireh lekmah je bil precej nenadeja-no v ospredju Srdan Trivimdža, 195 cm visoki srednji zunanji napadalec, ki bo v marcu do-poM 27 let, »Hvaležen sem za zaupanje predvsem proij Szegedu, saj sem se končno lahko dokazal stroki, upravi in navijačem. V1, delu lige prvakov je bilo zelo napeto in zame ni bilo prostora. Bil sem v nezavidljivem položaju, najbrž upravičeno nisem imel prave minutaže.« Bili ste zadnji, pozni klubski izbor, bojda trenerja Kasi-ma Kamenice? Šest mesecev je trajala rehabilitacija po operaciji Ahilove tetive. Zaključevala se je v Času, ko so se v Celju že začenjžde priprave. Počasneje sem se privajal, nisem bil pravi. Lovil sem ritem. Zdaj se odlično počutim, tako fizično kot psihično. Zdaj najbrž lažjega srca hodite po Celju? Res je. Čutil sem pritisk. Kaj Novi Član Celja Pivovarne Laško Rus Alekse j Peskov, desni zunanji napadalec, je podpisal dveinpollemo pogodbo. 200 centimetrov visoki in 100 kilogramov težki levičar v drugem delu lige prvakov nima pravice nastopa, zaigral pa bo v slovenskem prvenstvu. A ne takoj, kajti celjsko moštvo se mora namreč brez njega uigravati za pomembne evropske obračune. Peskov je poudaril, da je slišal veli-ko lepega o Celju in o klubu od Edija Kokšarova. DŠ Foto: SHERPA je vse pisalo na raznoraznih forumih ... Celjska publika pač pričakuj e, da bomo večkrat evropski prvaki. PoSkodba, ki sem jo imel, je ena izmed težjih v Športu. Igral sem po dve, tri minule. Pri Crveni zvezdi in Bidaosi sem bil vajen na 50 minut, kjer sem napake popravljal z dobrimi potezami. TU popravnih izpitov nisem imel. Obenem sem se strinjal s so^kovnim vodstvom, zavedajoč se visokih klubskih ciljev. VzU"ajal sem in uspelo mi je. Dokazal sem, da si zaslužim ta dres! Ban:ek>ne, kakršna je sedaj, bržkone ne poznale najbolje... Precej se je spremenia. Z novim trenerjem Manolom Cade-nasem se je spet vrnila k zelo hitri igri, tekočemu pretoku žoge, podaljšanim protinapadom. Odlično smo se taktično pripravili na Szeged, zakaj se ne bi rudi na Barcelono. Mislim, da nas bistveno ne more presenetiti, DEAN ŠUSTB< Foto: GREGOR KATIČ Srdan Trivundza ZRK Celje Celjske mesnine: V pričakovanju Olimpije Celjanke še vedno zmagujejo in trdno držijo dnjgo mesto na državni lestvici. Zadnjo tekmo so odigrale 5. februarla v Vele-nju. Kjer so zabeležile dodatni dve točki z rezultatom 23:31, Jutri, vsoboto, ob 16. uri čaka Celjanke gostovanje vZago/ju. Pravi derbi pa bo nekaj dni pozneje in sicer 21. febma/ja ob 19. un vdvorani Golovec, ko bodo v Celje pripotovale rokome-taáice Olimpije, ^ so vedno neugoden nasprotnik. Zato ste vsi IlubKelii rokometa vljudno vablieni na ogled tekem. Kemno^ WÎledllik mliGceije i ŠPORTNA OPREMA REKVIZITI - SPOMINKI Dvorana Zlatorog Ceije vswvi/.rk-celje.si k spletna trgov/na* ^^dezete celjske mesnine sport NA TATAMIJU Regína Jerneje »Moji obroki so iconicretnifc Odlična )udoistka celjskega Sankâkujâ, 284etna Regina Jemejc, je trenutno na lestvici £JU na 11. meslu. Za preboj med prvih pet in za nastop na 01 v Pekingu potrebuje en finale v svetovnem pokalu. Morda |i bo to ;aJspelo že ta konec (edna, ko bo tekmovala v Budimpešti. Dvakrat je bila druga v Sofiji, v Leondingu druga in tretja, na Dunaju )e bila tudi na tretji stopnički- Trenirati je začela pri 12 letih. Odtlej so za večkratno državno prvakinjo proste le nedelje, če nI tekmovanja. Vadi dvakrat dnevno, dopoldne ponavadi z utežmi, zvečer sledijo borbe. Vaša kategorija je do 7S kilogramov. Imate težave s težol S hrano nimam težav, imam celo premalo kilogramov. Ponavadi imajo vsi diete, ker so pretežki, jaz pa ne. Trenutno Imam od 74 do 75 kg. To težo moram ves čas vzdrževali. V tej kategoriji sem Že dve leti. Prej sem imela manj kot 70 kg, nastopala sem tudi Še eno kategorijo nižje, do 63 kg, S trenerjem sva pripravila načrt, da bi uspela v sedanji kategoriji. Moja prehrana je normalna, no, obroki so le bolj konkretni. Kako do 01? Po tekmah v svetovnem A pokalu sem trenutno v ciklu za olimpijske igre na li. mestu. Možnosti za med prvih pet so Še, ampak reši me lahko še samo finale na kakšni naslednji tekmi. Svetovni pokali bodo vse do evropskega prvenstva, po katerem se bodo končale vse kvalifikacije za 01. Imate večje težave s poškodbami? Moram »potrkati«, saj na srečo leh težav nimam. Imela sem sicer hujšo poškodbo kolena pred letom dni, a se ml je po operaciji dobro pozdravila. Včasih še malce čutim bolečino, a ni večjih težav na tekmah. Ste imeli vzornika? Vedno je bil in še vedno je moj vzornik trener Marjan Fabjan. Je strog? Trenerju moraš povsem zaupati, kajti to je pot do uspeha. Imate navijače? Moji največji navijači so so-tekmovalci in seveda vsi moji domači. Kako se prilagodite na okolje v tujini? Brez težav. Zgodilo se je že tudi, da smo prišli le dan prej na tekmovanje, in to ob veliki Časovni razliki. Četudi si še malce utrujen, na blazini to pozabiš. Je na tekmovanjih kdaj prisotna tudi trema? Vedno. Najbolj doma. V Celju imamo tradicionalni 6 turnir, ki ga organizira naš klub. Dax cup je vsako leto v dvorani Golovec. Zelo lepo je tekmovati tukaj, kajti na tribunah te vzpodbujajo vsi tvoji najbližji in prijatelji, vendar trema ostaja. Kakine so želje in načrti za prihodnost? Želja vsakega športnika je sodelovanje na 01. letos bodo v Pekingu. Obenem si letos želim osvojiti Še kakšno lepo uvrstitev na evropskem prvenstvu. Bo judo vedno za vas na prvem mestu? Da. Že zdaj nekatere tekmovalke vodimo svoje skupine mlajših v klubu. Mislim, da bom pri tem tudi ostala. Po končani športni karieri bom verjetno pomagala pri raziičnih pripravah. Da bodo mlajši odŠU po naših stopinjah. MITJA KNEZ Najbolj vroče bo na Polzeli Po premoru zaradi zaključ-nega pokalnega turnirja se k prvenstvenim tekmam vračajo moštva v ligi UPC Teleroach. Vseh pel klubov s Celjskega igra jutri, dva doma, medtem ko trije gostujejo. Lokalni derbi bo tokrat na Polzeli. Zmaga domačim veliko prinaša Hopsi čakajo Elektro z željo, da bi prišli do sedme zmage, ki bi jim teoretično še dopuščala možnost uvrstitve v ligo za prvaka, pri čemer bi bila ta zmaga pomembna tudi v ligi za obstanek, ki je za moštvo Boštjana Kuharja realnost. Šoštanj-čani prihajajo na Polzelo precej neobremenjeni, Poraz jim ne bi veliko škodil, ob tem pa se zavedajo svoje moči, ki so jo prikazali v zadnjem mesecu dni, ko so igrali res zelo dobro. V prvem delu sezone je Elekira slavila doma z 81:77 v zelo trdem srečanju, kjer je bil zmagovalec neznan do konca tekme, Nastop Rajka Riluperja, ki se je poškodoval v Laškem, Je bil sredi tedna še negotov. Ker gre za lokalni derbi, pravega favorita ni, pomembno vlogo pa bi lahko igral domač parket zaradi podpore s uibun. Koper Je premagljiv šentjurski Alpos doma čaka ekipo Luke Koper, ki je vsekakor premagljiva, a zeio neugodna. Star trenerski maček Predrag Milovič. ki je kmalu po začetku sezone prevzel krmilo koprskega prvoligaša, je sestavil zelo solidno ekipo, ki si je že pred nekaj krogi zagotovila igranje v ligi za prvaka, ob tem pa prišla minuli konec ledna še do polfinala pokala KZS. Zato je jasno, da ne čaka moštva Boštjana Kočarja nič kaj lahko delo. Zmaga bi bila dobrodošla pred ligo za obstanek, kjer se bo bil težak boj za obstanek v druščini najboljših, Če bi Alpos slavil in bi mu Šli Še preostali rezultati na roke, bi lahko v Šentjurju precej lažje zadihali, Še vedno iščejo okrepitev za drugi del sezone. Dve pripravljalni tekmi proti 6 ligašema sta pokazali, da Američan Ro-drick Stevenson le ni dovolj kvaiiteten. Kočar si želi visokega centra, ki bi pomagal pod obročema, kjer so Šentjurčani v najslabšem položaju. Nekaj imen je v igri, a dokler ne bodo stvari jasnejše, v klubu o njih ne želijo govorili. Spodrsljaj prepovedan LaŠčani gredo po »polomiji« v pokalu KZS na neugodno gostovanje v Zagorje, kjer bo domaČa ekipa vsekakor skušala narediti vse za presenečenje. A tega si moštvo Zlatoroga nikakor ne bi smelo dovoliti. V prvi meri zaradi vzdušja v klubu, ki je po pokalu precej nizko, zaradi česar bi nov poraz lahko pomenil marsikaj. Gre tudi za potrditev vloge favorita in nenazadnje tudi za neke vrste pomoč sosednjim klubom s Celjskega, ki se bodo z Zagoijem borili za obstanek v ligi. Laščam so nesporni favoriti, najverjetneje bosta dovolj priložnosti dobila novinca v moštvu Chester Mason in Aleksandar Jevdžič. Vse razen prepričljive zmage bi bilo za »pivovarje« slab znak. Trener Damjan Novakovič poleg strategije razmišlja tudi o psihološkem planu po precej trdem padcu v pokalnem četrtfi-nalu. Brez realnih možnosti Zreška Rogla odhaja h Krki, ki je vsekakor nesporni favorit. Dolenjci igrajo v tej sezoni zelo dobro, v polfinalu pokala so dobro namučili Helios. Morda je priložnost za Zrečane padec forme Krke zaradi pokala. Med prekinitvijo so marljivo vadili, v ekipo se počasi vrača tudi Jure Bro-lih, tako da bo manjkal najverjetneje le kapetan Boštjan Sivka. Vse lo daje nekaj upov, da bi ob Krkinem podcenjevanju Rogla lahko morda presenetila v deželi cvička, kar bi ji seveda še kako prav prišlo. JANEZ TERBOVC V nedeljo bodo na Polzeli zaključni boji Lige Br-glez.com. Rezultati končnice: Brglez.com - Pizzeria 902 68:81» ŠK Žalec - Pivovarna Laško 40:72> ŠD Go-milsko - Avtokontrol 64:56, Kamn. Vogrinec - Vrani Vransko 96:03. Spored: za 7. mesto Brglez.com Polzela - ŠK Žalec (9.00), za 5. mesto. Pizzeria 902 Gomji Grad - Veterani Pivovarna Laško (10.30], za 3. mesto Celje Avtokontrol - Vrani Vransko (16.30), finale Športno društvo Gomilsko ' Kamnoseštvo Vogrinec Pa-rižlje (18.00). (DS) Bloudkovi plaketi Razlagovi in iVieianšku Med letošnjimi dobitniki Bloudkovih plaket sla tudi Ptujčanka Silva Razlag in Žal-čan Janko Melanšek. Razlagova je Še vedno članica Kegljaškega kluba Miroteks, za katerega je tekmovala 9 let in z njim osvojila ekipno prvo mesto na uvodnem svetovnem pokalu na Dunaju leta 1989- V kegljaškem športu deluje že 35 let. Izkazala se je na več področjih (Šah, publici- stika, pomoč invalidom -.). predvsem pa kol ljubiteljska športna delavka z veliko vnemo. Pred 70 leti se je Melanšek rodil v Žalcu. Leta 1982 je s somišljeniki ustanovil Strelsko družino Žalec, kjer je bil kasneje tudi trener, zdaj pa je še predsednik. Poznajo ga tudi kot slikarja, glasbenika in skladatelja. DŠ. TT Foto: TT Silva Razlag - Št. 13 -19* ffdbniar 2008 Janko Melanšek VIKEND POD SobotBg 16. 2. Liga UPC Telemach, 19. krog, Šentjur: Alpos • Luka Koper, Polzela: Hopsi - Elektra Esotech, Zagorje - Zlatorog (vse 19), Novo mesto: Krka -Rogla Zreče [20). 1. B SL, 18. krog. Konjice -Litija (19), Cerknica: Gradišče - Celjski KK (19.1S). 2. SL-vzhod, 18. krog. Na-zaije - Maribor, Grosuplje - Pak-man Celje (obe 19), Ljubljana: Ježica - Terme Olimia (20.15). l.SL (ž). 16. krog, Domžale - Konjice (18). PANORAMA ROKOMET 18. krog I. Sh: Celje Pivovarna La. Mlakar Kavaš. Sovič2. Ošlir, Rezniček, Golčar, Blaževič 1. KOŠARKA 16. krog 1. SL (Ž): Merkur Celje • Cilvcenter 104:45; Ke-rin 34. Verbole 20. Barič 18. Jereb 10, Klavžar. Grm 8, Ko-Štomaj 6: Serd.ir 16, Bastašlč 15, Knez 5, Pliberšek 4, Mu-liovic, Mauhar2,BaUš 1. Vrstni red: Merkur Celje28. Kranjska Gora 26, Odeja 24, AJM, Neso Ihke 22. Ježica, Konjice 20, Triglav. Citycenter 18, Domžale 16. Črnomelj 14. ŠPORTNI KOLEDAR SolMta» 16. 2. ROKOMET Liga prvakov» drugi del. 2. krog: Barcelona - Celje Pivovarna Laško (17). K6ln: Gum-mersbach • Gorenje (16). l.SL (ž), 15. krog: Zagorje-ColjeCeljskemesnine [16). Ljubljana: Olimpija - Celeia Žalec (16.30), Velenje - Brežice (17). NA KRATKO Nogometasice zdaj Rudar-Skale Velenje: Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, predsednik NK Rudar Dejan Radovanovič in predsednik 2NK Škale Herman Ariič so podpisali sporazumo skupnem delovanju in združitvi Rudarja in Skal, Ženski klub bo odslej deloval kot sekcija ženskega nogometa z imenom Ru-dar-Škale. Drevova, Buc in rokometaši Velenje: Športna zveza Velenje je na slavnostni prireditvi v kulturnem domu razglasila najboljše športnike za leto 2007. Najboljša športnika občine sta alpska smučarka Ana Drev in atlet Boštjan Buč. RokomelaŠi Gorenja so zmagali med ekipami, into dvanajstičvzadnjih trinajstih letih. (DŠ) t/) 'S »a- 20 pisïha bralcev - sport NOVI TEDNIK PREJELI SMO O živalih na pustnem icarnevaiu Ker vsako leto opažam vključevanje živih živali v pustni kamevaJ na Vranskem in ker občinska oblast in organizatorji v naši občini Še naprej dovoljujejo takšna ravnanja, vas pozivam, da javno objavite tole pismo in s svojo močjo obveščanja in ob-likovanja javnega mnenja prispevate k dobrobiti živali. Prepričana sem, da se podobne nepraviJnosli pri pustnih povorkah in kainevalih dogajajo tudi drugod po Sloveniji. V soboto. 2- febaiarja, sem na pustnem karnevalu na Vranskem zaznala kršitev Zakona o zaščiti živaJi in Kazenskega zakonika RS, saj je skupina nastopajočih maškar iz Špitaliča pri Motniku v svoji predstavi Divji mesarji, ki je demonstrirala koline, uporabila dva živa prašička in jima po nepotrebnem povzročala trpljenje. Živali, ki so ju prevažali v nagnjeni cizi, pripeti na traktorsko prikolico, brez prave stelje, na spolzkih cleh, sta bili izpostavljeni nepotrebnemu vznemirjenju in stresu ob glasni glasbi, pokanju petard, tisoč-glavi množici gledalcev in sunkovitemu menjavanjuhi-trosii traktorja. Ker ima etika na področju pravic živali pri nas zaenkrat še zabrisane meje, se v ta vidik žalitev ne bom spuščala, apeliram pa na zlorabo živih živali v namene predstav in šovov. kar lahko zelo pogosto zasledimo pri najrazličnejših lokalnih dogodkih, seveda najverjetneje čestokrat brez predhodnega dovoljenja veterinarske inšpekcije. Kar je seveda kršitev zakona in je kaznivo. Ampak kjer ni tožnika, ni sodnika. Zalo pozivam slovensko javnost, da opusti zlorabo katerekoli živalske vrste v tovrstne namene, da ne podpira podobnih predstav, javno izpostavlja nestri-njanje s takšnimi ravnanji, da je pozorna na kršitve in kršilce, Jih informira In opozarja, če je treba, pa tudi prijavlja ustreznim institucijam. Bodite glas za živali - same ne morejo (po}tožiti! Z omenjenim primerom in njegovo predstavitvijo širši slovenski javnosti sem/bom seznanila veterinarsko inšpekcijo, varuha pravic živali, občinsko upravo in organizatorja prireditve (Zavod za kulturo, tu-rizem in šport Vransko) s pričakovanjem konkretnih rezultatov. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice za Tina z Vranskega, članica, in Stanko Valpatič, predsednik RS. Zaradi morebitnih groženj ali konfliktov se podpisujem zgolj z imenom, kar me postavlja v enakovreden položaj s pustnimi šemami, ki jim ni biio treba izdati identitete, nekatere pa niso snele niti mask. zahvali Hvaia boinišnici Rada bi sporočila čim večjemu številu ljudi svoje navdušenje nad delom celjske bolnišnice. Jeseni 2007 sem na oddelku za hematologijo celjske bolnice imela hospitalizirano svojo mamo, ki hudo boleha za revmo - artritisom. Profesionalnost, strokovnost in človečnost zaposlenih na tem oddelku sta me prepričali, da sem se odločila za bolnico Celje, čeprav je kraju bivanja moje mame bližja bolnišnica Maribor. Želela bi posebej pohvaliti izjemen pristop dr. Strokolja ter sestre Dravce Šepetavc iz oddelka za hematologijo. Človek v stiski potrebuje poleg stroke rudi oseben pristop, in tega sva bili z mamo deležni v zvrhani meri. Vsem zaposlenim v bolnici Celje, še posebej na oddelku za hematologijo želim še veliko moči in ljubezni, ki jo vedno znova potrebujejo za delo z ljudmi. MIRJAM SENICA Zahvaia za živijenje Za hitro pomoč in pravilno postavljeno diagnozo se zahvaljujem dr. Lučki Kostajn-šek v Splošni bolnišruci Celje. Posredovala je tudi za moj sprejem v Klinični center Ljubljana. kjer so mi rešili živi j e-njez nujno operacijo poškodbe na glavi, ii sem jo utrpela pri padcu iz invalidskega vozička decembra 2007. MARICA GALUF. Šmarje pri Jelšah tus Postanite del družine Tuš Razpisujemo prosto delovno mesto za: vodjo programa v nabavi (m./ž.) Zahtevana strokovna izobrazba in ostali pogoji: • Vil alf VI. stopnja ekonomske smeri, • državljanstvo Republike Slovenije, • komunikativnost, • potrdilo o nekaznovanju, • delovne Izkušnje s področja tekstila. Z Izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku S dni od objave na naslov: Sngrotusd.d., Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom "za PE Tuš Uprava' •s Sf» S. k mi AretiO/ zma^ou^Ucei ARENA PETROL PORTRETTEDNA MATEJ CENTRIH #2 KARIERA ZačetM: skstimi leti pri Malem šampionu, lii je takot bil pod okriljem NK Putilikum, % 15. leti pâ prelepil v NK Celje. Klubi do sedaj: NK Celje Naj goh Naj gol dosegel v finalni tekmi z U-14 ptoil NK Bilje (Primorje), ki sem ^ riosegel zçidvo. Naj veselje: Csvo^iev dr^avne^d pnennva z Naj žalost: Viaka lekma, ki » je kđn^la s pfxnm. Tu(fi poškodba kolena in operaci kik (ta bila zelo neprijetna. • * r JAZ IN KLUB UspetiK Enkratdrtavni prv^zU-14 Nastopi: VV$NL!enfsem nastopil. Kdjbotj si želim, úi bi dm prej zaigral za 1. moltvo« kot vsak Igralec pa si ielim nadaljevati kariero tudi i tujini. Publika: PohvalB bi Celjske grofe, kiss ^uper navijad. Spodbujajo Rasne vKb \úmK tudi v gosteh. Tudi osiali navijali so v redu, ve^dat si lelim le ve^je spodbode, njdi takrat, ko ne igramo najbolje. Najbolj pa želim, da bi se tekem udeležilo (im večje Število gledalcev, saj bolje igramo, ko je poln ètadion. DRUŽABNO Stanovanje: Živim p;i sta^b v Celju. Hobljk Igranje igric, branje knjig, gledanje filmov, sprehodi Ljubeien: Trenutno nimam punce. Glasba, film: Poslušam v$e glasbene zvrsti, ra^en narodne glasbe biv^e Jugoslavije. Od filmov gtedam vse, razen grozljivk. Med na]l|ubše filme bi uvrstil Gladiator, Gospodar prstanov in Armagedon. Prosti Čas: V prostem času s prijatelji igram košarko in mali nogomet ali poavam. m novi tednik kronika 21 Zaradi brutalnega umora za 20 let v zapor Francu Frecetu bolj »pašejo« sprehodi v naravi kot zapor - Ubil očeta, poslcušal še partnerko, hčerko poškodoval Na celjskem okrožnem sodišču se je v sredo ob 13. uri končalo sojeoje Francu Frecetu za umor, poskus umora in povzročitev lahke telesne poškodbe julija predlani v Bab-nih Brdih. Freceta je sodni senat obsodil oa 20 let zapora, kar je tudi ena večjih kazni na Celjskem v zadnjem času. Sodba še ni pravnomočna, saj se bo obramba po vsej veget* nosti na višino kazni pritožila. Julija predlani je takrat 41-letni Frece z nožem ubil svojega očeta, ubiti je poskušal tudi svojo partnerko, med napadom pa je poškodoval tudi mladoletno hčer, preostala družina je pred mahanjem z nožem komajda uMa. Frece je usodnega 26. julija družinske člane presenetil pri malici- V navalu jeze zaradi ljubosumja, saj je mislil, da ga partnerka vara z njegovim očetom, jo je najprej udaril po glavi z mesarskim kladivom, nakar se je nanjo spravil še z nožem. Sin in mlajša hči, stara 11 let, sta pred očetom uspela zbežali do prvih sosedov, ki so poklicali policijo, nato sta do njih okrvavljeni pritekli Še žena in starejša, 15-Iet-na hû- 41-lelnik je z nožem napadel tûdl 69-lelnega očeta Frančka Freceta in ga večkrat zabodel. Samo po ^avi ga je pořezal kar 58-krat, usodna naj bi bila rana na vratu. Policisti so Freceta po prihodu našli v njegovi sobi, medtem ko je oče izkrvavel v pritličju hiše. 41-letnika so že ta- 6SHetJii Francek FrecB je umri zaradi rane na vratu, medtem koje imel po glavi kar 58 vreoiin. krat celjski policisti poznali, saj so morali zaradi njegovih izpadovvkrogu družine že večkrat posredovati, dvakrat naj bi mu izrekli ukrep prepove-(i približevanja domačim. TXidi znancem oziroma nekaterim sosedom je že večkrat omenil, da bo nekatere člane svoje družine ubil. Na sojenju so svoje mnenje podali izvedenci psihologije in klinične psihologije. Njihovo mnenje je bilo, da je Frece moril v bistveno zmanjšani prištevnosti zaradi slabega duševnega stanja. Ne glede na to in na epilepsijo, ki jo ima, njegovo zdravstveno stanje ni bilo tako okrnjeno, da ne bi zmogel pred usodnim trenutkom razbrati, da ne dela prav. $0 še dejali na sodišču ob izreku sodbe. Frece je med sojenjem vedno deloval nekoliko razumsko odsotno, pred senatom je danes ponovil, da mu pač zapor »Biznisif z uporabnimi dovoljenji S širjenjem dezinformacij posamezniki dobro služijo - Sto evrov za dobre tri evre vredno potrdilo Med nekaterimi posamezniki je (spet) zavladala panika, rezultat tega pa je na stotine tanjših denarnic, in to povsem brez potrebe. V več upravnih enotah po Sloveniji namreč opažajo, da ljudje brez razloga in potrebe množično naročajo potrdila o uporabnih dovoljenjih za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967, enosta-novanjske siavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja, ter objekte gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991. »Razlog za 10 je skrb občanov, da bo sprememba Zakona o graditvi objektov vplivala na izdajanje takšnih potrdil. Samo letos smo v Upravni enoti Žalec prejeli že več kot 400 zahtev za izdajo uporabnega dovoljenja,« pojasnjuje načelnik UE Žalec Marjan Žohar. Po 15. aprilu 2008 se bo namreč začel uporabljati spremenjen Zakon o graditvi objektov. Seveda s tem ne bi bilo nič narobe, če se ne bi zaradi tega v ozadju tako izjemno povečanega števila zahtev skrivale dezinformacije, da ne rečemo laži. Zgodba je preprosta, zadaj pa se skriva dober posel: nekateri posamezniki namreč širijo vesti, da bo pridobivanje potrdil o uporabnih dovoljenjih odslej stalo vsaj 500 evrov, sami pa lahko to uredijo za pet- NačeMk UE Žalec Matp) Zohx opo-zaija občane, naj ne nasedejo posameznikom, ki sinja dearrforamcije. krat manjSi znesek. Naivni občani seveda kaj hitro nasedejo, plačajo listih sto Bevca obsodili na pet let zapora Na zagrebškem sodišču so nekdanjega direktorja Steklarne Rogaška in mednarodnega poslovneža Bojana Bevca zaradi oškodovanja podjetja PfK Vrbovec obsodili na pet let zaporne kazni. Poleg tega so mu tudi prepovedali vodenje družb pet let po zaporu. Spomnimo, da so na Hrvaškem Bojana Bevca, ki je kot krizni menedžer v letih 2001 do 2004 vodil PIK Vrbovec, med drugim osumili, da je lažno prikazoval poslovanje tega podjetja m ga oškíMloval za skoraj 27 milijonov kun. Na podlagi mednarodne dralice. ki so jo izdali na Hrvaškem, je Bevca pred dvema letoma na meji aretirali avstrijska policija in ga odvedla v pripor v Ceiovec. Avstrijske oblasti so ^ nato izročile Hrvaški. Bevc je bil tako v priporu v sosednji državi že od marca 2006. V preiskavi je vse obtožbe zavrnil kot neutemeljene. Nekdanjega predsednika uprave Steklarne Rogaška pa tudi v Sloveniji ne Čaka nič dobrega. Lani so namreč tudi v Celju zaradi suma storitve treh kaznivih dejanj zlorabe položaja med vodenjem steklarne proti Bevcu vložili ovadbo. U evrov in se »ponašajo« s potrdilom. Če bi ubrali zakonito pol, bi na upravni enoti za takso odšteli 3,55 evra! Kakor pojasnjujejo v ministrstvu za okolje in prostor, je namreč skrb občanov o podražitvi ali spreminjanju dosedanjega postopka nepotrebna, saj ostajajo določbe Zakona o graditvi objektov, ki urejajo pridobitev potrdila o uporabnem dovoljenju za zgoraj omenjene objekte, nespremenjene, Takšna potrdila bo mogoče enako kot zdaj pridobivati tudi po 15. aprilu, nabor objektov, ki imajo uporabna dovoljenja po zakonu, pa bo celo razširjen tudi na gradbeno inženirske objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967. »Šteje se. da imajo vsi ti objekti že po samem zakonu uporabno dovoljenje. Zakon o graditvi objektov ne zahteva, da si lastnik takega objekta potrdilo obvezno pridobi. Zgolj želja oziroma specifična potreba posameznega lastnika je, ali takšno potrdilo zahteva ali ne. Potrdila je bilo in jih bo tudi v prihodnje mogoče pridobiti v UE,« zatrjuje Metka Čemelč iz Mopa. In kot rečeno, taksa za potrdilo znaša 3,55 evra. Zato nikar ne nasedajte različnim »prijateljem«, ki vas prepričujejo, da vam lahko uporabno dovoljenje »zrihtajo« za sto evrov, US % Franc Frece je ne le na obravnavi, temveč tudi ^ izrBku sodba dekfval nekoliko odsotno... ne ustreza in bi bil raje v naravi. To je povedal tudi v svojem zagovom r^ začetku ^ vne obravnave, kjer je bil nekoliko bolj slikovit: »V zaporu se mi bo zmešalo.« V sodnem procesu je bilo najbolj boleče pričanje njegove mladoletne hčerke, ki jo je Frece lažje poškodoval, bila pa je tudi priča dogodku. Za umor so mu dosodili 13 let zapora, za poskus umora 10 let in za povzročitev poškodbe 6 mesecev. Enotno so mu izrekli 20 let zapora. V kazen bo vštet tudi pripor, ki so mu ga do pravnomočnosti sodbe podaljšali zaradi nevarnosti, da bi podobno kaznivo dejanj e ponovil. SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA Draga Koprivo našli obešenega Vse več podatkov o tem, da je sam podtaknil požar in se nato ubil -Razlog ostaja še vedno neznan PoUcísti letalske policijske enote so v sredo dopoldne na težko dostopnem terenu na območju Vodiške-ga nad Rimskimi Toplicami našli moško truplo. Gre za 42-letnega Draga Koprivo, ki ga pogrešajo že od nedelje, ko je na njegovi domačij i izbruhnilo več požarov. Že v nedeljo je obstajal velik sum, da naj bi požar iz neznanega razlo- ta podtaknil Kopriva sam. kode je bilo za 80 tisoč evrov, saj je poleg stanovanjske hiše zagorelo Še nekaj objektov in kmetijska mehanizacija. Po neuradnih podatkih, ki so krožili v sredo, je Kopriva storil samomor z obešanjem, toda morebiten sum o nasilni smrti je dokončno ovrgla obdukcija. Ta je pokazala, da na truplu ni nobenih znakov nasilja. V noči na nedeljo je Kopriva delal, a naj bi iz službe odšel domov nekoliko pred uradnim koncem delovnega časa. Zakaj, ni jasno. Kaj je v ozadju njegovega početja, ne vedo niti sosedje, ti so Kopri vo iskali žeod nedelje zju- traj , vmes so - glede na skri v-nostne okoliščine primera -pomislili tudi na kaznivo de-janje. Nihče namreč ni vedel, ali je imel Kopriva morda kakšne težave, kaj ga je težilo. SSol Orago Kopriva. Kaj se je dogajalo v njegov glavi? E o o ■ « m • v e V S ® (O X B e f Noetovo okno za privez ladje Bov$kâ kotlina je v zad-njih letih postála zelo pri* ljubljeno turistično središče - obdana z visokimi gorami drznih obilk je res prijeten kraj za preživljanje prostega Časa. Poleg osrednje znamenitosti Soče je Kaninsko pogorje pravi paradiž za smučarje, planince oziroma vse tiste, ki jim je narava blizu. Kaninski podi sodijo med naše najbolj kraške predele, za katere je značilna zadostna količina apnenca, ki se raz-tapija v vodi, in vode. In ravno obojega je v Kaninskem pogorju v izobilju. Pretežno gre za sneg, ki se obdrži skoraj do poletja. Zaradi tovrstnih pojavov se tukaj nahaja nekaj zelo globokih jam (brezen), nekatere so gioboke več kot 1000 m (npr.: Čehi 2, 1373 m). Poleg omenjene znamenitosti si velja ogledati naravni most, ki je skoraj ob poti na Visoki Kanin, in okno v Prestreljeniku, ki je na višini 2437 m. Nastanku oken botruje predvsem prepereva-nje manj odpornih kamenin. Ko se mu približamo, razločno vidimo prelom, ki se vleče po sredini in se pod oknom nadaljuje po grapi. Okno se nahaja na zahodni strani Prestreljenika (2499 m), vrh pa se ponaša z enkratnim raz-gledom. Pred sabo imaš celotne vzhodne Julijce, na severu Nizke in Visoke Tlire, na zahodu preostali del zahodnih Julijcev, na jugu pa se ob dobri vidljivosti sveti Tržaški zaliv. Gora je kljub omenjenim lepim razgledom razmeroma slabo obiskana. Vzpon na Prestreljenik je možno vključiti tudi med Dostop: do Bovca se je možno pripeljati Čez prelaz Vršič oziroma Predel, lahko pa izberemo južni pristop iz Nove Gorice. Za obisk okna v Prestreljeni-ku se bomo od postaje D namenili na zahod (poleti so vidne markacije), nato pelje pot navzgor Čez zoprna melišča. Paziti moramo pri vršnih ^dklh ploščah. Do okna bomo porabili slabo uro, toliko pa je tudi do že prej omenjenega naravnega mostu. Če je še ka) moči, lahko oblSče-lednm Petra Skđbrja (22^ m). V poletni sezoni je odprt ob vikendih in prazni-lah z 42 posteljajni in 20 skupnimi ležišč. Za žejne in lačne je poskrbljeno v prenovljenih prostorih okrepčevalnice Prestelje-nik. Za izlete nam bo v pomoč zemljevid Bovca z okolico. zimsko oziroma spomladansko smuko, ko je snega običajno dovolj, vendar le s primerno opremo. Za zelo izurjene smučarje je spust po vzhodni strani vršne piramide pravi užitek, nabit z adrenalinom • seveda ob dovolj veliki pazljivosti (strmina znaša okoli 45 stopinj). Pozimi je vršni greben pogosto obložen z opastmi, zato previdnost ni odveč» da se tura ne bi prehitro končala v nepravi smeri. Nepozabno doživetje je prav tako smučanje po dolini Krnice. Za mal- ce manj izkušene smučarje pa je prostora na urejenih smučiščih pod Prestreljeni-kom več kot dovolj. Leta 1973 so zgradili ka-ninske žičnice in s lem odprli edino visokogorsko smučišče v Sloveniji, Obenem so s tem odprii kaninsko pogorje tudi planincem. Smučanje na Kaninu je možno vse do sredine maja. Če le ni premočnega vetra» pregoste megle oziroma premalo snežnih padavin. Kanin se želi povezovati z italijanskim smučiščem Sella Nevea, Pred kratkim so zgradili progo in štirisedež-nico Prevala, ki smučarje s slovenske strani vodi do mejne črte z Italijo. Domneva se, da bo povezava z Italijo stekla že v smučarski sezoni 2008/09. Smučati bo mogoče z 2300 m do 1325 m (na italijanski strani), kar bo pritegnilo mnoge zasvojence belih strmin. Pred vami je še en izziv, ki vas ob ugodnih vremenskih razmerah zagotovo ne bo razočaral (trenutno je na Kaninu več kot 3 m snega). FRANCI HORVAT jQlP^IURGftSÛ JORDfíniJfí »Enkret je guspuod Buog keznuvou te heduobne Ijdi tukiâte, de je pusiou puhno vede douka na zemljuo. Use Ijdi so se putuople, semu Noje je plavu pu vrhe s svojo barko. Veda je rasla buolj en buolj. Šele čez nieki cajta se je Buog zmislu ne Nojeta. Ustabu je dež en veda je zečie-la padete. Pukazale so se vrhuobe te bsuokeh gura, med Djime tuodi Prstreljenek. Nojeta je začelo skerbiete» kir ni vledu> kem naj perbieže barko. Buog je vidu, de je muož u škripceh. Pustabu je kezauc te liebe moke te na dno stran» kezauc te diesne moke pa te na te dmgo stran Prstreljenka. Stisnu je mučnu ud ubieh štreni en ratela je jama skuoz Prstreljenk. Noje je biu us srejčen. U2áeu je Štěrk, ga uteknu skuoz jama en zebezu. Zdej se je lohko brez usake skerbi zbasu unka» saj je biu gvišen, da mo barke ne buo udneslo. če je kduo, k tielga ne berjame, naj le pride te na Serpenico, de mo pukažemo jamo gor ne Prstreljemke.« Pripovedka Kako je nastalo okno v Prestreljeniku je povzela iz knjige Janeza Dolenca AitoloŠke pripovedke z Bovškega. it ac^-^iTSi IZLtTNliCdTVA TUBJÓTKÍMA, AÇtNCUA Alktrč«vg 20.3000 Cdft; tel.: «306 03/42B 7S 00, tiwèic: K<.celíf^iilatnft.si www.iil6tiu1i.il; poslovalnica títK. tal,: 03 S71 71 IS. »meil: fta.2al«c#ielBtnik.8l BOGATA PONUDBA POMLADANSKJN OLITOV! KRATKI ODDIHI: • POREČ hil PARENTIUM. paket 3 dni polp le od 85 EURM-do25A *UMAG!itiS0LUMAGinhtlS0LGARDEMSTRAp3ket2 dni polpie od 64 EUR/os -do )$.3. - ROMANTIČNO VALENTINOVO V OPATUl H.-16.2. M KRiSTAL in KU ADMtRAl-bogetaspremljevafnd ponudbama 2aljLibtiene iOLSNE POČmilCf V OFATUI * do 2.3. hit AMBASAODR. htl ADMIRAL. h\\ KRISTAl m tnl KVARNER 3HÍnevm paketi, celodnevne animeoje, posebni popustize otroke • UGODNI PAKETI VTEAMAH SONČNI PARK MORAVSKE TDPUCt MUU V UMAOII, htl ADRIATIC 3 x polp, TT. bogaia dodatna ponudba -74 £UR/os VEDNO SOGATA POfHIDBA KJIIŽAIUEPU1 VSTOFMCE ZA KOCERTE IN ŠPORtNE PUREDfTVEl V termalno mineràini'vôdii Eno naj ^is tej lih termalno -mineralnih vod v Sloveniji ima v bazcnili od 27^C do 36®C, njeni telesu prijazni učinki pa temeljijo na vsebnosti natrija, kalija, magnezija» kalcija, sulfata in hidrogenkar bonata. ^ V masažnih bazenih sc lahko sprosćate na ležečih, scenskih in talnih masažah. Vodni slapovi, topovi in druge vodne atrakcije omogočajo sproščeno uživanje. ♦ Vsak dan Va5 vabimo na gimnastiko v vodi. ^ V bazenih Vas pričakujemo vsak dan od 09.00 ure do 20. 00 ure, sobotah do 23.00 ure, ko smo za Vas pripra\'ili nočno kopanje. ^ Savna insolarij sta odprta od 14.00 ure do 20.00 ure in ob sobotah do 2 3.00 ure. Informadjc in rezervacije: 03 SIS 19 50 fax: 03 81S 1959 e-mail: marketing@tvrme-fogaska.si www.tcrme-rogaška .aï u>uju> pdtma 31 ^EH 2A1. Iwl«l B(LU Visn 4«. POL. 539€ iORDANUA, 13.2. oblsćite nđjlepio arabsko princeso samo u 78S€ t suul XAl2ARJENJCPONILU,1«a.rMAROKa24J„DUBJU.21?.,NriVYORK,2&J., KUBA.1U, NORMANOI/MMONTST. MiCHíL, M RIZ, 26.3., OÍIW& MUSICAL, 232., SUMI iiififiiw.radiocelje.com WELLNESS PARK LAŠKO Termalni center 2200 m^ vodnih površin in savna center 03 7346 dOO. www.wellnesspork-issko.si m WELLNESS PARK LASXO I»« mVVlEGIRllSMINE-MICKAa JAOCSmWTTHWILIAM (3) 9 gABYBABYBABY-JOSSSniNE (5) 7aT>1ESEHAI^nM6S- MATCHBÛXTWEM1Y Í5) DOMAČA LESTVICA I LUNA-NEXYS (6) 2. PfiESnÍ NUŠAOER&JDA (5| 3. P0GLEI-AJI3£E {2} 4. ŽIVIMVVERI-GU^INPOLONA {4} 5. TVQJASENCA-ZEUS {4} 6. VRAGNAJVZAME-mEMQJRS&JAOUAVA Nordijsko svetlim lasem in modrim očem, kakršne ima naša bralka Tadeja, ki tudi sprašuje za konkreten nasvet v vezi z izbiro prave pričeske, najbolje pristoji naraven make up, Nikar premočnih barv, ličnice naj bodo le diskretno poudarjene s senčilom v oranžnem odtenku, ker bo Tadeja imela tudi obleko v teh barvah. m ★ t C * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 15. februar: J uUo in dopoldne bosta izredno energetsko močna, dobra volja in optimizem bosta prevladala, posledica vpliva Merkurja in Sonca v Vodnarju bodo nenavadne ideje in želja po drugačnih doživetjih. Bolj bo v ospredju avanturistična stran narave, zato lahko mimogrede naredite kaj nenavadnega. Analitični boste in živčno bolj obremenjeni, povečana bo preobčutljivost, zato dan ni primeren za podrobne analize in brskanje po občutljivih temah. Želeli si boste nenavadnih dogodkov in imeli izjemne ideje. Večer preživite dm bolj sproščeno, da akumulirate prepotrebno energijo za dni, ki prihajajo. Sobota, 16. februar: Dopoldne bo sicer nekoliko napeto, zlasti na zasebnem področju. Izogibajte se nepotrebnim debatam in občutljivim temam. Nič se ne bo dalo razrešiti, veliko pa zakom-plicirati. Merkur v Vodnarju prinaža nenavadne zamisli in ideje, ekscentričnost bo močno povečana, tudi želja po potovanjih. Če se kažejo v zasebnosti težave, se zavedajte, da je potrebno veliko preobrazbe in sprememb, ker vas včasih življenje, usoda in zapleti prisiljujejo, da morate r^jti boijSç r^èitve. To pomeni, da ne stojite na svoji pravi poli. Popoldne bo izredno osrečujoč vpliv Lune in Sonca, zato bo ljubezen zažarela z vso močjo. Ugoden čas je za finance in nove poslovne odločitve. Popoldne in večer bosta zelo prijetna. Nedelja, 17. februar Luna bo v prijetnem sekstiiu s Saturnom. SkuSali boste najti ravnotežje fizičnega telesa in psihičnega stanja. Živčni sistem bo bo\} obremenjen, zato mora biti strpnost na prvem meslu. Pojdvi se lahko strah pred izgubami in težavami na finančnem področju, Sprejete odločitve bodo imele velik vpliv v prihajaj očem času. Venera vstopa v Vodnarja, dala vam bo bolj spontan, zračen odnos do življenja, čustva ne bodo igrala najpomembnejše vlogç, kajti z razumom boste želeli razumeti situacije, v katerih sle pristali. Če boste pravilno aktivirali nepravilnosti iz preteklih treh mesecev, boste lahko dosegli veliko napredovanje. Ponedeljek, 18. februar: Luna vstopa v Leva. Prodornost bo večja, a boste pripravljeni prisiuhniti ljudem okoli sebe, v tem času dan nasvet je lahko zlata vreden. Kljub močnemu vplivu Vodnarja se boste trudili za čustva in razum v soglasju. Ljubezen in romantika bosta v ospredju, večja bo želja po telesni ljubezni, a se lahko konča kakšna ljubezenska ali prijateljska vez, ki ne sloni na energetski povezanosti. Torek, 19. februar: Merkur se postavlja v direktno gtba- nje, vse se bo normaliziralo, intelektualna energija bo močna in prodorna. V čustvih se kaže izredno pozitiven premik, Se posebno pri vseh, ki ste obtičali nekje ob strani in niste imeli priložnosti izraziti svojega mnenja in doseči želeni cilj. Sonce prestopa zjutraj v Ribi. Na življenje in ljudi boste gledali s Čustvene plati. Domišljija bo delovala z vso močjo, mnogokrat boste sanjarili z odprtimi očmi. Povečana bo potreba po ljubezni in čustvih. Zelo boste na-kJonjeni alternativi, tudi vaša intuitivna zaznava bo čudovita. V tem obdobju se boste morali truditi za večje ravnotežje med fizičnim in duhovnim. Notranje čiščenje bo veliko, zaradi preobčutljivosti se lahko na trenutke smilite sami sebi. Sreda. 20 februar Merkur bo direkten, zato se lotite vseh opravil, ki jih zaradi pomanjkanja časa niste uspeli opraviti, Dan bo primeren za odločitve na poslovnem področju, in vse tiste, ki se dotikajo financ. Lahko se pojavijo kakšni zapleti v ljubezni, a bo kljub temu poudarjena strastna plat ljubezni. Marsikomu se bo pokazala nova pot, ravno tako bodo tudi prijateljstva tista, ki bodo ^ala pomembno vlogo. Večer bo obarvan z romantiko in nepričakovanimi do2vetji. Luna vstopa v Škorpijona. Četrtek, 21. februar Ponoči nastopi Sončev mrk v Ribah, kasneje pa polna Luna. Mrki napovedujejo dogodke, na katere ne morete vplivati, in energetsko izredno močno delujejo na življenje. Nekoliko napeti boste in polni nejasnih strahov, imeli boste ob-čulek, da sle v začaranem krogu, iz katerega ni izhoda. Nujno potrebno bo, da si točno določite cilj in ga počasi, korak za korakom realizirajte. Zapleti in težave bodo manjši, bolj kot bo skoncentrira-na energija. Ta se bo skoncen-trirala na dejavnost, čustve na energija ne bo več igrala primarne vloge. Čas bo za akcijo. Ta dan je treba skrbno varovali energijo, kajti utrudite se lahko ob večjih naporih, živčna obremenjenost pa je lahko posledica stresa. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA 9sm 041404 935 090 14 2443 napovedi, twteraptje, regresije astrolosrnja.gortíana@siof. net www.90rdana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 4361 0901423 27 98m:D41 519265 napovedi, pnmerjalna analiza âs(TOloginid@dolores.si www.dokm.si m 26 informacije NOVI TEDNIK VELIKA NAGRADNA IGRA vsiko sr«»o «a RadiuÇe^ Do polnega vozíčka brez mošnjíčka Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam je bilo všeč, kar ste si tisti hip zaželeli? Mi vam v sodelovanju s trgovinami Tuš ponujamo točno to: Do polnega vozička brez mošnjíčka! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo sodelavko, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. tus ■ ■ radiocelje m.iurm 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz tus klub Pravila nagradne igre Nagradno igro organizira medijska hi§3 Novi tednik in Radio Ceije d.o.o., Prešernova 19, Celje, v sodelovanju s podjetjem Engrotuš d.d., Cesta v Trnovlje lOa, 3000 Celje, ki zagotovi nagrado. Dohodnino za nagrajenca plača podjetje Engrotuš. V nagradni igri sodelujejo vsi pravilno izpolnjeni in frankirani nagradni kuponi, poslani na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova ulica 19,3000 Celje. V radijskem žrebanju se izžreba en nagrajenec (v primeru, da le-ta ni dosegljiv, pa še rezerva). Za voziček dobrot se namreč poteguje izžrebani le v primeru, da je v času klica ekipe NT&RC dosegljiv na telefonski številki, napisani na kuponu. Velja le sodelovanje tistega, ki je napisan na kuponu, prenos na druge osebe ni mogoč. V radijsko žrebanje je vključen vsak, ki pošlje pravilno izpolnjen kupon (ime, priimek, naslov, telefon - stacionarni ali GSW. kjer je dosegljiv, davčno številko, člansko številko TUŠ KLUBA, lastnoročni podpis) v roku. določenem vsak teden v Novem tedniku. Brez vseh podatkov na kuponu ni mogoče sodelovati v nagradni igri. Vsak nagrajenec lahko v nagradni igri sodeluje samo enkrat. Nagrajenec po telefonu usmerja "nakupovalko" ekipe NT&RC, ki zanj nabira izdelke na policah trgovine TUŠ. Nagrajenec lahko izbira samo med živili (razen alkoholnih pijač) in sicer vedno samo poen izdelek (primer: 1 x moka, 1 x testenine, 1 x klobasa). Čas. ki je za to določen, so 4 minute. Pri tem "nakupovaika" ekipe NT&RC pomaga izžrebancu tako, da mu pove, v katerem delu trgovine se trenutno nahaja. Izžrebanec jo lahko sam usmeri k živilom, kijih želi. • joker-vsakokrat ima eno od živil znakjokerja in če ga nagrajenec izbere, prejme tri takšne izdelke. • Voziček z izdelki mora nagrajenec prevzeti v Planetu Tuš Celje še isti dan, do 21. ure. • S podpisom kupona sodelujoči soglaša, da organizatorja NT&RC d.o.o. in Engrotuš d.d. objavita njegove osebne podatke in fotografije. Nagrajenec se strinja, da se dogodek zabeleži s fotografijo in kratkim besedilom v Novem tedniku. • Zamenjava izdelkov ali njihovo vnovčenje ni mogoče. • Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre v njej ne smejo sodelovati, Več informacij najdete na www.tus.si, www.novitednik.com in www.radiocelje.com. Prispeli kuponi bodo pristali v bobnu za žrebanje. Prvega nagrajenca bomo izžrebali v oddaji Radia Celje, ki bo v sredo, 20. februarja, ob 12.15 uri. Veliko sreče! •s KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjíčka Ime in priimek: Naslov:_ tus ^ celje Št. Tuš klub kartice: cmniniiiE ik Davčna številka: Telefon:_ tus klub Podpis: novi tednik V mali oglasi - informacije 27 ©wDtednik obveifllo iMFoMcom Novega tednBcaf Naročnike Novega tecMca boste lahto naročniške ugodnosti • 4 male ogicise v Novem fedniku do 10 besed iti tèstmro mi Rodiu úlje • Izkoristili UMJu^ s svcUonaroćr^Sko kartica, naročniško položnico odroma z osebni dokumentom nvoćnHca Novega tednika. NefskoHMene ugodnosti se ne prenesefo v naslednje leto! PRODAM VWlouron 1,9 tdi, letnik 20IH, 7 iedúm, usnie« pro^m. telefon 04) 72M99. 740 FlATtipo 16 i«, le^lk 1994, i>godno prodom felefonOSI 596-722,po16. uri. 757 OSEBNI Gvto Škodo odov» 1,6 mpi d^gotv ce, letník 2005, bencinsid motor, 1596 g, brone, fribrozdni tor-kor, plug za TV in iorkor za konia prodom. Telefon 041 971-638. 744 HRIBOVSKi samohodni rroktor Sutf^er (samohodno naklodolkoj, s kabino 4"4, pogon in zavore, odlk'no ohronjen, prodom zo 3.600 EUR. Telefon 041 793-891. Š83 ntOSILEC hievskego gnojci Sip, no dvo pokončno volia, prodoiïi. Telefon 040 551-557. Š84 TRAKTOR Zelor6245, letnik 1998 in dvch brazdni plug Imt 756, prodom. Telefon 041353-103. Š87 KUPIM STROJ za lusć^je koruze, ročno, o z motorjem, kupim. Telefon 041 922-552.72! POSEST PRODAM PARŒU v Bukovu in Voducoh plodom. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 541-0067. &S6 VIKEND z monisim vinogradom, terosni sHtem, v Malif) Doloh, občina Vo[nik, ugodno prodom. Telefon 577-2310, 031 465-505. 722 SENTVIO pri Grobdnem, novo noselje. Hišo, letnik 1982,zemljišče 839 m^,280 m^ bivolne poviiine, prodam. Kletni pros1(h ri: gorazo, klel, pralnico, WC, kurilnica (CK no olie) in delavnica, 4,2'6 m (z možnostjo mirne ^rti). Prjtikle: 3 spalnice, dnevna sobo, kuhinja z iedilniio, kopcInKO In 3 bolkoni. Monurdo: 2 sobi in podstresje. Ob hi» ločen lesen obiekt, 3,5*5 m. Vrl 12-16 m, pod vrtom klet 2,5-4 m. V letu 2804 zomeniona streha in celotno slovbno pohištvo. f)o hiie osfalt in javno rozsvetljovo. Ceno 158.000 EUR. Telefon 04H60-539. 728 7?9 mtmw\ TCL 03 6451-00« 041 366-026 WWW. p9i^nepremlenir>e.eom GRADBENO parcdo, 710 m^ lokodjo Hudi-njo, prodam. Telefon 841 623-256. 753 DElAVNICDsstonovanjskimi prostori, dekiv> niio je možne upo t NEKATERE MALE STVARI SO ČAROBNE irto Oeljo Iparčeva ul. 21, Celje, 03 426 11 96 EUTOIiJJJncap you are, we oar LOVRAN pri Opotiji. Prodomo poôtniski objekt, nedole« od (entra naselja, 50 m^ površine, 250 m oddaljeno od morjo, zgrojeno 1930-1940, prenovljeno 2004-2005, za 72.800 EUR. Telefon 841 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej K/bovac, s. p., Gorko pri Šmortnem 571, USfi, n KUPIM STAREJ^ hišo, na relacip (elje-Vojnik-lju-bećna oli okolico, kupim zo gotovino. Telefon 04U72-374. i4ô PARŒIO, v Celju oli bližnji okolici, nujno ktipim. Plocilo v gotovim. Telefon 041 352-267. 149 V CEUU z okolico kupim hišo, ki je lohko potrebna poprovil. Pogoj je sončno lego. Pločom tQkc^.Te]ef(» 041 601 555. 58S HlSO 9IÍ vikend porcelo, v okolici Celjo, kupim zo gotovino do 100.000 EUR brez posredn>ko.Telefon041 397-211. 647 KMETIJO, moniso, v okdid Celio, kupim. Telefon 048 354-132. 732 ODDAM STAftOVANJSKO ht», opremljeno, oddom poru oli tričlanski družini. Pogoj: do [e por v rednem delovnem razmerju. Hiso ie oddalieno 10 km izCelio, s^rer tjubec-na. Telefon 851 362-164,med9.in 20. un3. SS9 MENJAM NA Zreškem Pohorju, Podeli Vrh, zome-njom starejšo kmetiio, 1 ho zemljišča, za stonovonjevZrečob, najraje v starejšem bloku. Cena 42.000 EUR. Telefon 041 74WI53. 762 POTREBUJETE DENAR!NUMERO UNO Bii parcelam (ielo gndi^ 192B, obm^ 1993), okolica ien^ 5700m'. možnost več gradili, q 99.0DO egr whv leps S' TBPS d o o. D*vi;|8_lj. 3000 Ççje uimm PRODAM Prodamo trisobno stonovonje, v verstonovonj^i hisi, blinno zdravilišča, zelo ugodno, vseljivo tokoj. Telefon 031 318-315. 510 VŽALCU, no dobri lokaciji, v obnovlienem bloku prodamo dvosobno stonovanje, 57,36mM^efon048333^55. eea V CENTRU Sïor pradom opremljeno stonovo-ni», velikost 42 m^ Ceno po dogovoru. Tei®fon041 2864Î57. tk) SUET RrAL ISTATT MttUd^ tMf« e MKMCJ«» V. I M fl» ■ Mil If I PRODAMO STANOVAIUE ZéSit. Zsgrvd; v dvostan. hfii • priti., bival povr. m^ kt«t vel cca. 24.40 m' m solasL dslei na zotIj.. lasten vfuxt. Leio irg.: 1977. CENA: lOO.mOO EUR Zéi». Novi iigj rvovogr. 2% 3- in 4-SS. povr. od 71,t& m' io 162,75 m^ 2 l&st parkir. mtnom v garabi tuli, tekoj v$^ Ijiva. Ulo >29.: 20D7. CENA: od 132.382 EUR PRODAMO HIŠO Utn: novogr. snodrul. hils v blčhni r^-gionel. cêste. netollop. povr, 131parcela 900 íT\2. N. gr. im. Uto izg.: 2007, CENA: 130.000,00 EUR RićiDB ob Palb; đvoaian. Nia, 139,64 m\ dva foćana vtiada, prfiL*M, psfcala 13)4 (n^ v caloti eradbsna. Laio obr.: 1997.CEKA: 14D.000,00 EUR Potnia; 5 saino^., novozgr. nato llor. povr. 171,67 m', parute vel. 716. 722, 720,800 In 823 fll. gr. Í82a. Leto izg. 2Q07. CENA: od 128.406,00 tUR 2-3 SS. 60-70 m^ v Celju, prKI. sU 1. nad> str., po možnosti rvovaiže gtadnie kuvmo m znano itranko. HćloHtv^ć^vCelju ali cAobci kupimo za ZAanq stranko. IZPLAČILO TAKO JI 03/490 03 36 Žnrdeťs Celje. Gosposka yl. 7 ËOVINSKI IN HIPOTEKARNI UraŠTSVAMO VSEVAŠE PRIHODKt POPUĆAMO BLOKAOe. IZVfl^BE, DRAŽBE, mût BANČNE, ZAVABOVAINIŠXE, OAVČNE, STEČAJNE IN ORUGE OBVEUOSTI. hm ttalf^jal tm iàk. ZiyiUki 20. Ra«« rTTTTîrnTTi POSOJILA UECyiARN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljui>Mar>a Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop QUî, Novo vos. Dvosobno stonovanje, 67,02 m^, visoko prilliqe, bolkon, vsi priključki,prodamo 20 89.000 EUR. Telefon 041 368425. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 o, Celje. n lATKOVA vos. Novo trisobno stonovanje, 74,10 m^, vsi priidjucki, dvigob, parkirno mesto zagotovljeno, pradamo zo 91.100 fUR.Telefon041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 a, Celje. n ATU itMOfgiiMt^soAvsa^oe mût» 031 »2 118 in03t 360 072 PROMET Z NEPRMlČr^lNAMI N AKU?. PRCffiAiA, NAJEM. CCNfTVE CCUE ' ost3o zaposl^e za nedoločen čas Opis del in naro9: - izvajanje meritev na terenu • komu niKacija s strankami - pisanje naJogov za prdzvodnjo Od kandidata pričakujemo znanja pri izvajanju meritev, poznavanje delazračunalnikom vdka služba ali po elektronski poSii: if oovina.a iisnsa@aiiansa, si PRODAM ^Č bkovostnih pro^, le^h od 30 do 150 kg, prodom. MoinosI doslove. Tele-^0041655-528. Š4 VE( prnnv, 30 do 120 kg, možen zokol oli dostovo, prodam. Telefon 041 263^27. 617 PRASIŒ, domoco vzrejo, rezke od 25 do 120 kg, prodorno. Možno dostovo. Tele-fen03]5Q9-061. PRASIĆA, domc letnlk 2008 CZjUlI prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ ^ V$aÉ petek 41 bartaiittriai talilij in lajw^ NOVI TEDNIK Prešernova 19 300Û Celje NAROCILNICA Iffieiftprimk Kiaj: UIwa: Datum rojstva: Neiif^esiD naročam Novi tednik 28 nBfmanjGiTifisectv podpis; NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal saitio 2â potrebe naraifiilke slu^ Novega tednikâ TEUCO sim&nffllko, l^ejo »em mesecev In pol, pfodom. Telefon 041822-093.713 MLADO knijo do^, s teletom, v^eno prâ, pfo^m. Telefon 031 73^46. 796 KOZLA, dorego 4 leto, z ro^ivnikom, pr»* (lanizal20EUR.Ielefon041569-M 723 BIKCA simontako prodam. Telefon 041 311-7W. L95 DVE tefidasimenît^', stori Hdniinžiebko, slovenskc^iodnokrvno posmo, A rodovnik, prodam. Telefon 051 219-910.743 lUCKE simsnialke, 350 in 120 kg, prodom. Tetefon041941-B61. 751 TILJCKO »ment(ď(o, težko 140 prodtmi. TelefonOSI 204-705. 7S5 fHíMENSXEGA burskego koilo, sforego 3 leto, z dokiimentDci|o, prodom. Telefon (03)5793-100. 7ei BIKOsmentola, 2B0 kg, prnjom. Won 041 577^67. èB6 BIKCA »nwitalca prodom. Telefon 5740-573. 767 ZREBICO, B rodovnik, tret|i, z^o mimo in teličko, ISO kg, prodom, možno men|G-vo.relefon031 515-107. 369 NEMSKč ovtflrje, samičke, $tare 2 n^co, čistokrvne, brez rodovnika, cepljene, raiglistene, odlićnif^ storiev, prodam. Teie(on041 966-252,5869-299. p PRODAM TliïïlKALA in konizo, v vrnoh po 750 kg. pfodam.Telebn 041 742-334. sdO KROMPIR, primera zo sojenje (Ionsko eíV to), sorle morobel, riviero, desire, ob din, prodam. Tele^n 041 742-334. S60 VEÍJOkolíGnolMeg a9no'|a,ízgbboke-gfl nostilía, prodam. Tslííon 031 850-007. ess BELO in dete vino, mesonih sort, ugodno prodflm.Telofon031 768-175. @6i 5^0 v kockoh, ceno 2 EUlt, pmdom JMn 041B71-273. 673 BIO, okasno domaće Wno (jurko, izobelo, šmomico), neskropljera, prodom po 0,B0EUIl/trter.Telefon03l 519-341. 724 SENO in otovo, v kraju Dobloiino, prodom. Telefon 5774423. 74a JABOLKA, belo nno in slivovko prodam. Telefon 031 22&414. 764 SUHO seno ugodno prodam. Telefon 031 863-231. â9û L Ç^T^k? PRODAM 60BELJN Zadnjo vK«no, 70-130, v okvirju, prodam. Telefon (03) 5452-945. 720 TOVORNO prikolico zo prevozvozil Meyer, letnik 1991, reg. vse Isto, prodam.Telefon 031596-722, po 16. uri. 757 130 do 140 kg, krmlienego z domoćo kuhono hro no in noklodolb Sip 16, prodom. Ceno po dogovoru. Ie1efon031 544-268. 7S3 KUPIM TRAKTOR, motokuhiviJlor, kmetii^ stroj in tovorno vozilo, tudi v okvori, kupim. Telefon041 40M30. 669 ZIWIEMKI Isitrenl fentje preprosta, žvastá dekleta. Mnogo jih je, zalo punce, pozabite na rBZOÓarw^terj^ bre2 st'oikov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gem: 031/636 378. Int^i OnMk i ». OolMfi vh 85. PMoU PREPROST fant s podeželja iste skromno dekle od kjer koli zo trojno, resno razmerje. Teyon041229-649. ž SUKOl m/stU^Kk VdHl SmZEBiCi VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 MigwÉiumi Konstruiranje in pfoizvodr)|a orodij, d.o.o., Poljska cesta 21, 3210 Slovenske Konjice E-pošta: i n'f>m endft@siol.net Tel: 03 758^8-60, fax: 03 758-08-68 objavlja prosta delovna mesta konstruktér programer za - konstruiranje orodij - programiranje cnc strojev Od kandidata pričakujemo: končana VI. al» VU. stopnja strojništva, pasivno znanje vsaj enega tujega jezika Prosti sta dve detovnt mesti. Za obe delovni mesti bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s S-meseč-nim poskusnim delom. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite skupaj s svojim življenjepisom v roku 8 dni na naslov: Menart, d.o.o.. Poljska cesta 21. 3210 Slovenske Konjice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku prijavnega roka. ZENrTNA posredovalnica Zooponje, lû je uponje v liubezen povrnilo že vet kot 10.000 osebam, posreduje za vsa s!a-ro^tna obdobjo, bre^loćno zo mloiše ženske. Telefon (03) 5726^19, 031 50S495. Leopold Orsiniks. p., D^wijo vos 85, Prebold. o SUKOPlíSKARJA zoposTm. Mobar, d. a o., SaronovxevallCe^e, telefon 041648- 121. n lifeiro 9osf«dnih4 pri npotlovanfu Mavc«« VQM^tvu. hforffisaietvuL 041634-S40. řRANCCAMUW. s.p.Trvbar)flv9U]. 6, USho 30.000 povedovanj, 11.000 novih poiMnslev |e bMo v preteidefn letu aklanjenih znalo pomoćno. Letos kaže, da jih bo àe već. Žsretna po3red> vďofca 2â vse setierací^. ZaJe, Ooíen]a vas SS, PrebofO. 03/57 ze 319. 031 $05 49S, 031 836 37d MO-PVC obo in vrato Mitjo Oo^ i p., Sotelsko cesto 28 o, 3250 Rogova Slatina ište kooperon!e pri prodoji in monfoĐ PV( oken. Zožene so izkušnje, ínfonnoaje po telefonu 051 3)0-199. ŽMITKAposredovoInkoZvesiobo, Ktovdija fatoinik, s. p., Ob vrtonii 5,3000 Celje, 1eleron031 334065,040 452-332,si prizodevo, da bi vom no kakovosten noćin poiskclo osebo zd resno zvezo. Pokliôle insepraprtčoite. Kondidotke in kondidoti k vse Slovenlie in tujine. Zo ženske brezplocno, 4io ZAPOSLITEV čs s urtjan. ambitiomi, komunlliati-vtfi In tt VMali Mq v dinimiènefli k^ Wrtívu, potem poUiií od pon. * pel od 8.00 do 14.00 ure ttlefon 03 42S^1-90. Jikoma d.ftfl, Mtnbonfc« t. M, 3000 Ca^. Pod ^lojo sirelio vebinio natakaija (m/i). Urajeni, komunllsativni, prijuni \fi vestni osebi nudimo redno uposlitev v urej^ ftem o)(alju, stimuls^no plačilo in nost stanovanja. Limet^ d.o.o., Trubsriavo ulica 5.3270 Laško; t«l. 031 304^21 sli 03 734-33-16. ZAPOSLIMO o^meboniko zovzdrževonje vozil Mercedez Benz. Nudimo dinamično delo v sodobno opremljeni servisni delavnici, možnost sfolnego izobroze-von|o in stimuiotrvno plodio. Pisne prv jove kandidatov z ustrezno izobrazbo smeri ovtomebonik, vsoj letom dni de-Imnili (zkifsenj in veseljem do ovtomol^ lizmo spremamo no noskir. Hinko Holko,s.p.,Vinterieva2o,3212Vc^nik. n i 2AP0SIIM0 KUHARJA ZA DELO V HOTELU ŽALEC. POGOJI: • V. stopnjo • poznovonje HACCAP'O -zaželene delovne izkuinje Prijave no naslov HOTEL ŽALEC, d»o.o», Mestni trg 3/ 3310 Žalec, s pripisom za KADROVSKO SLUŽBO« OfTliCA J^uIuJjîr PE CEUE, Stanetova uticalS, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo In tz^jovlno z optičnimi prlpomočKl d.o.o. OPTIKA 3301 PfTROVĆE. Lovec 36 Telefon: 03/428 55 80, ftrc 03/428 5S &3 NOVI TEDNIK mali oglasi - informacije 29 - Ko se na neba zvezda ume. nikdar se več ne vm£. ZAHVALA V 57, letu nas je za vedno zapustila draga žena, mamd in stara mama MARIJA LUŽNIK pO domače Martjakova mama iz Zavrha nad Dobrno 20 (27.6.19S1-6.2.2008) Iskreno se zahvaljujemo za požrtvovalno pomoč in sočustvovanje, darovano cvetje, svete maše in sveče vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala vsem sosedom in družinam Jevni-šek, Božnrk, Osetič, Bračič, Skutnik in Smrečnik. Iskrena zahvala tudi pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, sosedi Tatjani za izrečene besede slovesa in pogrebnemu zavodu Usar. Lepa hvala vsem ostalim sorodnikom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v naši bolečini kakor koli stali ob strani. Žalujoči: mož Milan, hčerka Vesna z možem Silvom, vnuk Anej, brat Dani s Cveto in ostalo sorodstvo 779 VOZNIKA, C, E kolegoriie, la pnvoze po Slovefíi|í, uposlimo. Ulsfon 03) 642' 205. Grolour^, d. o. o., SI(qÍ|o va^ 30 c. 64Ô AGM Nem«, d. o. o., SedražS, 3270 Lniko zopo^li inže/iirjo grodbenisivo oli grod-benego tunika. Telefon (03) 5648-841,04) 625^13. L6d V rednodelovno lazmeqe zaposlimo strojnega tehnika -upravljalec CMC rasalnika. OGREVANJE SEDEUŠAK. d.g.o., Prapreie 25,3305 Vransko. TISKAR z veđetro pmkso m redno zoposli-tov. TeloionOSl 722-^4). 677 lAPOSUMO óelovcaza delov komnoseštvu. Delo jevdekivnid in no fmu. 2apoili> tev zo iiedoloten čas, izkušnje niso potrebne, soj VQS priučimo v poskusnsm oUolv'» Dobro pbab 70 mne m p^ ne. Gron^o, d. o. o.Jehorsko œslû )20. C»lje.relefon04)M4«26. eso ZAPOSLIMO eleklrikorio energetiko. Pn> ve pošliite no noslov: Elektn {gof, $. p., PorvKonisko),3212 Vojnik. ese ISĆEMO pomoć pri kljucovnKorskih d^ih (delo vohicfl, srednjo iolo ni obvez/ip). Teleiofl 031 54S-S52. Golanlerijo Gobec, Gregof Gobec, s. p., Grobehtodel ]\\ 3231 Grobelno. i 82 nœEKTAITAolektt^ihinâakKl lahko je pnprovnik, zaposlimo. Elektro pr^ekt Sebosljon Zeiko. s. p., Kasoze o, Pemiv(eJelefdn0S13SU46. ž2i DiU)0, i 0.0., Ljubljonsko cesto 28,3230 ^nijur zoposli đeUe zo sfreibo v bistro-ju v Šenljurju. Telefon 041 750012. $66 CHEVROLET TrgfrMûbil prodaja m Mrvis mi doj>., ijublisnsVa cesta 37.30Q0 Celje Pooblaščeni prntiajalec vozil Chavcalei In pooblaščeni serviser vozil Chevrolet in Daewoo vabi k scdelovar^u za nojokiien 6as avto meha nika (m/ž; P0Q0|: • izobrazba IV. sti^nje • cenovno Tnanie a/iglaikase jetka Zaželene delovne Izkulnje Delovno razmerje bomo sklenil za nedoločen iit 12'meseSnini poskusnim delom, Prijave poSjira ne nslov Tivc^obfl, do4). Ijub^nsJucaiia 37,3Û0D Calja s pripisom »a mpà« ali na eleldronski naslov inlaâlUfcfflâhiLlLVse prijave bomo obrevn«vali uupno. Za dodetneinfonnecV ie poUičiie Û&1 601-62B. RAZWO IZDELUJEMO projekte sMnovanrskib hg, gospodonkih in poslovnih objektov in podobnoJekfon ((»3) 8104-182,031 393-560. iďS-P{ojektirQnj8, Anton Sl(-fliŠo, s. p., Gobrovec 1 o, 3241 Podplot. n IZPOSOiA s^jev zo roznov^hu delo obiti, grodbenl^, vr1nar5tvo in rožnih vzdrievolnih del omogoča izposo^evol-nko strojev in nopmvSAM v C^u {Hudi-njo), Ul. bratov Dobrotin^ 13, fMin 041629-644,5414-311. r) B£E Ptestenjok, s. p., Ptanino 144, Pionino. Adapfoaje, lidor^ko delo, borvonie stanovanj, aken, vrol, hii fasad, ncpuv čev.vCel|u in okolid. Oo 31.3.2DQ6 nudimo lO^popust. Telefon 041SIO' 717. n KAKOVOSmO in po ugodnih cenah y duje-flio demit řosode. M39rQd, d. o. o., Oo^Kisvetsko 3, Celje, telefon 041771-104. 57e CkflnqHi)omo doBaskadna lisUvcsv. ugodM. Nudimo vse gozdarske storitve, tudi v težbh pogojih. Tal. 031665-707. TirafalH. de.o.. Uhov Graben 5.3273 JurUožter I^ROJSTUA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 5. 2.: Marjana KORENJAK iz Mozirja - dečka, Maja PE-TERNEL iz Polzele - dečka. 6. 2.: Nataša KRENKER iz Velenja - dečka, Viktorija IRRASCH iz Šempetra • dečka, Mo^ca GRAD iz Žalca • deklico, Melita BEC iz Sevnice - deklico. Vanja RAM-ŠAK iz Ceîjâ • deklico. 7. 2.: Urika POTOČNIK iz Griž • deklico, Andreja JAKO- PANEC iz Vojnika - dečka, Ditka DREV PETEK iz Petrovč • deklico. Mojca PROSENJAK iz Celja • dekilco. 8. 2.: Suzana CERNEC iz Zreč - dečka. Anita KAPUN iz Slovenske Bistrice - dečka, Barbara SA JOVIC iz Sent-jurja - deklico. 9.2.: Uura KOVAČ iz Uš-kega - deklico, Mojca NUC iz Planine pri Sevnici - deklico. 10.2.: Sonja DRAME iz Ce Ija - dečka, Eva CORIŠEK iz Laákega - dečka, Edltka JALO- Vsi bomo enkrai zaspali. v miru poôvaii vsi. J ■ delo za vedno končali. 1 m v hišo očetovo šli w T V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zaDustil naš drasi ALOJZ CENTRIH iz Topolovega (14.6.1936-24.2.2007) Hvala vsem, ki se spominjate njegove dobrote, ga ohranjate v srcih in mu prižigale svečke. Vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo 731 Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moči, to veš ti in tisti, ki sme bili ob tebi poslednje dni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, starega atija, brata in strica JERNEJA KUMRA S Ceste v Laško 19, Celje (17.2.194S-26.1.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in besede tolažbe ob slovesu. Posebej se zahvaljujemo sosedu Janezu Luževiču za vso pomoč-Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi 746 Prižiga 5€ luika spomina, v srcu ostala je tiha bolečina, ko gledamo naokrog, povsod so spomini tvojih pridnih rok. V SPOMIN 14. februarja je minilo leto žalostnih dni, kar smo se za vedno poslovili od dragega moža, atija in brata RADISLAVA MASTNAKA (27.2.1960-14.2.2007) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem ^obu, mu prinašate cvetje in mu v spomin prižigate svečke. Žalujoči: žena Slavica» sinova Miran in Damjan z Alenko ter brat Ivan z družino 465 VEC iz Sevnice - dečka, Valentina DELČNJAK SENICA Iz Slovenskih Konjic - dečka, Mirjana VUČKOVAC iz Rimskih Toplic • deklico, Ža-na TEPiČ iz Celja • deklico. 11. 2.: Varja GOVEDIČ iz Žalca - deklico. Mojca ŠVE-CEU iz Sevnice • deklico", Nataša TUŠEK iz Laškega - deklico, Vesna PiRANT iz Celja-dečka, Natalija POHOLE iz Žalca ' dečka, Marija Helena REGORŠEK iz Velenja -dečka. Celje Umrli so: Ljudmila BREZNIK iz Celja, 76 let, Jožef RENČELJ iz Teharij, 83 let, Marija PLANINŠEK iz Trno-velj pri Celju, 87 let, Amalija DOBRAJC iz Celja, 88 let, Olga DBČMAN iz Celja, 98 let, Helena REZAR iz Vdni-ka, 84 let, Hilda ARL[C iz Klanca. 64 let, Jožef GRU-ŠOVNIK \z Stražice, 74 let, Katarina PALIR iz Vojnika, 79 let, Emilija PRIMOŽIČ iz Celja, 90 let, Dušan BERNARD iz Celja, 56 let, Martin PRAV-Dlč iz Žalca, 79 let, Stanko SOTLAR iz Belovega, 56 let. Angela TRUPI iz Laškega, 63 let. Laško Umrli so: Angela KNEZ iz Jelovega nad Radečami, 91 let, Timotej ABRAM iz Brezja pri Dovškem, 23 let, Aleksander JEZERNIK iz Celja, 83 let, Ana POZNIČ iz Ceija, 85 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE PLAVČAK Z Lopate 14, Celje (29.1.1927« 17.1.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražena sožaija ter podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebej se zahvaljujemo bolnišnici Celje - poškodbenemu oddelku in intenzivni negi za lajšanje bolečin. Hvala ge. Mariji Tratnik za opravljene molitve, PGD Lopata za nudeno materialno pomoč ter kolektivom Gostinstva Celje, laboratorija bolnišnice Celje in Merkurja. Hvala g, župniku SreČku Hrenu za opravljen cerkveni obred, ge. Marini Srebočan za ganljive besede ob slovesu, pevcem za odpeti pesmi in trobentaču za odigrano žalostinko. Še enkrai iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 662 V Življenju veliko si garal, z veseljem zemljo obdeloval, za dom, dmžřno si skrbel, za vse besedo lepo si imel. Kje so tisti zlati Časi. ko srečni skupaj,smo bili? V grobu mimo spi in se odpočij. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata SREČKA SLEMENŠKA s Straže na Gori (7.5.1928-2.2.2008) se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter ustno in pisno izražena sožalja. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Dars, d. d., Alpos iz Sentjuna in Izletnik Celje, g. župniku Milanu Strmšku in patru Vanáju Arzenšku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala govorniku za besede slovesa, pevcem za odpele žalostinke> trobentaču in pogrebni službi Žalujka. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da sle ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Nežika, sin Martin (er sinova Srečko in Branko z družinama 714 ALIJU (25.12.1978-16.2.2001) V SPOMIN Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanili so lep dan, nihče še takrat sluiil ni. da to bo dan, ko umri bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. Nisi več ta, kjer si a vedi. da boš vedno tam. kjer smo mi. Hvala vsem, ki se p spominjate. IVoji najdražji 760 let, Stanislav OJSTERŠEK iz Suenskega pri Rimskih Toplicah. 77 let, Matilda ŠKOR-JA iz Laškega, 85 let, Terezija COLNER iz Uškega, 86 let, Jožefa VELEJ iz Dola pri Hrastniku, 82 let, Jožefa ZAV-ŠEK iz Gozdeca nad Laškim, 86 let, Štefanija PUŠNAR iz Brezij pri Poijčanah, 73 let. Velenje Umrli sta: Slavica PERE-TIN s Hrvaške, 93 let, Katja BOLCINA NAGELSCHMIED iz Ljubljane, 76 let. Šmarje pri JeJšab Umrli sta: AmalijaKOŽEU iz Podpečl pri Šentvidu, 79 let, Justina ČADEJ iz Završ pri Dob ju, 86 let. 30 vodnik NOVI TEDNIK KINO PLANETTUŠ Kirafitttografi » pndrfaoejo do tpnmnéw prognm». Tea. film (predpremiema) 18.00 18.50 vsak dan nzan v petek LjulMzeci jt híitna ftvar, rwnantični fíim (vdleotirwva predslava) I9.0Û Um9k Ni pranora za surea« drama 13.00.15.40. >8.10,20.40,2120 i l«t IpubMW, kriminalna romanb&ia ónm 14.?0.16.4Û mso. 2m. 21ÍS Vadno príb, oikoK navnta« nsmantiína kunedija 14,4(1, ^7.10 19.30. 21.50. AKin m vavarí^lii, drutnuka komadije 1)10 mP. 13.20.1S.3a 16,30.18.3a 20.3a 22.30 17.30 vsak dan raan v íeOtsk Zbogom. Bafana. bíograf^a drama 16.00 vsak dan rann v pefak WSapoova vojm, drama }m,2m,23.3Û Astaríx na oGmpÍFtkib ígnitt konina pu stohsviana 13.40 16.1& 18.40 EaCralIřts - pcsam za domov, drtina 20.50 2310 22.3S tetrfak. pvtak, sobola PMiitno. ZF thler 21.40. 23.40 19.40 vsak dar> razen v teBiak laganda. 7í trílar JiíaL17.00 ZaUad poaUjaoih: Kf^a slimností. ak-cií^a pumlovÍ6na JlfiíL21.ía 23.50 líGENOA: pTïdstavsso vak dan pftd$í9V9S0 ¥ p9fík m soóoío DfadflflVB » v sofactD in nadala PETiK 18.0D P«t«1lnjl u\Ok S060rA 18.00 Mokgi 20.30 PataRfiji ajM NEOEUA 18.00 PatsGfv zajok 20.3CI Mokai SflEDA 2D,D0 4 mawo. 3 lodní in dva dndva SLOVENSKE KONJICE SœOTA 18.00 VdoGnfSRVtí 20.00 ŽMianja dni^b NČOEUA 20.0D VdoSniamrtí PRIREDITVE PETBC1S.2. ^ 0; 00 Muzej novejše zgodovine Cel] e Spana.pozđbtjenđ igrd? etnolůškn ustvajjaînica 17.00 OŠ Blaža Kocena Ponikva Muca Copatarica dramski krožek 0$ Ponikt^a 19.00 Prostori Društva Zgornji r^ Šentjur_ Literarni većer, posvećen spominu nâ FranceU Prešerna Rado Pâlir, RadeVučkavac, Glasbena šola skladateljev Jpavcev, MePZZ&imjitrg 19.30 SLG Celje__ R. Bean: Evrofilija oboTunaDn^vtkomed^inizven 19.30 Kulturni center Laško_ Jurelvanuáič: Od tiáínedo glasbe koncert za anekdoto in klavir www.radiocelje.com 19.40 Mladinska knjiga Celje_ Carovnilki večer s Karryjem Potteriem ob izidu nove knjige 22.00 Mestni kino Metropol_ Projekcija videospota skupine Urod the Planine Group SOBOTA«l6.2. 16.00 Kuimrni dom Šentjur_ Družinsko gledališče Koleno: Povodni mož otroška gledališka predstava^ abonma Jiirček in izven 19.00 KuJtnmi dom Šentjur_ Koncert ljudskega samospeva na ljudsko temo Uršhi ArtiČ-sapnm, Búň>ara Sorč • mezzûsopran, pianistka Margareta Gregorinič 19.00 Dom krajanov Galicija_ Amatfii^u) gledalBČe Vrbje Bu-talci komedija 19.30 SLG Celje_ Ibne Partljič: Partnerski odnosi abonma Dnevi komedije in izven 20.00 Dvorana II. slovenskega tabora Žalec_ Melodije srca opereta 20.00 Dom krajanov Gomllsko Ta veseli dan ali Matiček se Že-ni abonmajska preàstŒ}a 17.00 SLG Celje VlU Mavrič & Kvartet Akord: Mandeljni inrozine klezmer, koncert židovskih šansonov, izven abonmaja 19.00 Kultu mi dom Semjur_ Petelinji zajtrk filmska pwjekàja romin mr m î 16.00 Knjižnica Šentjur - enota Dobje Ura pravljic 17.00 Osrednja knjižnica Celje, Levstikova soba_ Franci Korvat: Toskana potopisno predavanje 17.30 Kulturni center U5ko_ Drama SNG Maribor: Za nacionalni interes komedija. AbonmaU. in izven 19.00 Hotel Evropa, sejna soba Besede miru predavanje Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, razstava o Almi M. Karlin. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici; Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Riinik in njegovi zakladi Muzej laSko: laško - potovanje skozi čas. pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Veliki laščanj: Kari Valen* dnič- Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimna» ajeCeljeCemer. Galerija Mozaik Celje: razstava stal-neumetniške zbirke. Muzej novej&e zgodovine Celje: 2l* veti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej noveiŠezsodovineCeije- Omè-ki muzej Hermanov brlog: Če ne bomo bralir bo volk pojedel Rdečo kapico. folograiski a^je Josipa l^tíkaiu: stalna postavitev. Galer^ Vlada Gei^aka Celje,ia2stavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkia ut IVemerje, restavracija na celjski železnih postaji. Celeâ-park Celje in pošta Celje: likovna dela VladaCerSaka, Gakrija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Gakrija Oskarja Ko^Ce^e, c^ skib knezov: prc^jna razstava Izddkov izserij Nature in EnCTgy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja 1er grafik Rudolfa Španzia na lemo Celjski grofi. Minmrtski samostan PodČedtric Herbarij, dragulj kulturne dediščine zdra vil-na zelišča, stalru razstava Alo/v^Giher RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od Škofje do Škofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije v počastitev novoustanovljene Škofije Celje, do 30.9. Mtizej novejše zgodovine Celje: Alma - vox populi, spomini na Almo Karlín, do 31.3.; Sestri in njuni izrazni poti, do 29. 2. Celje, Muzejski trg - avla drugega nadstropja: Ob 5004elruci Primoža Thi-barja, razstava Marijana Pušavca, do 15.3. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na ogled postavi prikazuje tradidjo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celj u od druge polovice 19. stoletja do danes, do 31.3. MNZC - Stekleni fotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna lazsmi Josip Pelikan (1885-1977) kronist, do 30.6. Galerija sodobne umetnosti Celje: Risbe, razstava akademskega slikajja Hermana Cvardjaniiča, do 15.3. Železarski muzej Teharje, galerija: Njihove podobe, fotografska razstavaAn-dj^aVoha. do 10.3. Špesov dom Vojnik: olja na platno. razstava likovnih del Tonija Mohorja, do 12. 3. Premogovnik Velenje, razstavišče Barbara: Kubansko ljudstvo, razstava čmo-béih fotografij Tbmata Umdra. Mercator center Celje: Intarájska domišljija, razstava Vqe Veliátoviói, do 27. 2. Local galerija: GwenHughes & Mike Spinoza./btodbum Petek ob 19. uri, P2 - Športni park Šentjur: Iz prve roke • študentje dijakom (svetovanje dijakom glede fakultetnega izobraževanjain obštudlj-skega življenja) Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404 146 (Gregor). 051 680 799 (Aljaž) ali in-fo^kms,nel. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 2d (športni park), petki od 15. do 17. ure. Rekreacija: telovadnica OŠ Pranja Mal-gaja» sobota 14.30 rekreacija - košarka, odbojka, možno tudi igranje namiznega tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rekviziti! Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslimvstiski Vsak 1. in 3. Četrtek v mesecu od 1700 do 19.00, pisarna Rsmocl,cQm (s pripisom natečaj za pravljico), Aktuajr^ • možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ^OCL) - brezplačen tečaj računalništva za začetnike [ŠMOCL. mobilna učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim Delo: - koordinator EVS (Evropska prostovoljna služba] • delo na mednarodnem področju in MSS (Mladinski svet Slovenije) Mešani pevski zbor Laško: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri vprostorlh Knjižnice Laško, KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05.30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENTCELEL^ Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3. Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-4042 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov n^ 3. Celje, tel: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU T^efon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE' iTtedrslg Petek ob 17. uri: valeniinov ples za udeležence mladinskih delavnic Sobota ob 21.30: Icarus Down, Froze nchild, Flyspoon; rock-metal-alt končen Ponovno organiziramo tečaj risanja inslikanja pod mentorstvom Manje Vadla, prijave na www.mc-celje.si ali 490-87-40. Razpis: CMC in KŠOC objavljau tretji javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektov v letu 2008. Informacije na490-87-40, info pisâma CMC ali na naslovu programski@mc5% davek na dodano vrednost. NOVI TElMlflM Odgovorna ured rtiča: t] ana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik ioto^aùje: Gregor Katič. RačuoalniŠkJ prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www,minjadcsjgn.com E-mail uredništva: tednDoS^-rc.si; E-maU tdmičnega uredništva tehnika.tednik^t-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica Iníormativitega programa; Janja iniihar E-mail: radio^'nt-rc.ai. E-mail v studiu: info(§>radioceije.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt. Rozman Peiek, Urška SeHŠnik, Branko Stamejčič. Simona SoliniČ. Dean duster. Saška Teržan Ocvirk m A6CNCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor iOenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Telefon: (03142 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elckL poŠti: agendja@^t-rc.sí NOVI TEDNIK za razvedrilo 31 Nagradna križanka POMOČ: AKAROZA^ otežen, ki Jfl pavzrđia prsica acarus, EKARTER-kirurika naprava, razpirat» OMEJ-pasje zelje> PORIN-op«ra Vatro slava Lismsk^ga razpis 1. nagrada: redna zbirka Celjske Mohorieve družbe 2. nagrada: darilni bon za oblikovanje obrvi v lepotnem centru Kračun v Ločah in knjiga Mohorjeve družbe Življenje nas uči 3. - 5. nagrada: dve vstopnici za kopanje v bazenu Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka, 21. februarja. Danes objavljamo izid Žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 7. februarja 2008. Rešitev nagradne križanke Iz st. 11 Vodoravno: KOVANEC, MANOMETER, OT, RIŽA. OK, ZALA. KNEŽA, ARENDA, NIT, FRANCE, GOCE, PETKA. SKITA, STARŠ, TRPKOBA. KORETA, TRAPA. UC. OBEŠALO, ARALIJA, MAHE, ARAS, ROLER, IK. RANITEV, OMA, ZELEN, SO, GOVNAČ, GRANIT, MH, MIA, AŽ, SLA. UKRO, ROJSTNA, HIŠA. AVAR, DAVO. AMA, ILEGALEC, JOR, 2ANA. Geslo: Slovenski kulturni praznik. Izid žrebanja 1. navado - darilni bon v vrednosti 15 evrov za masažo v salonu Sprosti t vene masaže, Carmen Hriberšek» s.p.. Lava 7a. Celje in monografija o Savinji, prejme: Helena Thiele, Griže 8, 3302 Griže. 2. nagrado - darilni bon za oblikovanje obrvi v Lepotnem centru Kračun v Ločah in dve karti za kopanje v bazenu Golovec, prejme: Katja Stojnšek, Lemberg 50 a, 3241 Pod* plat. 3. - 5. nagrado - knjigo Mohorjeve družbe Marjan Marin-lek: Ko slive v mlin narejajo, prejmejo: Robert PodgorSek, Kapucinski trg 1, 4220 Škofja Loka, Katja Cene. Ulica irankolovskih žrtev 44, 3000 Celje in Nande Jakopič, Bukovca 9, 3270 Laško. 1 2 3 4 S è 7 8 10 11 12 13 15 16 17 18 19 20 21 1" j23 24 Ime in pnimek: Naslov: _ horoskop mm OVEN Ona: Dogajale se vam bodo nenavadne, a prav prijetne in zûnimive stvan. S partnerjem bosta imela v začetku nekaj težav. pozneje pa bosta le uspela ugotovili skupna interese^ Z denarjem nikar ne razmetavajte! On: Ne zanašajie se na svojo srečno zvezdo, ampak vložite v napore malo več poleta in dinamike. Izplačalo se bo, morda celo bolj. kot ste pričakovali. Pomislite tudi na tiste, ki so vam pri tem pomagali! Ona: Čisto vsakdanje srečanje se bo konátlo na povsem nepričakovan način, kipavam bo vsekakor ugajal Potrudite se. da vam priložnost ne bo pobegnila. saj boste sicer izgudi-/i dobršen del samozavesti. On: Obeta se vam realizacija dolgo načrtovanega poslovnega podviga. Pa rudi na denarnem področju pňhújajo za vas drugačni Časi, ko si boste lahko privoščili veliko več. kot ste si lahko do sedaj. Ona: Razveselili se boste prijateljeve pozornosti vendar boste pozneje pričakovali veliko več, kot vam je pripravljen dati. Da bi si pridobili naklonjenost sodelavcev, vam ni treba razmetavali denarja. On: Poàiek. ki sie ga načrtovali, bo treba še malo preložiti. A vseeno se boste prav prijetno zabawli. saj boste proste trenutke preživeli v bližini nekoga. ki vam že dalj časa ne gre iz glave. Ona: Na poslovnem področju ne delajte hitrih korakov, temveč raje dobro premislile, preden boste ukrepali. V nasprotnem primeru se kar pripravite na posledice, ki ne bodo niti rtajmanj prijetne. On: Poslovne sanje se lahko hitro realizirajo, potrebno bo le pametno in pravočasno ukrepanje in uspeh vam ne more uiti. Pazite na telefonski klic. ki vam bo razjasnil prenekate-ro doslej nepojasnjeno podrobnost. DVOJČKA ÎWBSTREIEC ^ Ona: Se vedno ne bo popustil nori delovni ritem, vendar boste v vsem na nek način celo uživali, saj se bodo zadeve razvijale natanko po vaših načrtih. Uspelo vam bo tudi tisto, kar se vam je do sedaj izmikalo. On: Za načrtovani korak je še nekoliko prezgodaj, vendar pravi trenutek ni več tako da-leč- Prihaja dokaj nestabilno obdobje, iz katerega pa lahko čisto po naključju izvlečete marsikaj zanimivega. Ona: Sprejeli boste mamljivo poslovno ponudbo, ki vam bo v kraîkem časa prinesla precej denarja. Je Že res. da ga bo treba deliri s sodelavci, vendar pa boste tako zadovoljni vsi in ne le vi. On: Življenje se vam počasi ureja, taka da ni potrebe, da bi pretirano delali. Raje začnite uživati v sadovih preteklega dela. kijih ni ravno malo. In nekateri izmed njih so prav slastni, zato se jih izplača okusiti. Ona: Storili boste tako. kot vam veleva srce. vendar se boste s takšno potezo zamerili nekomu, ki vam lahko kar precej Škoduje. Pazite se, kajti ni je nevarnejše stvari, kot je ljubosumni znanec ... On; Dobro poglejte okoli sebe in opazili boste prijateljico, ki se vam želi zadnje Čase na vsak način približati. Ne bodite tako zadržani, raje sprejmite ponujeno povabilo, saj si lahko od tega Še veliko obetale. DEVICA ^ Ona; Za pomoč boste prosili dobrega prijatelja, ki vam bo znal pomagali iz trenutne zadrege, v koleri niste le po svoji krivdi. Pri tem boste izvedeli tudi nekaj podrobnosti, ki vam bodo dodobra odprle oči. On; Deležni boste malce več pozornosti in prijaznih besed prijateljice, vendar pa bo za kaj konkretnega potrebno Še kaj tudi z vaše strani. Na vsak način imate več koi dobro priložnost za precej resrw zvezo. Ona: Vaše simpatije do prijatelja se bodo le še poglobile, zato je očitno skrajni čas. da nehate sferzuaři svoja čustva. Strah je povsem odveč, saj ste lahko prepričani, da je ljubezen obojestrajiska. On: Vse prevečkrai se igrate z ogrnem in pri tem ne pomislite, da lahko z lahkomiselnostjo prizadenete tudi partnerko. Bodite previdni in držite v rokah. kar imaie^ Bolje vrabec v roki kot golob na strehi! KOZOROG Ona: Bodite obzirni in razumevajoči, pa boste tudi vi naleteli na ti lastnosti, ko ju boste potrebovali. Prijazen in korekten pristop vas bo obvaroval kasnejših komplikacij, ki bi se sicer zagotovo pojavile. On: Malo ste neučakani S prehitevanjem dogodkov ne boste dosegli tistega, kar mislite. Uspeh yđ5 ne sme uspavati, ampak yas mora še bolj spodbuditi. Le tako boste lahko dosegh tisto, kar nameravale. VODNAR ^ Ona: Sprejeli boste ponujeno pomoč sodelavca in kaj kmalu se bodo pokazali tudi konkretni pozitivni rezultati. Korist bo seveda obojestranska, kar pa bo le še boljša kombinacija. On: Razočaranje boste hrabro prenesli, zaradi česar bo določena oseba še bolj spoštovala, Je že lako, da življenje ni vedno postlano z rožicami, zato nikar ne bodite zaskrbljeni. prihajajo boljši Časi. Ona: Nasmiha se vam poslovni uspeh, zalo nikar ne sedite križem rok, ampak zagrabile priložnost z obema rokama. Pred i>ami je obdobje, ko vam bo enostavno vse šlo naianko tako, kol ste že dolgo Želeli On: Prijateljstvo se bo začelo spet ohlajati, zato boste morali premisliti o naslednjem koraku. če ne želite izgubiti še zadnjih prijateljev. TUdi s part-rwrko bi lahko ravnali malo bolj razumevajoče ... Lapo le in tudi spodobi se. da prida jo na pramiero tudi igralski kolegi iz ansambla, ki v predstavi ne nastopajo. Navadno so to sicer bolj eni in isti, a vendarle. Igor Sanein • Sančo je med njimi. Tako je lahko stisnil roko kolegici Barbari Vidovic za njene igralske kreacije vBoni karaMefjev. Za lik slovenske tercialke je vpr^dstavi padel prvi aplavz na odprti sceni... Nekaj opainih slovenskih likov je odigrala tudi vselej nasmejana in živahna Bartara MedveŠcek. Na prBmie-rah zanjo vedno navija soprog, tudi igralec, nekdaj i^lan celjskega ansambla, zdaj SNG Drama ^ubijana ftok Vihar. Če je na fotografiji med njima mama.kdopotemv Ljubljani Suva njunega sinka IVatana? Izkazalo seje. da je bila tokrat v Celju teta... Za varstvo otroka pri dveh igralcih v družini je potrebna dobra logistika. Zagrebški režiserin igralec ŽeljkoVukmrnca seje vCeljulnsceljskoekipo kar dobro udomačiimi>posJovenH« (na fotografiji mlade »delavnicarkeo z njegovega tečaja v Mariboru). Na vprašanje, kako vtdi katerega od slovenskih kara kterievje v smehu povedal anekdoto: »Po končanem delu Slovenci rečete: >Gremon8pirl< In res greste na pno. VZagrebu rečemo, da gremo na kanco, v gostilni pa se vprašamo, ka) bomo pili.if Borza borzi Kaj bo prinesla celjska gle-daiiška krstna uprizoritev avtorskega projekta petih igralcev in režiserja, si na predvečer kuhumega praz-nika premierno občinstvo ni moglo prav predstavljati, medtem ko je bila ekipa na odru prepričana« da bo v tisti lepi noči njen trud po številnih vajah poplačan. Ko je padel prvi aplavz na odprti sceni in nato Še nekaj po igralskih nastopih, se je samozavest nastopajočih vidno dvigovala vse do konca, ko je ekipi po bučnem aplavzu uspelo na poklon potegniti na oder Še direktorico Tino Kosi in režiserja Željka Vukmirico. Borza po borzi lahko poimenujemo lâ gledališki dogodek, ki se je nato nadalje- val pozno v noč v řoyerju gledališča (brez cigaretnega dima, pravijo strastni kadilci, zdaj potisnjeni na balkon, si lega imena ta družabni prostor ne zasluži več), kjer so se odlévali novi slovenski ka-ral^erji: stisid, objemi, poljubi, hvale, srečanja in komentarji pri obloženi mizi, žepe-ti, komplimenti ... MATEJA PODJED - -A • J 4Play oblaci Thaler m m Dolenjska skupina 4Play se je letos na Emi uvrstila na odlično četrto mesto, hkrati pa tudi z navdušenjem ugotovila, da so v sobotnem drugem polfinal-nem večeru zasedli 1. mesto in 10 s precej veliko prednostjo pred ostalimi izvajalci- Za odličen izgled skupine 4Play, ki v teh dneh razmišlja o snemanju vi-deospota, je poskrbel celjski modni oblikovalec Peter Thaler. Le dobro ju poglejte, dami. Razlika je samo v barvi las ter imenih in priimkih. Sicer pa sta si podobni kot jajce jajcu, kajne? Ker sta sestri. Direktorico SL6 Celje Tino Kosi, dramaturginjoin zapisovalko besedila v tej predstavi, ze poznate. Ob njej se predstavlja sestra Maja Bal-lund, scenografinja in kostumografinja predstave. Sestrama v podporo so bifi tisti večer z njima Še starši, pa Tinin sin Tím in Majin soprog. Zbrana druzinica ja bila videti prav srečna in zadovoljna. / »f/JSAjMO, STE BILI POŠKODOVANI P^ NEZGODI? ŽEUTE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE CELJE. Ljubljsnsks cesta 2D tel. števiu^a: 0801314 PLESKARSTVO FA.SAJ>£RSTVO ^KU6I£R lT^ Kosovelovo 16 m^CEUE GSM 041 éSl OS^ Tel 0X12