Cf-AtAK.it M
Izhaja vsak toren, čatrtek tn soboto.
Cona posamezni StavUki K 1*S0.
CASO^iS ZA TRGOVINO, lišDUSTRiJO IN OBRT.
■***■*mn-*** jt* *	fiu»	1?/l	»e	ut	vrsiaj«.	-	Številka	pri lekarnam uradu v Ljubljani 11.9S3. — Številka telefona SHS.
»*• «■(»!!< «><#	?»»*	K	W.	<s	|»c.i	»«■<»	K	?•;.	m	leta	K	50.	mesečno	K	20,	xa	Inozemstvo mesečno K 10 vefi. — Plata hi toil M v LjubUanl.
iiKTO 1\.	LJUBLJANA,	dne	25.	avgusta	1921.	ŠTEV.	88.
Trgovci, industriiaici in obrtniki! Udeležite se Ljubljanskega Velikega Semnja od 3. do
\l
K investicijskemu programu državnih železnic.
Program del, ki jih namerava izvršiti prometno ministrstvo z izkupičkom prvega državnega posojila, obsega razširjenje glavne proge državne železnice od Zagreba do Beograda, medtem ko za razširjenje proge obstoječe državne železnice v Sloveniji ni predvidenih nikakih kreditov. Res je, da smo imeli srečo, da je tvorila sedanja Slovenija med vojno takozvano ožje vojno ozemlje in da je vojna uprava izvršila na mnogih naših kolodvorih zasilna razširjenja, vendar vsa ta deia niso bila izvedena kot permanentna. Mnogo takih naprav je postalo sedaj nepotrebnih in so deloma propadle, deloma so bile demontirane in prenesene drugam.
Carinska meja pa stavi na naše prometne naprave, posebno na obmejne kolodvore in križišča popolnoma nove zahteve, katere žali bog v investicijskem programu niso vpošte-vane. Te zahteve pa so na drugi strani lako nujne, da 0(1 njih brez lastne škode ne moremo odnehati. Tu pri -dejo v poštev Jesenice, Boh. Bistrica in Planica. Kolodvorske naprave na Jesenicah je treba absolutno razširiti, ako hočemo, da bo to nadvse važno križišče za promet na sever in zapad moglo brez zastoja prometova-ti. Jesenice so križišče in izhodišče za ves promet v zapadno Avstrijo, v Švico in severno Francijo in za kopni promet iz Slovenije in Hrvaške v Nemčijo. Zato rabijo Jesenice novih
.Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja.
(Po zborničnih poročilfti sestavil I. Mohoriči I. doba 1850-1855.
(Nadaljevanje.)
Po dograditvi železnice do Trsta, je s špedicijo propadla tudi veletrgovina. Detajlna trgovina, ki je imela možnost nabaviti si po železnici blago direktno, je vedno bolj in bolj naraščala. S cestno špedicijo je propadla tudi cela vrsta obrtnikov, ki so bili v neposredni zvezi z njo in sicer lastnikov voz in konj, gostilničarjev, kovačev, kolarjev, jermenarjev in usnjarjev. Letna izguba na zaslužku, ki je doletela te drobne stanove, se je cenila na dva milijona goldinarjev. Za veletrgovino je bila velika ovira nestalnost valute. Srebrni agio je znašal 4—5 in je tako spremenil mnogokrat cene blagu, da je za trgovsko špekulacijo manjkalo vsake zanesljive baze. Vi^ka obrestna mera državnih posojil je odtegnila podjetništvu in trgovini znatne svote. Država je na svoja posojila nudila 5%, medtem ko so bili v drugih državah državni pa-
poslopij za mednarodno obratno csobje, dalje za pisarne in lokalitete carinskega urada in carinsko pregle-dovalnico, ter povečanje kolodvora, da bi se mogel tu- in inozemski promet popolnoma ločiti. Kot izhodišče v Italijo in v bližnjo Avstrijo rabijo Jesenice malega kolodvora, kjer bi se dali prehodno razmestiti tovori, ki odhajajo ali prihajajo iz inozemstva. Bohinjska Bistrica in Planica rabijo potrebne stavbe za obmejno železniško in carinsko ter policijsko službo in sicer za uradne prostore, pregle-dovalnice, pisarne in ročna skladišča. O vseli teli neodložljivih delih ne najdemo v programu razširjevalnih del nobene notice. Zato poživljamo merodajne činitelje, da tej zadevi še pravočasno posvetijo potrebno pažnjo in izdejstvujejo pri vladi, da se ta dela še naknadno sprejmejo v program.
V	drugi vrsti se je že na raznih konferencah predlagalo in zahtevalo, da se pojača proga Bu Im jarci—Kar-lovac, da bi bila za intenzivnejši promet sposobna. To pojačanje je potrebno že iz tega ozira, ker se bo dober del izvoza na Reko pred dograditvijo kočevske zveze moral vršiti preko Karlovca in pa ker bomo imeli preko Bubnjarcev kopno zvezo z Dalmacijo po liski železnici v Split.
Paralelno s programom investicij na državnih železnicah se bi moral rešiti tudi investicijski program privatnih železnic, predvsem južne železnice. Investicije južne železnice so potrebne na vseh obmejnih kolodvorih v Št. liju, na Rakeku, v Meži in v Kotoribi, dalje povečanje kolodvorskega poslopja v Mariboru in preureditev postaje v Zidanem mostu. Na vseh imenovanih obmejnih postajah manjka zgradb, ki so potrebne za obmejno službo. Dosedaj je veljal izgovor, da meje še niso ko-nečnoveljavno določene, ki pa sedaj tudi odpade, ker je razmejitev že de-
pirji le 4%, in so zemljišča in posesti donašala komaj 2 do 3% obrestovanje.
Trgovstvo mesta Ljubljane je dalo že leta 1834 v svojem gremiju inicijativo, da se ustanovi v Ljubljani trgovska strokovna šola in je pozvalo gospoda Jakoba Franca Mahra, ki je imel že 10 let trgovsko šolo v Gradcu, da naj jo premesti v Ljubljano. S pomočjo tedanjega župana Ivana Nep. Hradeckega se je posrečilo, da je bila šola že 4. oktobra 1834 otvorjena. Šolo je vodil po smrti J. F. Mahra njegov sin od leta 1845 in je pripomogel zavodu do velikega ugleda. Po odloku na učnega ministrstva z dne 6. junija 1856 se je delil zavod v:
L gremijalno trgovsko šolo in
2.	privatno trgovsko učilišče in vzgojevališče.
Ravnatelj gremijalne šole je bil ljubljanski župan. Nadzorstvo je izvrševala trgovska-zbornica. Namen gremijalne šole je bil poučevati učence in praktikante trgovskega stanu ob nedeljah in praznikih lepopisja, računstva, dopisovanja, nauka o pogodbah, navadnega in dvojnega knjigovodstva, trgovskega in menjičnega prava in italijanščine. Trgovski pouk je bi! razdeljen na tri leta. Stroške
iinitivna. Naš promet je zaradi nezadostne opreme in pomanjkanja prostorov na obmejnih kolodvorih imel tekom zadnjega leta dovolj kalamitet. Tudi je potreba pospešiti dela za razširjenje proge Zidani most—Zagreb in čimpreje položiti tudi na tem delu drugi tir. Zato bi želeli, tla se med prometnim ministrstvom in upravo južne železnice čimpreje doseže sporazum o investicijskem programu, ki je z ozirom na nove gospodarske razmere neodložljiv. Južna železnica je pri nas aktivna in bo po otvoritvi neomejenega prometa z Madžarsko še bolj. Ona pod Avstrijo ni cela desetletja pred vojno izvršila nobenih pomembnejših investicij. Zalo smemo z vso upravičenostjo pričakovati, da se tem investicijam ne bo več upirala in jih odlašala, kakor odlaša stavbo carinskega skladišča na Teznem.
Po južni bi bilo potrebno tudi na dolenjskih železnicah nekaj investicij, da se proga do Kočevja in Novega mesta opremi in preuredi v prvovrstno železnico, kar postaja z ozirom na podaljšanje zveze na Brod— Moravice odnosno za zvezo v Dalmacijo vedno bolj aktualno. Dolenjske železnice so v smert na Karlovac že sedaj zgubile značaj lokalnih železnic in s tem bo morala delniška družba prej ali slej računati in se temu prilagoditi.
Upamo, da bodo naši zastopniki v skupščini v teh vprašanjih vsi edini in soglasno zahtevali, da bo Slovenija v investicijskem programu šla pa-rarelno z ostalimi pokrajinami in si tako ohranila v bodoče promet in trgovino, ki ji po naravni legi pripada.
Trgovci, industrijami in obrtniki udeležite se Ljubljanskega Velikega Semnja I Preskrbljene so vse olajšave xa poset.
so krili trgovci s prostovoljnimi prispevki, dalje oprostninami, ki so znašale za praktikanta 10 fl. 50 kr. in za v ajenca 5 fl. 25 kr.
Frekvenca obeh oddelkov znašala:
Je
Leta	Učencev		.Skupaj
	gremijalne Sole	trgovske šole	
1835	6C	19	79
1836	61	29	90
1837	59	27	86
1838	65	28	93
1839	54	25	79
1840	38	27	65
1841	41	37	78
1842	60	32	92
1843	58	24	82
1844	59	25	84
1845	58	43	101
1846	48	36	84
1847	44	50	94
1848	57	62 i	119
1849	50	53	103
1850	64	64	128
1851	84	75	159
1852	91	77	168
1853	104	93	197
1854	95	116	211
1855	84	126	210
1856	85	113	198 I
1857	83	117	200
Inozemsko državno posojilo.
Narodna skupščina je v Vil. redni seji, dne 4. avgusta sprejela pooblastilni zakon za najem državnega posojila v znesku 500 miljonov zlatih frankov ali drugega zlatega denarja iste vrednosti po pariteti. To posojilo ima najeti finančni minister, kakor določa čl. 1.. omenjenenga zakona za potrebne prometne investicije, dalje za pokritje državnih obveznosti v inozemstvu in za izplačilo državn. dolga pri Narodni banki.
Posojilo ima torej trojen značaj: predvsem je investicijsko posojilo za prometne naprave, enako kakor notranje državno posojilo 500 miljonov dinarjev, obenem pa je tudi konver-zijsko in valutno posojilo, katerega namen je razdolžiti državo od visečih inozemskih dolgov in prehodnih posojil pri Narodni banki in jih konsolidirati v enoten državni dolg ter s tem zboljšati našo valutno razmerje na mednarodnem trgu.
V	momentani depresiji pomeni to posojilo približno sedemkratni znesek v dinarjih in to je dalo povod, da se je o razpravah tega zakona razvila med vlado in opozicijo v skupščini živahna, toda nestvarna debata. V glavnem se je šlo za ugotovitev nasilij obveznosti napram inozemstvu in naš kredit, vprašanje programa Investicij iz tega posojila je ostalo nepojasnjeno in tudi k zadnji točki niso bili podani statistični podatki o vzrokih progresivnega zadolževanja pri Narodni banki.
Mi se zavedamo, da je od tega zakonodajnega pooblastila pa do najema polmiljardnega posojila zelo daleč, ker so taka pooblastila bila dana finančnemu ministru že v lanskem in predlanskem finančnem zakonu, pa brez uspeha, vendar nad-
Y .Ppv{dno trgovsko učilišče in vzga jal išče se je sprejemalo le ab-
solvente dveh razredov realke ali gimnazije. Vzgajališče je imelo tudi internat s popolno hrano in oskrbo. Razen že naštetih predmetov, ki so se poučevali na nedeljski šoli, se je na trgovskem zavodu poučevalo tudi kemijo, carino, narodno gospodarstvo. trgovsko vedo, trgovski zemljepis in nemščino. Kot postranski predmeti so se poučevali italijanščina, francoščina, angleščina in slovenščina. Penzijonat je bil urejen za 80 gojencev. Zavod je bil zelo renomiran in so ga frekventirali dijaki iz vseh sedanjih jugoslovanskih pokrajin in v veliki meri tudi Italijani, katerim se je prvi semester predavalo vse predmete italijansko, dokler se niso dovolj naučili nemščine.
Iz tega zavoda je izšlo jedro sedanjega našega praktičnega trgovstva. Matrike zavoda izkazujejo med praktikanti dijake iz Sicilije, Sardinije, Rusije, indije, Egipta, cele Italije in Avstrije.
Po vojni leta 1859 je začel obisk posebno iz Italije padati. ’ Leta 1858 je znašalo število dijakov na trgovskem učilišču še 118,' leta 1860 samo 78 in je padlo leta 1861 na 59 gojencev.
(Dalje prihodnjič).
„Ofteilelno glasilo Uubliansfeega Vellkesa Semnls ‘‘
vse spoštujemo statistično argumentacijo, ki je nad vsak dvom vzvišena in zanesljivejša kot efektne trditve ali zagotovila ministrov. Tudi nismo prezrli, da bo pogodba o posojilu po čl .3. omenjenega zakona polnoveljavna šele, ko jo odobri narodna skupščina in zato nam bo še dana prilika, da se o porabi in porazdelitvi tega posojila, podrobneje razgovorimo.
Za sedaj je predvsem važen čl. 2 zakona, ki določa jamstvo za posojilo, in sicer sme finančni minister zastaviti za podlago posojila vrednost investicij, ki jih bo s tem denarjem izvršil, ali pa presežek zastavljenih monopolnih dohodkov ali nezastav-ljene monopolne dohodke. Po tem besedilu je možno alternativno jamstvo nezastavljenih monopolov ali pa hipoteka na javne zgradbe. V naprej moramo odločno zavrniti, da bi se moralo in smelo za investicijsko posojilo v Jugoslaviji zastaviti inozemskim kapitalističnim družbam državne monopole. Dasi zakon ne navaja, katere investicije se namerava izvršiti s tem posojilom, je nedvomno tu mišljena v prvi vrsti zveza Beograd—morje, ki je osnovni problem naše prometne politike in katero se že nad 2 leti nanovo študira. Izmed različnih varijant ima največ izgleda ona, ki gre preko Mačve na Zvornik v Drinski dolini, odtod preko bogatih rudniških polj na Sarajevo ter Mostar in k izviru Neretve. Ta zveza je najkrajša in ima ob celi trasi veliko gospodarsko bodočnost in bi bila 496 km dolga, torej nekoliko manj kot Dunaj—Trst. Posojilo najeto v ta namen v inozemstvu, bi bilo v veliki meri izčrpano v dobavi ma-terijala za zgradbo te zveze in le manjši del v gotovem denarju.
Za valutni del posojila ni druze-ga izhoda kot zastavitev državnih monopolov; toda oblika ne sme biti več taka kot jo je diktiral svoječas-no mali Srbiji francoski kapital, da je bila odvisna pri vseh dobavah od soglasja kozorcija, ki ji ovira vsako svobodno kretnjo.
Teren za zunanje posojilo se še prav nič ne pripravlja. Naši konzulati in zastopstva bi morali publicistično delovati in vlada sama bi morala skrbeti za zadostno in pravilno informacijo inozemstva o naši gospodarski in finančni statistiki. Le ti podatki in številke so zmožne vzbuditi zaupanje inozemstva v nas in s teni stvoriti predpogoj za uspešna kreditna pogajanja. Notorično dejstvo je, da inozemstvo o naših gospodarskih razmerah nima prave slike; ker direktnih informacij sploh ne dobi, ali če jih dobi, prihajajo v svet iz Budimpešte in z Dunaja ter nas kot nekdanje Balkance postavljajo v skrajno čudno luč, zato je bil tudi uspeh pogajanj dosedaj negativen. Državni interes zahteva, da sedaj informativni publicistiki za inozemstvo posveti vso pažnjo. Velevažno je za zunanje posojilo to, da je notranje posojilo zasigurano, kar je najboljši dokaz konsolidiranja naših gospodarskih razmer, kar bo tudi za inozemstvo odločilnega pomena.
Investicijski program za zboljšanje našega prometa.
(Konec.)
Unska železnica preko Bihača bo odprla ogromnim zakladom bosanskih gozdov pot na morje, obenem pa vzpostavila iz Siska preko Sunje in Novega direktno zvezo z morjem. S to zvezo dobi Zagreb in Sisek izhodišče v Šibenik in Split in bo lahko dirigiral tovor, ki je namenjen za južni del jadranskega morja na Split. Ta proga bo znatno razbremenila neekonomično zidano reško železnico in tudi baroško pristanišče in bo za razvoj Splita, Šibenika in cele gornje Dalmacije odločilnega pomena. Proga Bihač-Zrmanja je 87 km dolga in ima 10°/,,o vzpona ter pred Zrmanjo 1800 metrov dolg predor.
Za zboljšanje zvez med Bačko in Banatom, katere je delila Trn, preko katere je vodila samo fned voj-
no zgrajena provizorna zveza pri Zen-ti, je določenih 16 milj. dinarjev in sicer za zgradbo prehoda in proge Titel-Orlovat 10 milj. dinarjev in za zboljšanje provizorne zveze Zenta-Čoka pa 6 milj. dinarjev. Proga preko Titela, ki leži tik nad izlivom Tise v' Donavo, bo tvorila zvezo med No-vimsadom in Petrovaradinom ter Bečkerekom in Pančevem. Zveza bo posebno za žitni eksport k nam velikega pomena. Most pri Zenti pa tvori zvezo med Subotico in Veliko Kikin-do. S tem bo napravljena ona prometna korektura, ki je bila vsled novih državnih mej neobhodno potrebna, ker je Madžarska s svojo prometno politiko koncentrirala vse železnice radijametralno na Budimpešto in je onemogočevala vsako medsebojno zvezo provinc na obeh bre-gih Tise in Donave.
Konečno je v programu še stra-tegična proga proti Bolgarski in sicer zaenkrat del Topčider-Mala Krsna-Po-žarevac. Načrti za to zvezo so bili že pred vojno gotovi in ima iti proga od del je preliminiranih 25 milj- dinar. Požarevca preko Rabrova in Majdau-peka v krajino do Donave. Za prvi milj. dinarjev in za ozkotirno Para-Za predelavo proge Rača-Ugljevik 2 čin-Stolač pa 5 miljonov dinarjev.
Tako bo uresničenih od 100 projektiranih prog v dolžini 9459 km, kakor je bila izdelala načrt generalna direkcija za gradbo novih železnic, 10 zvez v približni dolžini 1000 km. Za zvezo Ormož - Murska Subota se bližajo trasijska dela, ki jih vodi svetnik Kavčič, koncu in bo kmalu zasajena prva lopata. Na žalost se v investicijski program ni sprejela zveza Slovenije z morjem, ki je najvažnejši naš gospodarski prometni problem, da ohranimo svojo gospodarsko neodvisnost in da si zajamčimo bodočnost in razvoj. Vendar ne izgubljamo vse nad e in smo trdno prepričani, da bodo naše gospodarske korporacije in naši politični zastopniki vodili vztrajno borbo za to, da dosežemo dostop k morju.
Začasni program pomorskih stavb je razporeden na sledeči način:
1. Luke Baroš-Bakar-Martišnica
25 miljonov dinarjev.
2. Luke Split-Šibenik 15 mil. din.
3. Luke Gruž-Zelenika 10 milj. dinarjev.
4. Popravila malih pritanišč 5
milj. dinarjev.
5. Obnovitev semaforskih postaj 4 milj. dinarjev.
6. Nabava pristaniške opreme, remorkerjev, luških ladij, motornih čolnov in dvigal 6 milj. dinarjev.
7. Gradba stavb in službenih poslopij na morju 5 milj. dinarjev.
Položaj, v kateri je bila prišla vsled nerešitve jadranskega vprašanja in italijanske okupacije večina naših luk, je sedaj skrajno dezolaten. Italijanske okupacijske oblasti so odnesle mnogo naprav in inventarja, osobje na semaforih in v lukah je bilo primorano vsled Italijanov zapustiti svoja mesta, kjer je že desetletja vestno vršilo svojo službo in se je porazgubilo v druge poklice. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da je za izgradbo Baroško-Bakarskih pristanišč določena največja vsota, kar bo nedvomno tudi naši trgovini prišlo v prid in pospešilo promet preko Dolenjske v Kvarnerska pristanišča.
Med najbolj pereča vprašanja organizacije prometa spada organizacija centrale, to je zgradba minister-slva generalne direkcije železnic in gradbene direkcije, ki je proračuna-ria na 15 milijonov dinarjev in uradniške kolonije za ministerstvo 5 milj. dinarjev. Ministerstvo je bilo sedaj za silo nastanjeno v malih prostorih privatnih hiš, kjer se ni moglo razviti, organizirati in pomnožiti osobja. Vsled tega je stagniralo celo delo, ni se vzpostavil niti poseben tarifni oddelek, ni obračunski itd., z eno besedo vsak pregled, smotreno delo in program je bil izključen. Sedaj pade tudi ta ovira in prepričani smo, da se bodo s tem znatno zboljšale razmere in pojačala kontrola izvrševalne službe, kar je edino sredstvo obnovitve discipline.
Celotno je investicijski program finančnega, gradjevinskega in prome-
tnega ministra izborno zasnovan in temeljito prevdarjen ter bo njegova uresničitev pospešila konsolidacijo raznih dosedaj prometno ločenih pokrajin v eno veliko gospodarsko enoto.
P. n. naročnikom.
Uredništvo namerava med 3. in 12. septembrom t. 1, tj je za čas Ljubljanskega velikega semnja, Izdajati list DNEVNO. Ker bodo posebne Izdaje (ob ponedeljkih, sredah in petkih) prinašale poleg zanimivih podatkov o semnju različne priloge, ki se bodo dale Izrezati v brošure in bodo za trgovce, industrijalce in obrtnike stalne koristi, kakor: poštne pristojbine, razprave o carini, čas ž?tve poljskih pridelkov itd., Itd., prosimo one naročnike, ki bi na te številke reflektirall, da to nemudoma naznanijo upravnlštvu. Cena posamezni številki bo 2 K
Ustanovitev rezerv za slučaj, da pade vrednost nepremičnin, strojev i. t. d. ako se okrepi naša valuta.
Naše podjetništvo se je že takoj ob početku nahajalo v sila težkem položaju. Ako je hotelo svoj obrat tako vravnati, da odgovarja sedanjim razmeram, je rabilo mnogo denarja. — Denar se je sicer res dobil, a podjetje ga je sprejelo v času, ko je bila nakupna moč denarja silno nizka. — Pričakovati je, da bode imela ta okol-nost svoj vpliv posebno v onem momentu, ko se naša valuta okrepi.
Dolžnost previdnega podjetnika je, da se za ta slučaj zavaruje. Ako tega ne stori, pride njegovo podjetje v krizo onega dne, ko bo moral vračati svoječasno prejeti slabi denar za polnovredni denar.
V	tem članku se nameravamo pečati le z delnim vprašanjem. Predmet članka je pokazati, ali in kake možnosti ima podjetništvo, da se zavaruje proti eventualnemu padcu vrednosti novih stavb, strojev, inventarja itd., vsled dviga naše valute.
Položaj za sedaj je sledeč. Takoj po prevratu smo se začeli gospodarsko osamosvojiti. Nastajala so nova podjetja. Podjetja se je ustanavljalo na najširši podlagi, torej z velikim delokrogom. Nabaviti je bilo treba nove stroje, obratne naprave, tovarniška, gospodarska, uradniška, delavska, pisarniška in skladiščna poslopja itd.
Vse to je stalo ogromno denarja. Stroji, stavbe itd. so konsumirale pretežni del delniške, družabne oziroma podjetniške glavnice, ker je bila nakupna moč naše valute takrat nizka. Pričakovati pa je, da se naša valuta v doglednem času dvigne. Pogoji za to so tu.
Kaj se zgodi v tem slučaju? Stavbe, stroji, obratne naprave itd. ki figurirajo v bilanci s horendnimi svotami, zgube hipoma na vrednosti. Podjetje zgubi, ker je pretežni del svoje glavnice zazidalo, oziroma investiralo, nakrat bistven del svojega premoženja. Za to zgubo pa podjetništvo nima kritja.
Pričakovati je splošne gospodarske krize. Ne sme se prezreti namreč, da ima podjetništvo poleg tega še razne dolgove, katere bo treba odplačevati v dobri valuti, medtem ko je podjetništvo svoječasno prejelo le manj vreden denar. To povzroča našemu podjetništvu danes resne skrbi. Vidi nevarnost, a nima izdatnih odpomočkov.
Da naš nazor ni nepravilen, se razvidi iz tega, da so razne države (n. pr. Čehoslovaška republika, deloma tudi Nemška Avstrija) izdale zakone, ki imajo namen, okrepiti podjetja za tak eventualen slučaj.
Mi smo imeli že priliko pečati se z onim zakonom, katerega je izdala Čehoslovaška republika. V članku »Odprava stanovanjske mizerije in industrijske krize pri nas in na Čeho-slovaškeim, ki je izšel v štev. 26 našega lista z dne 2. aprila 1.1., smo opo-
zorili javnost na odredbe, ki imajo v tej državi namen, preprečiti za dogleden čas industrijsko krizo.
Bistvo tega zakona tiči v tem, da se 9me 50—70% nabavnih stroškov za nove stavbe, obratne nabave, oziroma inventar, kriti v gotovi dobi v breme računa zgube in dobička. Z drugimi besedami, poleg navadnih odpisnih odstotkov, katere dovoljuje zakon o osebnih davkih iz 1. 1896 radi obrabe in amortizacije, dovoljuje ta zakon (z dne 3. marca t. 1.) še izredne in izdatne odpise, oziroma dovoljuje ustanovitev zadevnih, davka prostih rezervnih zakladov. Z navedenim zakonom se doseže, da figurirajo nove nabave, stavbe, inventar in stroji itd. v doglednem času v bilanci z ono vrednostjo, katero te naprave dejansko tudi reprezentlrajo. Na ta način se je preprečilo, da bi podjetje pri eventualnem dvigu valute vsaj glede novih strojev prišlo v zadrego. Podjetje ima v teh odpisih in rezervah, ki se iz-vrše v dobi dobre konjunkture, ekvivalent za preplačilo nabavnih stroškov vsled slabe valute. Nemška Avstrija ima nekaj sličnega. Z zakonom z dne 15. julija 1920, so se podjetjem dovolile razne davčne olajšave. Vendar pa ta zakon ni niti daleko tako ve-lepotezen in moderen, kakor oni Če-vaške republike.
Nekaj sličnega bi morala izdati tudi naša finančna uprava. To doseči je bil tudi namen zgoraj navedenega našega članka. Žal, da je šel ta članek neopažen mimo naše finančne uprave.
Ker ni pričakovati, da bi v doglednem času dobili kak zakon, ki bi se pečal z zgoraj navedenimi gospodarskimi posledicami vsled sprememb valute, moramo pač iti sami še en korak dalje. Premotrivati nam je, ali imamo v sedaj obstoječih davčnih konih kak pripomoček, ki bi lahko nadomestoval zgoraj navedeni zakon, kakor ga je ustvarila Čehoslovaška republika v zaščito domače industrije.
Predvsem nam je ugotoviti, kako se je doslej postopalo v tem vprašanju, bodisi s strani podjetništva, bodisi s strani davčnih oblasti.
Vzemimo kot primer tale slučaj. Neko tovarniško podjetje je moralo zidati dvoje hiš in sicer skladišče in tovarniško poslopje. Oboje je stalo recimo 10,000.000 K. Tovarna je krila ta izdatek deloma na račun režije n. pr. polovico, in ostalo pa je krila s posojilom. Ker je tovarna krila delni znesek stavbenih stroškov v breme računa zgube in dobička, je davčna oblast dotični znesek (v našem primeru 5.000.000 K), pribila k bilančnemu dobičku in oboje obdačila. Davčno breme, ki je vsled tega zadelo podjetje, je bilo zelo občutno. Posebna pridobnina z 90%nim enotnim državnim pribitkom, z 80%nim rentabili-tetnim pribitkom, z invalidskim davkom in z dokladami za avtonomne oblasti, konsumira namreč že danes 53 do 60% in še več obdačbene podlage oziroma bilančnega čistega dobička. Od onega zneska stavbenih stroškov, ki se je kril v breme zgube in dobička (t. je 5,000.000 K), je tudi družba plačala 2,500.000 K do 3,000.000 K davkov. Stavbe so jo stale radi tega ne
10.000.000 K, ampak 12,000.000 K do
13.000.000 K. Podjetje je prišlo na ta
način iz dežja pod kap.
(Dalje prihodnjič;
Ljubljanski »Veliki Semenj" °d 3d°»-»»p1-
Pojasnila daje brezpiaftio Urad
Ljubljanskega Velikega Semnja
v Ljubljani, TurjaSki trg št. 6/11.
Dopisi.
11 trgovskih krogov kranjskega o-kraja. V zadnjem času so se pričele izdajati pri okrajnem glavarstvu v Kranju različne obrtne koncesije ljudem, ki nikakor ne morejo izkazati svoje vsposob-Ijenosti, kot to zahtevajo predpisi, dočim se od nas starejših trgovcev zahteva vse mogoče. Ne le, da se v obmejnih krajih s temi koncesijami indirektno podpira verižnišvo in tihotapstvo, temveč, to dejstvo vpliva jako slabo tudi ua razpoloženje drugih ljudi. Na eni strani se lovi in zapira tihotapce, ki si iščejo potom tihotapljenja zaslužek s par za\ itki tobaka,
na drugi se pa daje koncesije bolj premetenim tihotapcem, katerim služijo iste le v to, da čez noč lahko tihotapijo kar en gros različne stvari kakor kavo, tobak, itd. čez mejo. Ne pišem tega iz sebičnosti, pač pa v zavesti, da govorim v imenu vseli trgovcev. Ako se zahteva ravno od trgovskega stanu plačevanje največjih davkov, bi bilo pač na mestu, da okrajno glavarstvo upošteva tudi eventualne prošnje oziroma pritožbe trgovskih korporacij. Nezaslišano je v prvi vrsti dejstvo, da leže pri okrajnem glavarstvu v Kranju take priožbe že po več mesecev nerešene, iz kakšnih razlogov, nam ni znano.
tzvoz in uvoz.
Izvo* žita la Rumunije je znašal leta
1021 745.665 ton proti 26.637 ton 1. 1920.
Nove izvozne takse na Madžarskem, so stopile v veljavo na podlagi naredbe. izdane 6. t. m. Takse znašajo: za pšenico za setev 800 madž. kron po 100 kg, za krompir 100 madž. kron po 100 kg, za svinjsko mast 12 K po kg.
iiurodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Nov semenj. Pokrajinska uprava za
Slovenijo v Ljubljani je dovolila občini Prosenjakovci, v političnem okraju Murska Sobota, pravico za izvršitev 4-letnih kramarskih in živinskih sejmov in sicer: dne 15. marca, dne 18. junija, dne 7. septembra in dne 28. novembra vsakega leta. Ce pade na katerega teh dni praznik ali nedelja, se vrši semenj prihodnji delavnik.
Baker — trgovska luka? Italijanski listi poročajo o nekem amerik.- jugoslovanskem konzorciju z nekim jugoslovanskim industrijalcem na čelu, ki im« v Santiago di Chile velike tvornice. Ta konsorcij si je baje stavil za nalogo, dr, zgradi v Bakru trgovsko luko po načrtu amerik. ing. Fitzgeralda. Po poročilu listov je iz New-Yorka že odpotovala komisija, ki se bo pogajala z beograjsko vlado o adaptiranju luke in o potrebnih železniških zvezah. Prihod* nost bo pokazala, kaj je na tem resnice.
Stagnacija v žitni trgovini na Češkem. »Narod. List v« opozarjajo na ofici-jelno poročilo žitnega trga v Brnu z dne 17. t. m., o katerem je cena žitu zelo padla, ker mlini ne morejo prodati starih zalog.
Znižanje con premoga in koksa v Belgiji. Novo petodstotno znižanje plač, ki je stopilo v veljavo 7. t. m., je povzročilo znižanje cen premogu in koksu in sicer premogu za 10—12 frankov po toni, koksu pa za 4.50—5 frankov po toni.
industrija.
Jugoslovanska industrija kemičnih izdelkov d. d. v Karlovcu. V Karlovcu se je osnovala delniška družba ».Jugoslovanska industrija kemičnih izdelkov«, z delniško glavnico 2,000.000 K, ki je razdeljena na 4000 delnic po 500 K.
Češka industrija teži na Vzhod. Naravno je, da si čehoslovaška industrija išče tržišča na Vzhodu, ki bo v kratkem najboljši odjemalec industrijskih izdelkov, zabeleženja vredna pa je daleko-vidnost čeških podjetnikov, ki z vsemi silami že delj časa pripravljajo vse potrebno, da bodo v pravem času zmožni izvrševati dobave in tako konkurirati z indu-strijelno močnejšimi državami. Tvornice Škoda grade v Galcu velike sklade, v Carigradu bo kreiran urad nekega češkega koncerna, ki bo posredoval trgovino med Evropo in Azijo, itd. Ta važna preddela so namenjena v prvi vrsti za trgovino z Rusijo in Turčijo, ki se bo razvila takoj, ko se urede današnje razmere.
Obrt.
Razpis raznih obrtniških del. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje vsled sklepa občinskega sveta z dne 22. marca 1921, mag. št. 7211-1921, stavbinska, tesarska in vsa druga obrtniška dola ni dobave za zgradbo mestne stanovanjske hiše na Prulah. Načrti, proračuni, splošni in podrobni stavbni pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v mestnem stavbnem uradu, Lingarje-va ulica št. 2, v uradnih urah od 8. do 14. ure. Tukaj se tudi dobe proti plačilu ponudbeni formulari in proračuni. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe, v katerih je vpisati enotne .cene tudi z besedami, je vložiti v za-
pečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do 6. septembra opolu-dne. Ponudbi je priložiti potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik vložil predpisani 0%ni vadij. Zakasnele ali nepravilno sestavljene alf nepopolne ponudbe se ne sprejmejo.
Denarstvo.
Državni dolgovi. V upravi državnih dolgov ministrstva financ je pregled naših noranjih dolgov končan. Pregled, ki bo v kratkem objavljen, vsebuje tudi vsa bremena novih pokrajin.
Službeni jezik za bančna podjetja. Oddelek za bančne posle ministrstva za trgovino in industrijo naznanja, da bo reševal le one prošnje in pritožbe, ki so pisane v našem službenem jeziku.
Dohodki monopolne uprave v mesecu maju so bili v mejah stare Srbije sledeči: od tobačnega monopola 17 milijonov 694.798 dinarjev, od monopola soli 3milijone 884.610.13 din., od monopola petroleja 475.077.82 din., od monopola užigalic 987.858 din., od monopola cigaretnega papirja 1 milijon 326.370.10 din., od monopola vrednostnih papirjev 3 milijone 323.892.62 din., od raznih dohodkov 155.503.63 din., od carine 3 milijone 706.171.90 din., skupaj 30 milijonov 954 tisoč 278.60 din.
Zamenjava denarja v Baranji. Takoj po prihodu madžarskih čet v Baranjo se bo izvršila zamenjava denarja in se bo izplačalo za 100 naših kron 70 madžarskih.
Svoboden promet z devizami in valutami na Cehoslovaškem. Na Cehoslo-vaškem nameravajo meseca septembra uvesti svoboden promet z devizami.
Poljske finance. »Kurier Warszaw-ski« porača o težkem položaju, v katerem se nahajajo poljske finance in pravi med drugim: Ce se stanje v kratkem ne izboljša, bo prišla Poljska pod mednarodno fin. kontrolo.
Srebrni drobiž v Rusiji. Iz Moskve poročajo, da so pričeli s kovanjem srebrnih novcev. Dnevno izdelajo 60.000 komadov srebrnih rubljev. V kratkem pričnejo s kovanjem srebrnega drobiža po 50 kopejk.
Poljske novčaniee, ki bodo vzete iz prometa. Z dovoljenjem poljskega ministrstva financ, bodo odtegnjene iz prometa sledeče novčaniee prve emisije: 1. novčaniee po 20 mark z datumom: Varšava 17. maja 1919 s sliko Kosciusz-kega; 2. novčaniee po 5 mark z datumom: 17. maja 1919 s sliko Glowackega; 3. novčaniee po 1 marko z datumom 17. maja 1919 s sliko poljskega orla. Te novčaniee se sprejemajo kot plačilno sredstvo le še do 30. septembra, potem pa se bodo zamenjavale do 31. decembra t. 1. za novčaniee druge emisije.
Obubožana Nemčija. Gospodarski poročevalec lista »New Staateman« v Londonu, ki se je vrnil iz Nemčije, poroča, da mnenje, ki vlada o nemškem blagostanju, nikakor ne odgovarja resnici. Nemčija živi od kreditov in prebivalstvo se nahaja v stanju obubožanja.
Carina.
Carinjenje po obči carinski tarifi na Cehoslovaškem. Urad za zunanjo trgovino v Pragi objavlja: Radi revizije odnosno odpovedi dosedanjih carinskih pogodb čehoslovaške republike, se bo odslej carinilo vsako blago brez ozira na izvor po obči carinski tarifi.
hromet.
Plačevanje tovornine na Južni železnici v naši valuti. Prometna uprava Južne železnice na Dunaju objavlja, da se ima odslej na večjih in srednjih postajah njenega področja plačevati vozarina in odpravnina efektivno v onih valutah, v katerih so zneski razvidni na izkazih Ta objava se tiče jugoslovanskih prog, za katere se bodo morale plačevati pristojbine in tovornine le v jugoslovanskih kronah odnosno dinarjih, medtem ko so se do sedaj plačevale v avstrijskih kronah.
Kmetijstvo.
Poizkusi s čilskim solitrom. One, ki so prejeli spomladi čilski soliter v svrho poizkusnega gnojenja, opozarjamo, da vpošljejo poročilo o uspehu in letini sploh, kakor so se svoječasno zavezali. Delegacija proizvajalcev čilskega solitra Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, sedaj Knafljeva ulica 15.
ltalijMafcft žetev. Po poročilih italijanskega ministrstva za poljedelstvo bo znašala letošnja žetev žita v Italiji 51.2 milijona met. st. proti 38 milijonov met. st. v lanskem letu.
Dobava, prodaja.
Nabava usnjenih Slap. Uprava državne bolnice v Beogradu razpisuje ofertno licitacijo za nabavo 1500 parov rumenili usnjenih šlap za bolnike. Ponudbe morajo biti kolekovane z 10 dinarji. Kavcija znaša 5000 din
Velike nabave za ministrstvo narodnega zdravja. Dne 17. septembra se bo vršila pri ministrsvu za narodno zdravje ofertna licitacija za nabavo 1500 parov moških srajc in spodnjih hlač, dne 21. septembra za nabavo 600 plaščev, 22. septembra za nabavo 175 železnih postelj inl75 nočnih omaric; dne 28. septembra za nabavo nadaljnih 175 železnih postelj in 175 nočnih omaric in 24. septembra za nabavo še 150 železnih postelj in 150 nočnih omaric. Ves ta mate-rijal potrebuje sanit. skladišče. Pogoje se zamore zvedeti v navedenem ministrstvu.
Kazno.
Organizacija lastnikov kinematografov. V prvi polovici meseca septembra se bo vršil v zagrebški trgovsko-obrtniški zbornici^ sestanek lastnikov kinematografov cele države, ki nameravajo osnovati zadrugo lastnikov kinematografov in lastnikov podjetij, ki po-sojujejo filme. Priprave vodi Ljubomir Jankovič, lastnik kinematografa Komet v Zenici..-
BoljševišKa vlada je v resnici — dobra, ker je izdala dva nova dekreta, od katerih prvi ukinja alkoholno prepoved, drugi pa dovoljuje hišnim in zemljiškim posestnikom, da svojo last zopet odkupijo, v kolikor jim je bila zaplenjena.
Tržna poročila.
Trg.
Ljubljana. Cene govejemu mesu od 22 do 34 K po kvaliteti. Prvovrstni voli se kupujejo zopet za izvoz in se drago plačujejo. Italijanske tvrdke nakupujejo direktno po kranjskih sejmih prvovrstno klavno živino. Na živinskih trgih posameznih pokrajin vladajo velike nestalnosti glede cen. Telečje meso 18 do 22 K. Svinjskega mesa in slanine primanjkuje; slanina 46 do 55, mast 55 K. Cena prašičem se je zaradi draginje koruze dvignila. — ■
Fižol v stročju kg 10 kron, luščen 10 do 12 K, čebula 5 do 6 K, krompir 3 K. zelje glava 5 do 12 K po velikosti. Paradižniki 15 K kg, solata 1 do 3 K po velikosti, kumare 5 K kg, jabolka 8 do 12 K kg, hruške 12 do 16 K. grozdje 32 K, surovo maslo 88 K, čajno maslo 120 K, masla primanjkuje; par piščancev 50—60 K. gos pilana 150 K. jajce 2 K 40 vin.
Zastopniki kmetov ljubljanske okolice so vložili na mestni magistrat vlogo, v kateri zahtevajo brezpogojno zvišanje mlečnih cen na 8 K liter ter utemeljujejo zvišanje s silno naraslo draginjo in velikim pomanjkanjem krmil. Pogajanja od strani mestnega magistrata in organizacije kmetov ljubljanske okolice niso prinesla nobenih uspehov, ker vstrajajo kmetje trdovratno na svoji zahtevi, ki jo označujejo kot minimalno.
Živina.
Muribor. Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 19. avgusta, je bilo pripeljanih 253 prašičev, 9 koz in 1 jagnje. Cene so bile sledeče: 6 do 8 tednov stari prašiči 160 do 180 K, 10 tednov stari 200 do 240 K, 8 mesecev stari 1100 do 1200 K, plemenske svinje (kg žive težo) 26 do 28 K, polpitani za klanje (kg mrtve teže) 28 do 30 K, koze komad 180 do 400 K. Kupčija je bila jako živhna.
Poljski pridelki.
Sambor, 19. VIII. t. 1. Živahno povpraševanje po koruzi je povzročilo zopetno zvišanje cen. 19. t. m. je bila cena pšenici K 830—850 franko postaja. Oves se je podražil ter se plačuje po K 750—760. Istotako se je zvišala cena
ječmenu, katerega se najde na trgu le malo. Dovozi so slabi. Poljski pridelki se odpošiljajo na odprtih vagonih.
Hmelj.
Žatec, 17. 8. 1921. (Uradno poročilo Zveze hmelj, društev.) Od našega zadnjega poročila se je vreme spremenilo; neznosni vročini je sledilo deževje. Za večino hmeljskih nasadov je pa prišla mokrota prepozno; le onim nasadom, kjer je cvetje pozneje prehajalo v kobule, zamore dež še kaj pomagati. S 16. t. m. so tudi ostali hmeljarji pričeli z obiranjem in le nekak-ri zamudniki pričnejo z njim še le te dni. Množina letošnje letine bo daleč zaostala za cenitvijo in bo ves letošnji pridelek komaj tako velik, kot je bila polovica lanskega. Vsled vročine je hmelj neenak po obliki, ima pa obilo lupuiiua in bo torej prav sposoben za pivovarniške namene. Na kmetih se kupuje letošnji hmelj po 6000—6500 č K za 50 kg. Zanimanje za lanski hmelj je mirnejše. Konečno razpoloženje je sicer mirno, pa čvrsto, cene pa nespremenjene.
Hnllertau (Bavarsko) bo letos pridelala le polovico lanske množine t. j. 30—85.000 stotov po 50 kg.
Tettnang (Virtenberško) bo letos imelo tudi le polovico lanskega pridelka t. j. 4000—4500 stotov po 50 kg; cene do 6100 M za 50 kg. Razpoloženje zelo čvrsto.
Borza.
Zagreb, devize: Berlin 204 — 205, Milan 756 - 758, London 660, Pariz 1375, Praga 209 — 211, Švica 8000
— 3065, Dunaj 16.25 — 16.85, Budimpešta 46 — 47, Newyork ček 176 — 177.50. Valute: dolar 176.50 - 177.25, rublji 26 — 28, češke krone 204 — 215, 20 K v zlatu 608, napoleoni 618 — 625, marke 204 — 207, lire 752.50 — 754.50, madžarske krone 46 — 48.
Efekti: Jadranska banka 1900 — 950, Ljubljanska kreditna banka 815 — 825. Slovenska eskomptna banka 620, Ljubljanske strojne tovakne in livarne 860.
Beograd, valute: dolar 44, frank 341, leji 55, avstrijske krone 4.50, d e-vize: London 153.60, Pariz 343, Praga 52.70, Dunaj 4.15, Berlin 51, Solim 280, Milan 189.
Dunaj, devize: Beograd 2419 — 2430, Zagreb 606 — 610, valute: dolar 1087.50 - 1091.50, levi 850 - 860, marke 1254 — 1260, funti 4005 — 4025, francoski franki 8440 — 8480, lire 4555
— 4575, dinarji (tisočaki) 2404 — 2424, poljske marke 40.75—42.75, leji 1312.50
— 1322.50, švicarski franki 18.525 — 18.570, češke krone 1284.75 — 1290.<5, madžarske krone 278.50 — 281.50.
Ziirich, devize: Berlin 6.75, Nevv-York 592, London 21.66, Pariz 45.55, Milan 24.90, Praga 6.85, Budimpešta 1.49, Zagreb 3.25, Bukarešta 7, Varšava 0.24, Dunaj 0.675, avstrijske krone 0.60.
Razširjajte Trgovski Sisii
I. UStil. IIUM
23 gumbe in Mslm predmete
= j. I0. z.\=
Slovenska Bistrica ■■■
Oferiramo
naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu :: s cenami brez konkurence
Zahtevajte cenike!	Prodaja	na veliko.
HečLžet Sz HZ©ritn.i3s: —
■i>
^£j^2trUrFJ&.2£’TTJ'JR2iT^. ■tolagroTriiica, na d.e"belo
PrlporoCa se tvrdka
In. Im 3 ifi DiZili teni Josip Peteline *x##x#*rx#xx
Ljubljana, Sv. Petra c. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo In drobno.
Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje.
llumiano, Sv. Petra nasip 7
tovarniška zaloga Šivalnih strojev
igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlaije ter galanterijo na drobno In debelo. Cene nizke!	Postrežba	točnaI
PAVILJON E SL I
;i veliki seneni 3. i 12.
-'tT'vr
F. ČUDEN
LJUBLJANA.
ENGROS. Double amerik., double srebrna bižuterija Ure stenske, budilke tovarne »Becker«. Zlato in srebro, izdelki »Zlatarke« (Pacchiaffo), tovarne v Celju in Zagrebu. China-srebrni jedilni pribori »Sandrik«. Alpaka jedilni pribori za
hotele in restavracije.
Zlomljeno zlato v vsaki množini, kupujemo po najvišjih cenah.
Lesna industrija Bratje Tavčar
Centrala Maribor
Telefon št. 245.
Podružnica Vuzenica
Telefon št. 1.
Pomij a vsakorstni rezani in tesani les.
**XK********
., »I 12 M A. • • (lastniki Bratje Tavčar)
Družba z o. z. za izvoz v inozemstvo mesa, mesnatih In maščobnih proizvodov.
Maribor
Kopališka ulica štev. 11. Interurban telefon št. 245.
Kupuje
po najvišjih dnevnih cenah pitane (tovljene)
svinje, govedo itd.
MKKSKK*SK**K XXKX*XXKXKKK
Na debelo:
Kava.
:ardine. olje, vinski kis. bohinjski in Irapislov-ski sit. salami, lika in slanina, Ijntomeiskn stekleni« vino letnik 1917,
x Slatina.
1 I. MENCINGER
H Uubljana, Resljeva cesta 3.
... « ». ■ ■ . I ■ •— - ---- ■■ ... —-n-	.	J
I. C. MAYER
UUBLJANA
Ustanovlj. 1834.
MANUFAKTURA
EN OROS	EN	DETA1L
M
E!
M
J
.MERKUR*
veletrgovina z manu-
: fakturo na debelo :
Maribor.
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
Medič, Rokove & Zanki
prej:
A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. P. z o. z. Skladišče: Novisad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emailni laki. Pravi firnei. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Pederweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se zatasno ne razpoilljajo!
ODPREMNO PODJETJE
STEVO TONČIČ S MARIBOR
Oddelek za razpošiljanje poštnih paketov-.
OG. TRGOVCU
Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov
STEVO TONČIČ * MARIBOR
(Za pakete nemškega Izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — Postrežba hitra in točna.
Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi
s posebnim spoštovanjem
STEVO TONČIČ : MARIBOR
Telefon 230 in 330.
— Brzojavi: Tonspedit.
A
l
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih.
V
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien,  -------Zadar,	Zagreb.------
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu In inozemstvu.
J
Lastnik: Konzorcij za izoaianje »Trgovskega Usta«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.