ff OS oda » t u i » V » 111 aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za cetert leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto i fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. V A ubijani v sredo maja 1862. Varovajte gojzde in redite les t zemlje se zmanjšuje, hude vremena s toco vred bolj raz Z odkritosrčnim klicom se, dragi deželanje, k vam sajajo in V se več druzih nadlog se le preočitno kaže. In obrněni in vam živo priporočam: Varite gojzde in re zato, ker škoda taka zadeva cele dežele. mora vlada skr > dite les. dokler je se čas, če hoćete neprecenljivi kapital za se in za svoje otroke v dobrem stanu obdržati in z le-sorejo vrednost gojzda pomnožiti. Potreba gojzdnih pridelkov beti, da se gojzdi ne pokončujejo kakor bi kdo hotel, in za to so postave za gojzdnarstvo. Tit je tedaj velik raz-loček med poljskim in gojzdnim posestvom. in njih prijetnosti, ki so s posestvom v zvezi, so vlastnikom od nekdaj želje budile, da so si drv, stelje in pašnikov Y ze za gospodarstvo ohranili. Ali ne bomo tudi mi tega, kar je nam drago in potrebno, tudi svojim unukom in nasled- Kdor nezmerno in neusmiljeno les v svojem seka in za nasetev ali nasaditev golih pleš ne skrbi onemu kmetovavcu enak , ki brez oranja janja bogato in brzno žetev od or to oj z d u ta je i gnojenja in se svojega nikom privoscili, in korist obdržali? or to oj zde i kolikor je moc, tudi v njih Ljubezen do domovine in dolžnost za svoje naslednike polja pričakuje, ali pa tistemu dnarnemu člověku, ki svojega kapitala ne pokládá na obresti (činže), ampak ga na kupu shranjene drži in tako dolgo skrbeti, naj slehernega domoljuba naganja, da skrbi za ohranjenje in zaplodbo gojzdov kolikor le more. Saj dobro noma, noval veste, dragi kmetovavci, da je gojzd ravno tako potreben del gospodarstva, kakor polje in travniki. Iz tr to ojzda dobi vate za vse potrebe lesa in drv, dobivate stelje in klaje za kar od več iz gojzda dobivate, prodaste, vitnimi napravlja ? vziva, dokler ne izprazne mošnje popol Kter pameten člověk ne bo takega vinorejca ime in slabena gospodarja , kteri stare in ne ne nadomestuje z novimi rodo neumnega rodovitne trte v vinogradu in sebi in poznejim vinorejcom borno prihodnost ži vino in ce pa, Kdor pa gole pleše z mladino zasaja, ta skrbi za vam tudi več ali manj dobička vrze. Nepotrebno je skorej še opominjali vas, da veliko fabrik in kupčij, ki se z izde-lovanjem lesénih reci pečajo in v kterih prav obilo ljudí od zaslužka živi, na gojzdnem gospodarstvu stoji. posebno opomuiti, da je med svoje potomce ravno tako kakor za se , in obrani svoj les v dobrem stanu: kdor tako ravná. biéek i z svojega svoj ar ojzda pa , vleče zmiraj zavarjuje zraven gotov tega do-tudi or to Tega vas pa moram še gojzdnim in poljskim posestvom velik velik razlocek. Polje zná lastnik vsako leto po previdnosti svoji obdelati obsej a ti in obsaditi, požeti in následuje leto spet z drugirni sadeži obsejati. Poljodelec gospodari sam za se, in ni za ojzdni kapital. V umnem gospodarjenji gojzdov in v pridnem zasa-janji golih pleš, imajo tudi občine (soseske) kakor posest-niki večih ali manjših gojzdov, svoje lepe obresti od njih če si le prizadevajo, les pomnožiti za domačo rabo in za prodaj. ? govoren. svoje kmetovanje, ako se mu dobro ne obnese, nikomur od- Kakor obdelovanje, tak pridelek; slabejše ko polje obdela, tem manj se mu obnese; kdor slabo kmetuje, pride sčasom na beraško palico; drug priden in umen kmetovavcc I H MMNIkMllIlHHI Očitna skušnja 9 kako dim pod milim nebom odvraća slano. Iz V i p a v e 4. maja V»/ kupi in popravi tako spet, kar je uni zanemaril. Slana, ki je v Ajdovšini proti Gojzd ima pa vse druge lastnosti. Gojzdni posestnik nam 16. dan p. m. s to nesrećo. Naš župan Gorici pred ta dan posmodila sadje iu trto, je žugala tudi gosp. Zvokelj, žanje po navadi to, kar so njegovi predniki sejali ali paoieten in skrben mož, pošlje brž povelje v vseh 5 vasi za-nj prihranili; on mora, če ima vést, za obvarovanje ojzda ki so pod njegovo županijo, naj ponoći ob eni uri vsi zem skrbeti in misliti, da bo tudi kaj prida svojim u a s I e d n i k o in ljišni posestniki zakurijo pod milim nebom, da se dim vleže zapustil. Zato mora tako gospodarili, da se sedanji in pri- po dolini iu slano odvrne. Vsi ubogajo , zažgejo rožje hoduji vživavci v lesoreji delijo , zakaj vsako nerédno or to go- oj z d u iz nekteri že o polnoči, in dim se vleže čez dolino kakor inegla čez Vašo Ljubljano, in škode srno se večidel nogradov, spodarstvo naslednikom škodo delà. Res je, da se v les vsako leto seče; toda treba je, da se na tisti kraj, kjer obvarovali; čeravno je mraz perje osmodil, zarodu ni skor so se drevesa posekale, druge posejejo ali posadijo. Zato nic škodoval. Ko tedaj Ajdovščani in drugi žalujejo nad morajo v gojzdu drevesa razne starosti biti, to je, najmlajse popolnoma posmojeno trto, mi Boga hvalimo in pametne pra do najstarejših in se tako vrstiti, da se vsako leto ene se- župana, da smo se resili te nadloge. Zapomnite si pa vsi: pa sejejo ali sade, in da prostor, kjer so se kaj dim koristi zoper slano; al tù veljá, da vsi sosedje 5 zanetijo ogenj ! kajo, druge nektere posekale, prazen ne ostane, ampak se brž drugimi nadomesti. Če se iz kakega gojzda več lesa izseka, kakor doraste, in če se se gojzdni kapital ali gojzdni pridelek zmanjša in več ai manj škode gojzdnim posestnikom naklone. Pa še nekžj Spet je kmetijska družba v Ljubljani dobila nekoliko druzega. Vsako prehudo in nečimerno sekanje gojzdnega teh brusov za kose, srpe itd. , ki se dobivajo v pisarnici goli kraj z drugim zarodom ne nadomest, Dobro potrjeni Geisovi magnetični brusi. lesa povisuje gojzdno škodo od leta do leta bolj. V tej in pa na vrtu družbinem, in sicer: veliki Nr. 1 po 1 gold. primeri pa kakor gojzdi zginjujejo , se podnebje (klimi} 30 kr., manjši Nr. 2 po 1 gold., V se manjši Nr. 2 po 75 eele okolice in rodovitnost njena na slabo obraća ? vlaga kraje. najmanjši Nr. 4 po 50 kraje. 146 Starinstvo slavensko Slovenski god Sobotka. Kupalo. Kres. * Kaj pravijo učeni možje o Sobotki, o Kupalu in o Křesu, ki, je zlasti pri nas znan? God Sobotka god solnčnega svojem pomenu najslavniši in najstarji vrnenja) je po človeškega rodu. Kakor Pauli v „Piesni ludu polsk." str. 19 po pravici pravi, god je bil toti god na čast ognja in solnčne svetlobe ne le pri vseh Slovencih, temuč tudi pri Grkih, Rimljanih, Skandi-navcih, Vlabih, Izraeljcih, Parzih, Indijanih itd., ob kratkem reči povsod, kjer je le količkaj sledu solnčnega češčenja. Rakoviecki (Pr. R. I. str. 48) pravi o tem: God Kupali ali Sobotk je bil obhajan na čast solncu, ki ob tem času najviše sliaja, in česar spremene so od začetka spomladi časa vse rastline oživljale. Zato je bila ob tem do tega času navada nabirati zdravilne zelišča in bogove zahvaliti za dobrotljive moči, ki so jih v natorne prvine djali. Na Rusovskem se toti god zove Kupalo po maliku Kup a va ( Kybele) ali po božanstvu zakladov in zemeljne rodovit-nosti, to je, od kupei, kope I, kjer so bile pri tem v navadi kopanja (in oblijanja kakor v Parzii) , kakor pri Kupei je tii opomniti zato, ko so ob So- godu Smigust. botki imeli navado zjutraj zg odaj o- rr> v svoji najveći le poti in gizdosti Iedati, kako pride solnce iz kopeli. Pri Ribnici dandanašnji nekteri binkuštno nedeljo hodijo zjutraj zgodaj solnca gledat, in trdili so mi, da gré solnce v svoji radosti zdaj naprej, zdaj se spet nekoliko nazaj pomakne. Solnčni zahod ali zaton so si Slovenci tako mislili, da gré solnce v kopel se kopat in očistit. Nekdanji Prusi so imeli morje za solnčno mater. Tako se bere v Wojnicki-tovih „Klechdy starožitné podania, powiesci ludu polsk. i Rusi v Varšavi, 1837. I. str. 17. „Kakor še dandanašnji Rusi mislijo, in kakor so zarodi belih Hrvatov in Mažurcov nekdaj mislili, se morate luna in solnce kopati vsaki dan v podzemeljskih prostorih polnih najmrzlejse vode, da se vedno bistro svetite". — Rusi v Arhangeljskem pravljenji se kopajo 23. rožnika v reki, in trosijo kupalnice (ranunculus acris). Zraven oblijanja z vodo je bilo ob »•odu kopanja ne kako očiščevanje z ognjem v navadi (na primer s skakanjem čez ogenj ). „Še celó goreči kupi drv — pravi Kayssarov u Narbutt nekega 5? se imenujejo do zdaj kupalnica nar. litevsk." I. str. 325) navaja besede rokopisa o prusko-litevskih Slovencih, ki se tako ílabebant autem baptismum per ignem ( kakor je bil par- scilicet purificationem elementariam." starega glasé: v ziški krst ognja) Bistveno tega oirenj r?i zakuriti okrog godii bilo je skakati in peti. „Galebiowski Gry i zabawy" str. 294 godovi Sveto vitu (to je nje ira n 303. Da so bili ti t solncu) na čast spričuje Hist, episc. Caminens. Na Rusovskem se je zvalo to godovje K u p a 1 y, na Poljskem Sobotka, na Litev-skem Rassa, Rosa, na Pruskem Kekyris, na Volhavi Kokkuri, na Krajnsko-SIovenskem in na Srbskem Kres. Vendar Kres pomeni toti god in netenje. Kteri to besedo rabijo o očiščevanji z vodo, nič ne vedó. prva Praznika Sobotka ali Kres in Kupalo sta bila pa voden. To opominja na zvezo svet- solncov, drugi lobne prvine (to je, stvarine in možke prvine) s prvino vode (to je, z žensko spočetno prvino). Skoz malo Azijo je šio s Ileneti ali Vendi v Evropo ki so ga iz basnoslovje vse druzega načela memo unega, ki sta leta 2009 pred Kr. Kurente vladala po štetvi Grkov; po štetvi na svetu. Bregov je bila pa Kupala leta 1500 pred Krist. Novorojeno Kup je bila mati v nekem gozdu pu stila so jo zveri preskrbovale in preživile. Zaljubila se je bila v uiladenča A tys imenovanega. Ko je bila nosna, je dal Man Atys-a zverinam vreči. Zato je bila Kupala ob pamet prišla; po deželi je b pa kug vprašan orakelj je ekel da naj Aty in Kupalo po božje časté. Pravijo, da je bil Kupalen duhovnik Aty se zdaj p duhovnim cr Ata, Oče Atec i in lakota. Za svèt a spodobno pokopajo i prvi kakor . kdor Otec Ata Aty Oče, Se vé da je bil Ijubček matere bo ali nje duhovnik, je bil Ata ali Oče. Poznejši Kupalni duhovni so bili G ali G (primeri razgalit se ? ko so bili večkrat pri svojih opi lih ) , K o r i b 5 Kurent Vsi ti duhovni so bili obezmoženi, toraj Polmožj Kurenti so Kupal na čast kres ime to je f enj ku g odli, piskali, zvončkali ne njih prvega poglavarja in nekterih naslednikov za njim je bilo Kres*), pozneje se je vsak poglavar Kurentov splošno k (Bapti vodo na d imenoval. Od 5) k pride ime kres nik kres ti ti v zakramentu sv. kresta. člověka z V • očistiti, k kebrički in cvetl kresjak, nekak svetel crv, kresovat to je kres ku riti, kreše nik, k itd K in kristj sta dru eden znan, pa še o tern je basen v ker ge korenine. Zmed Korentov je krajnskim Slovencom le ščanstvo zapletena. in tako znana, da bi jo bilo od več tukaj ponavljati Dandanašnji na našem Slovenskem o pustu ki je Kurentov cr od, ogenj kurijo kakor o krešu, z rantami ki je na njih slama prižgana okoli skačej to j posnemanje nekdanjih Korentov. 0 ki nekterih krajih do polnoč je navada kres kuriti, pet v zvoniti. To je pet posnemanje Svorentov pri njih kresovanji. Nekteri na čast bog • • "U pa več imenovati ne vedó i zazgejo nekoliko pred y j ktere ki ga na kvisko mole. Ko je Kup! izpostavljeno mati seh žival, ktere so jo tudi nekdaj V I pre z se pripoveduje, da so nekdaj kr pravi kakoi toti spomin živadi Ponoći pred samim govorile. 5? trdijo i p rap rot gorece Pauli v I. polsk. str. 21 Sobotke ali Kupave je cvetla, in kdor je toti svet- godom lobni cvet imel, bil je tr podar vseh pozemeljskih zaklad odavnih časov je pri Slovencih Od stai kake cvetlice vmes v slamnate hišu vtikati. Ti šopi so bili zlasti nekdaj ada, praprot in strehe nad preddurj bogovi h in zavetila Slov so bili češčenje Agnaje, to je, boginje ognja iz Indije v Malo Azijo seboj zanesli. Agnaj w J b nekako to y kar mska Vest Noben Ijud, Per ali Armen se ni brez Agnajnega soveta kaj posebnega vlotil. Nji so bile naj dekleta posv Scasoma so Kupal ktera je bila v Mali Azii boginjo častili, ojena i namesti Agnaje kot svojo posebno m m I» J čast z ognjem skazovali lz teg se d od kod je dandanašnja navada, da imenovane o ki P°JeJ in pke cvetl dekleta „Kresnice" c delé. Kak star god je K se vidi iz povestnice, ktei nje ačetek najpozneje v leto 1500 pred Kr to je v Mozesove čase, stavi kresnega iz pobožneg Res da se dandanašnj kaj namena na god sv. Janeza Kres nika in na kršanstvo obraća, pa prav za prav ima Kr svoj začetek v ajdovstvu. Poženčan Azije skoz Rusovsko v Evropo zanesli. Pri malo-azijatskem so Grki mnogo Slovencom i ozreti na bo zamogli. Da toraj o začetku krajnskim Srbom znanega Kresa prav govorimo, se je g»"J° Kupavo, ki je bila Grkom in Rimljanom znana (Kybele). Kupa va ali Kupala se je imenovala Zem lj a, tudi Vesta, dobra ■■ po latinski tudi Tellus boginja ali kraljica bo°rov o f y to je j TI a. Nje stariši so bili Me on ali Man in Dindyma, kralj in kraljica Bregije, „Les fastes universels par M. Buret de Longchamps par M. Lejeune T. I. Siècle ď Abraham, vingtième avant 1' ere vulgaire 1' an 1962: Crè9, chef des Curètes de Phrygie et de T île de Crète, et fondateur de Gnosse: quelques-uns le font fils de Jupiter; mais c'est peut-être un 2. Ores. Siècle de Joseph dix-huitième avant l'ere vulgaire, 1' an 1782 : Cres II, fils de Jupiter, roi de Crète." 147 Dopisi » Iz Londona 30. aprila. V. B. Bravci „Novic" angležke zemlje doide se bojo morebiti čudili, da jim iz dopis. Al to ili čuda zdaj, ko se od pira vélika razstava v Londonu. Predvčeranjem sem přišel lesèm iz Pariza, kjer sem se mudil 5 dni, iu slavno to mesto saj povrh og leda!. Pridši danes v London, obišem brz veliko poslopje, kjer bode blago celega sveta od 25.000 razstavnikov na ogled postavljeno, pa najdern tisto stran, ktera je za blago iz avstri-janskih dežel namenjena, po smešnjavi špediterjev še tako našarjeno, da še le polovica tega prostora bo v redu za jutrajšni dan, ko se bode odprla razstava za ogled. Odprla se bo slovesno po ministru Palmerstonu in drugih prvakih ker kraljici še zmiraj žalost po rajnkem možu ne pripušča da bi ona to storila. Obširnišega popisa Vam ne morem po- i slati ker v velikanskem poslopji še tisoč delavcov noc in dan na vrat na nos delà in vendar še nobena stran ni popolnoma gotova. Poslopje je res prav velikán, vendar se mi premajhno zdi za to, kar je blaga nakupičenega. Pred nekoliko leti bi bilo poslopje dosti veliko, al zdaj, ko se kolo časa in kar se v njem izdeluje, tako silno vrti, bo vendar premajhno, čeravno še polovica ljudi na svetu lenobo pase, druga pa še vse premalo delà. London je res velikánsko mesto v vsem , zlasti pa v svobodném gibanji, ki tukaj vojaka ne nobenega kraljuje. Tu ni nobene konskripcije vidiš in nobenega policaja; čeravno mesto šteje 2 milijona in 360.000 prebivavcov in vse mrgoli kakor okoli mrav-Ijišča, vlada vendar sam po sebi povsod najlepši red. , kje so še! Ce primerimo Včeraj sem druge dežele z anglezko, °J ? kar sem se vozil na kolih „Omnibus" imenovanih in po parobrodih na reki „Themse", gotovo storil 50 milj pota. I u vse dobiš, česar le želiš, vse hitro in dobro, al drago tudi tako, da ti „šterling" mine kakor kafra v krátkém. V Londonu si more clovek V 9 OCI zavezati, da ne vidi prehitro prazne mošnje. Kakošen pritlikovec je Pariz v primeri z Londonom! In vendar je Pariz v poslednjih letih se za polovico olepšal in obljudil, London pa Ie počasi in po potrebi naprej koraci kakor prav čvrst in previđen in l'rancozki lomim kakor morem mozak. Jezik angležki In znam, da si naprej pomagani; z nemščino tù ni veliko začeti. pesmico „Lipo" razveselili, je stopil rudarski nadzornik, vrli gosp. Pirnat hvalo navdu dile k domoljub, na oder in je z občno po gov Koseskovo „Kdo je mar?" Sie so na to še Riharjeve pesmi : „Savica" , 53 Na jezeru u ktero je gosp. Tribnik za cvetere mozke glase postavil in 53 Vecei ki so bile vse z reklj veselj sprejete Preden je beseda se koncala, se stopi občno znani te harski mlinar A Grab zápoje s pomočjo nekoliko pev ï pred veselo družbo in nam cov sopet lepo in mično pesmico, ki jo je za današnjo slovesnost „v spomin prve besede'' zložil bil. Naj jo v radost Slovencov tù le postavim : Še ena pesem 9 kako vesel dan je bil 16. svečan za celjsko čitavnico rojstni dan. Ti celjska čitavnica, kak je že kaj? Ti naša sestrica! odgovor nam daj ! Kak ei kaj bila vesela ta dan, Ko si stopila v ta društveni stan? i > Sem bila vesela, tako vam povem Prav lepa zahvala vsem tištim ljudem Ki ste okinčali mojo glavo Kitice spletali meni lepó. Re s lepo, veselo oblekli so Te, Prav kakor spodobi čitavnici se; Tukaj se vidijo slavni možje, Ki za slovenšćino 'majo srce. Kak bil je veseli šestnajsti svečan Za celjsko čitavnico rojstvini dan! Skup je ljudi še čez dvesto bilo, Srečo čitavnici vosili so. 5 So prišli častiti gospodje zares, Duhovski in svetni in kmetje tud vmes Ves po slovensko je slišal se glas ; To je veliko veselje za nas! » 5 Tud pevci ljubljanski prepevali so Tako , da večér ta pozabíjen ne bo Zdavnej že staro to Celje stoji, Petje še tako se slišalo ni. Kak srčna Ijubezen v narodu cveti, So priča nam Kranjci in Marborčani V sredi med vami stanujemo mi, Bratje smo vaši slovenske krvi. 5 Iz Celja. / Da tudi naši bolj oddaljeni udje či tavnice celjske in drugi rodoljubi zvejo, kako smo na belo nedeljo v naši drugi „besedi" veselili in kratkočasili se, naj „Novicam" tù le, onega večera podam. kakor sem obljubil, kratek popis Ob odločeni uri se zbere v novo najetem prostorném poslopji citavnicnem „pri zamorcu u lepo število cast. gg. družbenikov, duhovnih in svetnih iz Celja in okolic njegovih, med kterimi se tudi precej naših za na rodno reč srčno vnetih kmetov vidi. „Beseda" se je za čela z Jenkotovim korom: „Naprej!" Marsikteri naših po slušavcov , spomnil, in spomnil se ljubljanskih slavnih pevcov milih in krepkih glasov, od kterih se sedaj še najskrivniše strunice » ki se je prve naše tako slovesne „besede" naših src tresejo, je mislil, da nasi mladi pevci ne bodo Al glej, slava mogli za vsem težke svoje m pmvip naloge dovršiti. in hvala nevtrudljivemu učitelju gosp. Tribnik-u , ki je v kratkem času dveh mescov naše pevce tako izvrstno izuril! Njih grla so tako natančno popevale, in po programu na-znanjene pesmi tako milo nam v srca segale , da je bilo vse popolnoma zadovoljno, česar so mi porok navdušeni živio- in slava-klici, in pa to, da se je morala vsaka pesem ponoviti. Prav izvrstno sta tudi pela: gospod zdravnik Bog živi slovenske podpornike še Bog živi tud naše prijatelje vse; Zivi kmet, rokodelc, živi gospod , Vsaki naj ljubi svoj mili narod! Po dokončani besedi je pri sladkém vincu in dobri pivî novo veselo gibanje začelo se. Ko je tudi trjatvam želod- čevim zadostilo se ? gospe in go so jele naše domoljubke, spođične, iz Celja in St. Jurja, posebno pa iz Zavca v veselem plesu sukati se, med tem, ko so v drugih dveh sobah micne napitnice in družbi gospode in kmetov se druge glasile. narodne pesmi v prijazni Precej čez polnoč je trpelo to drugo naše narodno veseljevanje. Bog nam daj skoraj sopet kaj tako veselega doživeti! Pa kaj dvomim o tem? Mi li ne duha in zmiraj zag veči otovlja tega veselo razvijanje zavest narodnosti sploh v narodnega naši prekrasni savinski dolini, po vaséh, trgih in v našem mestu vkljub nemškutarjem vsem, bodo si v kmečki ali v gosposki suknji kterim je od Njih veličanstva izgovorjena enako-pravnost narodov trn v peti, in gosp. Lassarjev odgovor na Cernetovo interpelacijo še; kakor se vidi, čisto neznana a* te* reč. In taki gospodje pa to drugo pot. rečem z mladim kmetiškim gospodarjem v naši 55 Naj bi" 1 prvi besedi 55 mili Bog tudi njih razsvetil!" Iz Trzica 1. maja je čuti treba dva zvoná Riipsl g. Terstenjakovo po slavném g. dr. G. Ipavicu s pre-lepim napevom ozaljšauo pesmico „Poklic" s svojim lepim in krepkim glasom, in domačica naša, mlada gospá Kapus-ova pesem „Na grobu" (besede J. Bilca, napev dr. G. Ipavicov), „Novice" so od Tržiča tako izvrstno in milo , da ji presrčne zahvale skoraj ni bilo konca. Potem, ko so nas pevci še z M. Vilhar-D. Jenkotovo a 55 V ze Da se resnica prav spozná, to je star pa dober pregovor, marsiktero bridko besedo rekle, kadar so govorile o domoljubji slovenske naše zemlje , in morem reči, da so kterikrat Ie za las napcnega pove- ne 5 * 148 dale y kjer so „pars pro toto" jemale y ali po naše po rt kopici" sodile ..množino" piti med prave Tržičane in rečeno, kancelii pravica dá, ki jo imajo drugi jeziki v naši veliki Mi pa se hočeino danes vto- Avstrii, ktera ni nemška, ampak mnogo jezikov šteje. Tr se za-nje potegniti, da svet žičani so praktični ljudje; oni želé, da v avstrijanskih srednjih ali višjih šolah naj bi se učili vsi živi jeziki mož ne misli dalje, da to je vera celega Trzica, kar tišti pridigova, kteri spremljan od majhnega štaba zvonec samo avstrijanski, da bomo z vsemi narodi si dopisovali in da se nemške „kulture" nosi po našem trgu, „Triestarco" in ne bomo ustrašili , ako nam pride v roko pismo hrvaško, njene tovaršice tira vsaki dan v kavarno in vse to nevtrud- madjarsko ali ktero drugo. Nas kupči ja vodi posebno doli ljivo pod črtu je v teh časnikih, kar cika in pika na nas na južne slovanské kraje, proti morju na Laško, na Ogrsko te jezike bi mogli mi vse znati, se vé, da tudi nemili drusresra nič! To so Slovence itd., ter s tem hoče v tukajšnem parlamentu zbu jati tistl „hort! hort!", ki ga v londonskem parlamentu po- škega, pa ne samo nemškega gostama slišimo. Vedite, da naš i r ir 11 © je trg delavnosti, kakor ga je unidan „monolog misli pametnih Tržičanov, kterih prva lepa čednost je njih anga, ki noče Cimber bite", delavnost obrtnijska, zato bi tištim rnožakom, ki so vsi lepo popisal; mi smo od zora do mraka delavci, obrtniki, zamaknjeni v pesem „Was ist des Deutschen Vaterland", zato so naši stari očetje izvolili pravo ime našemu odkritosrčno svetovali, naj ne mlatijo prazne slame po čas- trgovci, kraju, da so mu dali ime „Tržeč", mi nirnamo casa se nikih, ampak naj raji v resen prevdarek vzamejo in o tem pečati s „politiko" in s „prekucovanjem narodnosti"; mi smo pišejo: kako bi se dal našim revnim delavcom njih zadovoljni s tem , za kar nas je Bog ustvaril in ga hva stan p o l a j š a t i. Tu je gradiva dosti za takesra limo, da smo slovenski narod, kteri delec po svetu slovi šteje za pravega domoljuba, © » r » > uci da zavolj svoje prebrisane glave, in ker nas sv. vera naj spoštujemo svojo mater, se ne pregrešamo zoper 4. za- revček o jez i kili govoriti, ki še maternega ne zná! , ki se národopisné reci naj se prepušćajo takim, ki to reč bolje razumejo. Kako hoče poved božjo; mi imamo radi Nemca, Laha in vsemi; V • V vsacega , al Přistávši še to, da smo slišali, da hočejo nekteri naši ro saj še nikoli ni kri doljubi citavnico napraviti v Tržiču, da bode Tržeč spet narod naš nam je prvi med bila voda; kaj bo nek le v Tržiču? Da pa očitno vidite, to, za kar ga je Bog ustvaril na slovenski zemlji, razode da od male pešice tako hvalisana nemška „kultura" pri nas varno le še to željo , naj ta dopis razjasni, kar je dosedaj nima pravih tal, na kterih bi cvetela in sad rodila, Vam je še megleno bilo, in naj se od Tržiča odvrne kriva misel, da lahko to priča, da nedavnej je g. K., ki je po svojih nemških vsi plešemo, kakor eden gode ! pesmah, novelah iu skem in drugod drugih slovstvenih delih si na Kranj-že davnej pridobil dobro ime, z nekim svojim tovaršem přišel v Tržeč z namenom, nemško „vorlesung-o dati. Nemški gospod protektor mu je nek zagotovil, da Iz Snielednika 4. maja. A. B. V četrtek zjutraj u je bil strašen ogenj pri nas. Burja je močno pihala y tako da je v malo minutah 13 his gorelo; zato se tudi ni moglo veliko pomagati ; celó košato drevje ni moglo po tleh se valajočega ognja ustavljati. Ta nesreća je tudi grajšinske hleve, pode, rastlinjak in žitnico zadela; celó za grajšino samo bila je velika nevarnost. Škoda vsa se ceni na 22.000 fl. Nekteri izmed teh kmetov, ki zavolj poprejšnega dolgá niso mogli asekuracije plaćati, so zdaj v zlo hudi stiski, posebno pa še, kjer lesa v svojem nimajo. Ti so res usmiljenja naj pomaga siro-makom po svoji moči; mili Bog jim bo stoterno povrnil. bode dobro opravil in da se bo vse trio v nemškem Tržiču za nemško „vorlesung-o u Al kako se je revež opekel! Večer pride,-ura bije, „vorleser" stopi na oder in šteje yi die haupter seiner lieben", ki so ga prišli poslušat in na štel je v celi dvorani smo le 3 glave: přišel je namreč le yy protektor nemščine" gova navadna garda ga s svojima dvema hcerama; še nje-je zapustila ta večer. Kaj in kako je bral takrat gosp. K., nismo mogli zvediti, ker edini po-slušavec molči o tem večeru, hčerki njegove pa ste nek vredni, in kdor jim more kaj pomagati V • y y Iz Ljubljane* Namesto da se v kritiko spušamo tega, pokrijemo s plajščem „der Nachstenliebe" in smo vam kar so dopisuni ljubljanski o poslednji viharni seji mestnega dremale. Tudi mi to fiasko, ktere znani literat ni morebiti I IH ■■ H I ^^^H^H povedali to pri°:odbo © le zato, ker je oči ten dokaz, da Tržeč ni to, za kar ga „Triesterca", „Laibacherca", gespošta" Ta yy zbora (glej „Novice" od 30. aprila) v „Triesterco", „Presse", Neu. Nachrichten" i. t. d. pisarili po svoji vkožeui navadi, 5) m v Preša" delajo. Tudi smo za gotovo slišali, podamo svojim bravcom „tableau" te zadeve, da sami soda je več vrlih naših mestjanov se prav hudovalo nad tisto dijo, čigavo je pravo: ali nas domaćih (tako imenovane poslanico", ki jo je nemški protektor brez pooblastenja slovenske stranke!) ali pa tistih, ki iih dopisuni častijo yy unidan zoper Z. poslal v „Laib.", in da je eden hotel z imenom „liberale deutsche Partei." Častiti bravci sami „protest" pisati zoper njo; samo eden, ko se je v kavarni naj sodijo: ali je bilo o tej zadevi treba narodne zavisti, brala ona poslanica z nadpisom Gril I parzerjevim: priljubljeni „Siindenbock". Glaubst Du, man kann kosten vom Gcmeinen? Du musst es hassen oder Dich ihm einen. je nek „mit gehobener Stimme" se oglasil rekoč: Grillparzer. Ja Grill ktera je onim dopisunom tako Razpis konkurza mestnega Sklep mestnega odbora r zbora po yy Laibaclierci" soglasji s kupčijsko «y bor yy Dos ist dos wohre!" Žeiz te same besedice vam je HHHHHHHHHHHHpHHH dosti jasno, da nemška kultura ni segla deleč v kri propagande protektorjeve, ker oni možek še celó razumel ni onega nad-pisa in podpisa slavnega pesnika. Iz vsega tega je pač jasno kot beli dan, da se mala pešica ljudi nesme za ce loto jemati in da bojo „Novice" pravo zadele, ako ne jemljejo 2. februarja se glasi: nico se glasi: Umnému in bolj revncmu Gosp. V., posestnik ključav-rokodelcu naj se dá iz mestne ničarije s p r o t o k o l i ra n o kase 500 gold., da gre k firmo, z velikim založi razstavi v London. scem blaga in 20 delavci. naj se pošlje v London. tega, kar eden uganja, za mnenje celega Tržiča. V Tr- Mestna kasa ljubljanska: Za London pa, kamor iz ce V . V ^^ • ft M 1 t • • v t I Vf • #1 žicu se yy Novice" pogostoma nahajajo in naši radi prebirajo, ker vidimo, da so njih nauki koristni na vec straní in se iz njih tudi čiste slovenščine učijo. Tudi v šolah naših se materni nauk dosti dobro vede. in v 4. razred domaći jih Uboga, da v 10 letih še ni lega cesarstva samo Dunaj y mogla p opol ne realke na praviti y da nima roko delskih šol, da ima raz y V ce se se bo vpeljala tudi temeljita slovnica slovenska morebiti že ni. Naši ljudje previdijo, da je treba naš jezik z besedo in pismom dobro znati, ker se ž njim deleč pride po svetu, in da je škoda velika, ako se taki razširjeni jezik zanemarja tako, da čez-nj mah raste ; — oni dobro previdijo, da slovenski narod ne terja nobene prenapete reci, ako terja, da se tudi njegovemu jeziku v cerkvi, soli in iz mestne kase posije ro kodelce se kaže svetu tako bogata, y y trgan most v é 1 i k e m trgu gold. in se da celó na da potroši 500 pred škofijo tako vstopi bogatemu dunaj še kanala nima in sto skemu mestu na stran. druzih reci ne, ktere cakajo rešenja pod sedanjim župa-nijstvom. 149 Ti s ti o db or nik i, ki nočejo Tisti odborniki pa y ki po tega poslanstva: trobijo, da le trohica prenapetnežev in pešica mladine san vsaki ceni hočejo svojega jarije u ganja o narodnosti slovenski Pismo to so izročili dvema gospodoma županoma zu ravnaj o po besedah omenje- izvoljenca poslati v London: nih dopisunov zoper kon- se po besedah omenjenih do- panu trskemu in županu iz Slapega, kterima se je po željah naj ga ne- Prišii so v nedeljo opoldne in na kolo- kurzni razpis in so rogovi- pisunov drzijo razpisa kon- dekanovih pridruzil gosp. Koder, kurat Slapski 1 e ž i stranka. nemirna slovenska kurznega, so uiožje reda, sejo v Ljublj die Vater der Stadt." dvoi eastno sprejeti po gosp. podpredsedniku čitavnice in Dunaj s kime s tni zbor vzame Ljubljanski mestni zbor iz-za poslance sam popotne liste plača naravnost 500 gold, in h odbornikih y lišče v gosíivnico ?5pri so se peljali v mesto v svoje stanova Slonu" drugo mu ni nič inar v London in dá le 20 gold, za vse srebra vsakemu poslanců na ter ne besedice o tem ne roko, jim pridruži izvestnika, določi. jim dá inštrukcijo itd. Korist dunajskili poslancov Korist Ijubljanskega in kam- Njim na cast je bila zvečer „beseda" napravljena. Lični transparent z napisom kazal dragim gostom , • V „Slava bratom našim Vipavcom" je da se je čitavnica danes oblekla v praznično opra šavci res v pi Dvorana je bila tako polna, da so poslu stiski bili. iz Londona za dezelo : Gospodi poslanci stopijo pred predsednika čitavnice g. niskeaa poslanca za dezelo : župana Ambroža. Gosp. Koder poprime besedo in tako milo Bomo brali ob svojem času, Bomo tudi slišali ob svojem m srcno govori, da vsi pričujoči so bili globoko kolikšen in kakšen. času, kako in kaj. V • Bil je zares slovesen moment, pozdravljan s živio gmjeni in slava Pristavimo pa tem iz protokolov in korešpondencij vzetim primeram še to, da tudi naš dežel ni odbor je klici od vseh sti Gov je bli tako-le: yy Visokocastiti predsednik ! Slavni p o dj Kakor bil nagovarjan po dunajském glavnem odboru, naj pošlje na hitro se je bilo po deželi razznanilo , da se po mestih cele deželne stroške pripravnega realkinega učitelja v London, družbe povezujejo, zanemarjemu domaćemu jeziku na višjo Deželni odbor, ki ni hotel po izgledu naše kupčijske zbor- stopnjo omike in k tisti veljavi pomagati, ktera mu po vseh nice ravnati in z davkovskimi dnarji gospodariti, je eno- natornih pravicah gré y kakor hitro se je slišalo, da se glasno sklenil, da nima dnarja zato, ker ima za več po- je v ta namen tudi v Ljubljani znamenito društvo vrlih slo venskih rojakov pod naslovom „narodne čitavnice" ustano trebnisih reč i skrbeti in ker se morejo izgledi za to kar se za pohlevno šolstvo naše (realko iu rokodelsko šolo) potřebuje, veliko bliže: v Gradcu ali na Dunaji, in veliko cenejše dobiti. In tako so ravnali menda tudi vilo ker so se jele srca rodoljubnih Slovencov veselja oživljati tej adj prikazni napoved boljše in ugodnejš drugod, ker dobe za svoj potrti materni jezik spoznali. Kakor drugod ne vemo, da bi bili brali, da je dosti druzih deželnih odbo- smo tudi mi lp un kraj sivega IV7 V • južni dolini rov iz dežel n ega zaklada poslancov v London poslalo, z veselj sprejel slovensčega zvona. kteri se od 5 Sapienti sat! Ali po naše: Kdor ima oči, naj vidi ušesa, naj posluša! h k s j r: y in ljubljanske narodne čitavnice po domačii odmeva N le posamni odoljubi, ampak cela Ipava je blagi pomen Va p r e ( J r a Iz Ljubljane. (Yipavci v Ljubljani). Kar so bili sega slavnega društva hitro zapopadla, in se Vam zahva Or I o1 nam bratje iz Štajarskega tukaj y III bilo več v ljoje za V domoljubno prizadevanj In glejte, visoko čitav ni ci naši tako vesele in slovesné vecernice, kakor i 'I v je bila v nedeljo. Ce trti dan maja si je tedaj čitavnica častiti predsednik, in Vi slavni utemeljitelji narodne čitav nice! tukaj Vam predstavljam dva moža, dva ipavsk; naša spet s zlatimi črkami v kroniko svojo zapisala. In P kako ne bi srce veselja igralo , ako brat pride k bratu in Ferj ♦ • V Janeza Žvokeljna, župana Tržkega in pa Jožefa , župana Slapenskega , ki Vam ju Ipava pošilja, mu odkrije djansko svojo ljubav. Mili naši bratje na Vi- da Vam poklonita pohvalno pismo, iz kterega bote spoznali pavskem , ki jih je veličastna beseda presvitlega Cesarja: da ipavska kri ni voda, da narodna zavest se nikakor za- „ravnopravni bodite vsi moji narodi avstrijanski !* v globo- treti ne da, in da po omenjeni obveljavi ne samo kaki pre- čino srca ganila, so z veseljem gledali v Ljubljano, ko so napeteži, ampak Ipavci vsi željno hrepené. Od podnožji slišali, da čitavnica naša ni prezrla onega mogočnega na- Nanosa noter do drč golega Čavna bodete našli več kot vdiha s cesarjevega prestola , ampak da je nernudoma za- dvajset čela za omiko in oliko sedah dolgo zatrtega jezika v očitnih k iz krajnskega in goriškega oddelka Ipa ti r> be pod tem pismom podpisanih, in ti podp v • so mozje y k in vajah skrbeti; al s bridko žalostjo jim je presu- imajo ustavno p in dolžnost za soseske govoriti lijevalo bratovsko srce, ko so slišali in brali, kako se do- so večdel župani, županijski odborniki, večji posestniki in ino ljubno, posta vno in lojalno vedenje čitavnice naše drugi veljaki, ki potrebe ljudstva gotovo najbolj poznajo iri od mnozih strani crti in psuje. lu ker le konca ne kraja tedaj najbolj vrjetno spričujejo Dop je scer že nekaj ni bilo tega grđega rovanja v ustavném času y ki je tednov star y ker ni bilo mogoče, ga Va prej izročiti y al vsem narodom dodelil enake pravice, niso vrli bratje pod livaležnost nikdar ne zastara Nanosom mogli več molčati in prenašati krivičnega tovanja ; vstali so na noge Pa kaj bom svojima Ipav-naspro- coma v besedo segal ! govorila moža, in poklonita čast. in pokazati so hotli, da je to gospod predsedniku izročilo, ktero sta přinesla, da se sami pravo in pošteno, kar čitavnica delà v razvitek mater- o tem prepričajo, kar jim mi pravimo u nega našega jezika, in podpisali so to v očitnem pismu N to gosp. Ferjančič, župan iz Slape in ga čitavnici očitno poslali. Ta pohvalnica ni po kot na, predsedniku preki vezano poh , podá gosp s temi bese- tudi ne naprošena; ona ne šteje le posamezne rodoljube, dami ampak vse, kar koli je veljavnega v velikem vipavskem yy N zamerite. visoko častiti pod predsednik in Ví okrogu krajnskem in goriškem, je postavilo svoj podpis v častiti gospodje! da Vas z lepemi besedami govoriti ne kterim na čelu stoji slavnoznani rodoljub, visokocastiti znava, kakor se za take gospode spodobi; Vas tedaj nara^ m% tehant in častni kanonik, vitez Franc-Jožefovega reda gosp nost vseh Ipavcov nar pred pozdraviva Vam pri Juri Grabrijan. Pohvalnica šteje 12 županov, 55 odbornikov, neseva, kar so nama za Vas izročili. Zlata in srebra je 2 grajšaka, 20 duhovnov, 4 ces. uradnike, 5 doktorjev in 1 lekarja, 140 posestnikov, 9 obrtnikov in 13 učiteljev. Rekli so nam častiti poslanci, ko bi se bilo le samo na ekaj premalo med nami, zato Vam ga niso mogli poslati nekaj je, y kar srce člověka tudi razveseljuj y dobreg iu sladkega vinca ; pa s tem bi sicer imeli, to goste mi drage veliko število podpisov gledalo, dobili bi jih tisoč lahko; najraji pri sodu postrežemo. Za zdaj sprejmite tole p i s m al tega niso hotli: gledali so le na vel javo mož in na kterem Vam tudi najboljše, kar imajo, J h večje število sosesk. Zastaviti so hotli s tem klin v srca pošiljajo, zato ker ste jeli zid predirati, kteri je do grde laži tistih rogoviležev nemškutarskih, ki po časnikih zdaj kmeta in gospoda zavoljo našega domaćega jezika 150 Zložili smo tudi pesem na Vas, ktera Zna biti, da ste za kake še prezgodaj na zvon uda tako trdo locil. je pismu priložena. Sicer radi bi Vam jo sami zapeli, pa rili, ki se bodo kaj časa od ptujine omamljeni or luhi pa pevska kri se po vsaki žili ne pretaka ; toda vrjemite nam, postelji valjali, pa le zvonite in čvrsto zvonite, Vi vrli da noter v Ipavski dolini nam bo srce od veselja poskako- domorodci! naš narod se bo brž predramil in vstajai za valo, kadar bomo slišali, da Vaši vrli pevci Vam bodo Vami, in gotovo tudi gluhi zaspanci ne bodo dolgo leni za zapeli : Slava Vam, slava! Vi vrli rojaki Vi rodoljubni slovenski prvaki, 5 stajali. Ako narod od Vas sliši, da Vi po svetu več veljavni mestjani Venec zaslug nestrohljivi Vam gre bolj omikaiii in ste jeli očitno svoj domaći jezik čislati, in da mu v svojih ..besedah" vso spo- Kako so segle krepke te besede v srca vsem, so ka- dobno sprednost skazujete, kterega so dozdaj nekteri naših otresovali, koliku zali zivio-klici, ki so doneli po dvorani vrlemu mozaku v narodni naši kmetiški obleki, kterega prsi kinča zlati križec Franc-Jožefa za zasluge. domorodnih omikancov kot blato od nog obudnega nagiba bo to za-nj, zavedati se, da je Slovenec y in da se mu svojega jezika sramovati ne bo več treba, da Gosp. predsednik dá potem adreso gosp. tajniku Pra- njegova Iepota in dovrsenost tudi - _ - t. - . - Aft « t V • 1 • I drugod protniku, naj jo očitno bere. Gosp. tajnik jo bere; tako-le uradnijah se ? «lasi : v šolah in je večje veljave vredna, kakor se mu je do- es 55 Blagorodni Gospod! Visokočastiti Predsednik! zdaj dajala, in si bo z vso navdusenostjo po njega upe Jjavi za vse rabe po domačii prizadeval. Ni davno, kar ste pri priložnosti castnega pozdravljanja vrlih slovenskih Stajercov rekli, da „zvon pod turnom bobni, na daljavo pa bolj doni". — Primero tega lepeza izreka mi Ako je znano i da Bog sam vsaki narod v njegovem njegovi segi od njega pokorsino in © jeziku poslusa, in po zvestobo tirja, kdo si upa reči, da bi Slovenec v rabi svojega Ipavci na vse strani za resnično spoznamo Konec pre- jezika svojemu svitlemu cesarju manj podložen in zvest bil y tečcnega leta je slavna družba národně čitavnice, ktere vi- kakor dozdaj, dokler je bil mutec? in kdo ne vé, da s to sokocastitemu predsedniku se mi v Vas poklanjamo, v sredi likanj veco hvaleznostjo mu bo udan, ako ga z mogocno Ljubljane na zvon slovenskega glasû krepko udarila. Mi besedo premilostljivo oblagodari: „Efeta! Spregovori daljni ne vemo, koliko bližnjih Ljubljančanov je na njegovo Slovenec! Bodi vrstnjak s svojim jezikom vsem » v . ali prav za prav gluhih ostalo; nas pa bobnjenje oglušilo, je njegov mili národni likanj več za to, ker smo ga od takega kraja zaslišali, kodar se drugim narodom mojega cesarstva!" glas z vso radostjo napolnil in to Blagovolite, od ga tako brž nadjati ni bilo, in ker so ga mozje zazvonili, med kterimi si jih je veliko pred malim še kaj takega v nečast in trdo sirovino stélo. visokočastiti predsednik! Vašemu slavnému društvu, ki nam je tako mično k belemu dnevu povzdige in enakopravnosti našega jezika zazvonilo, našo srčno hva-ležnost oznauiti; izrecite srčnim rojakom vso hvalo, ki so pri vseh nasprotnostih v sredi Ljubljane našemu jeziku pred Mi po deželi in kar od sebe pravimo, mislimo, da stol postavili od cele slovenske domačije veljá smo sicer » kterega zanasamo se slovenskega več podrli ne bodo! Blagovolite vsi nasprotniki priložen pevski nagovor v «r lasovanja med sabo vajeni; nam je potrebno, kot vsak- spominek nase ipavske udanosti dobrovoljno sprejeti, in ga možakom, ktere zadeva, pokloniti. Ako tudi v pesmi in v žalibog! p^^mt kmalo bi se ga tudi mi sramovati danji kruhek, pa morali, saj tako deleč je že prišlo, da si moramo za ne- napevu umetne dovršenosti ne najdete, verjemite saj, srečo šteti, da smo Slovenci! — Kaj je bil Slovenec do- Vam iz srca tako pojemo! Ako ju pa vredno spoznate irolo slovenščino? Nič ? ali skoro nič, kakor se smé v Vaši „besedi" zapeti Ako ga ni ptuja omika zvonček se k Vašemu zvonu prilaga. zdaj s svojo sama nezmožnost in sirovina! pregrevala, in ako ni znal, kolikor si bodi, ptujih jezikov lomiti, ni imel nobene veljavne prednosti. Ako je hotel po z najboljim napredovanjem!!! da , da bo národ slišal, da ipavski Da ste zdravi in bi dolgo zi veli Vi in Vsa slavna družba kaki omiki segati, je moral le po ptuji, ker v domaćem jeziku je ni bilo doseći. V ljudskih solah, ki so gotovo za do maco omiko postavljene, si je s ptujim jezikom zastonj v družbah, ki so se kaj več omikane dozde-so ga zaničljivo gledali; v uradnijah je bil celó mutec Iz Ipave 4. svečana 1862. Sledijo lastnoročni podpisi. Vaši zvesti Vipavci. íí S kako živim veseljem je bilo to pismo sprejeto ni glavo lomil; nam mogoče popisati. lave Na to gosp predsedniku podá župan Vipavski ar © 08 pod in nedorašenec, ker uradnega govorjenja ni razumel, u rad Žvokel pesem, ki so jo poslanci v 300 iztisih sabo pri nega pisanja ni znal brati, še manj pa razumeti. Kar je nesli > in se tako-le glasi : ni mogel za-se ali zoper sebe podkrižal ali podpisal, se prepričati, ali je tudi res tako, kakor je on misli! in govoril; v vsem, in v vsem je moral ubogi revež vero dajati tem, ki so mu ptuje govorjenje in pisanje tolmačili, kakor so hotli in znali. Potlačeni Slovenec je bil tako nizko padel, Ipavci utemeljiteljem slavne narodne citavnice v Ljubljani 1862. Slava Vam, slava, Vi vrli rojaki! Vi rodoljubni slovenski možaki! Venec zaslug nestrohljivi Vam gré! da si je v resnici za siečo štel, ako je mogel kako cunjo nemčije na se potegniti. „Pojdi", je rekel oče svojemu sinu, zakaj da boš Narod zaupno vstaja za Vami Vaša pogumnost k spoznanji ga drami 7 „pojdi, uči in navadi se jezika", to je, nemškega domaćemu svojemu ni dajal več časti tega imena — svoje reči ložej opravljal, ložej govoril in bolj lahko živel Da se Slovenca skazati še smé. 55 v « Druge v sanjah V se mami ptujina : 5 kakor je meni bilo mogoce, ker se nisem jezika učil". Ptuja omika da sreča edina, Glede na tako žalostni stan našega národa smo na tihein tarnali, kakor je nekdaj Jeremija prerok na razva-linah Jeruzalema zavolj nesreće svojega národa tarnal smo po boljših časih zdihovali; in zato, vrjemite nam Ptuje peruti da više neso. Taki tud' dolgo ne bodo več spali i 5 in Radi^ za Vami se bodo podali : i vi Cutje Slovensko jih zmagalo bo sokočastiti predsednik, je veselje naše srca presunilo, ko smo iz Ljubljane, — ne zarnerite, da naravnost rečemo r skoro že ponemčene Ljubljane — tako krepko zvon národnosti doneti zaslišali; zakaj upanje naše je jelo vstajati, in pošeptuje, cr e» in krog mislimo, da si z nami vred narod kro da veseli dan za Slovence je napočil, ker veter od pra-vega kraja vleče in nam rano jutro od Ljubljane tako mile glase nosi. Bog Vas ohrani Vi skrbni očetje Te še zbudilo bo Vaše početje Bodo zavedli se naše krvi. Narod navdušen za svoje pravice Srčno odriva tlačivne krivice, Vendar Cesarju zvestejšega ni Avstrija mnogo narodov zakriva, Vsaki enake pravice naj vživa, 151 Vsak se po svojem naj vrlo krepca Stebri ji bodo vsi trdni postali, Z zidom zvestobe jo bodo obdali, Stala bo trdna do konca svetá. Pridi sloga dar nebeski, V ljubezni spravi nas! Avstrijanske vse narode Po bratinsko povezuj V zvestobi in pravicah Stori tud1 enake vse f Složnost naše geslo bodi! Složnost vedno jači nas! Ko so gospodje poslanci izročili vse svoje sporo •čila čitavnici, poprime predsednik njeni gosp. župan Mihael Ambrož besedo in blizo tako-le ozdravlja pozdrav vipavski: 99 In principio erat verbum'4 ? to je, od začetka bila je govora zato, beseda. Ta vvod postavim na čelo današnje ker je po besedah Vipavskega pisma moja beseda 12. januarja uzrok pričujoče slovesnosti, in da potrdim, kako veljavnost da ima beseda. Ni samo zadosti, da bi se opiral samo na te besede, ktere ste Vi, ipavski sosedje , na čelo postavili Svojega hvalnega pisma, ampak jez mislim omeniti ob krátkém vseh besed, ktere sem od tesra časa o zadevah 9 slovenskega razvitka govoril, kar sem za ljubljanskoga župana postal. Ne mislite pa , da bodem ošabno svojo osebo predstavljal, ne; povedati moram pa to zato, ker sem kakor mestni predstojnik priložnost dobil, se poprijeti djansko za omiko slovenskega naroda. Ko so mi lánsko leto o nastopu županstva tukajšni mestjani krasno bakljado napravili, so me pozdravili z pěšinami v domaćem jeziku. Jaz sem takrat rekel : „Mili ganili moje upapolno srce. Znan-stvo domaćega jezika obudi ljubezin do domaćine, — znan-stvo ptujih jezikov nam nadeluje pot za prijaznost z ptujimi odi. j^—^^-—-—-——--- sinčeka domovine v krasno okinčano dvorano mestne hiše da sem glasi maternega jezika so Ko sem bil storil slovesno prisego, sem pripeljal ga na og led postavil za prevdarek : ali je f ugoden višjo stopnjo omike zadobiti in se prištevati jezikom druzih narodov. Rekel sem, da je sinček domovine odrašen in brihten fantč , in da ni treba po drugih krajih za-nj bera- • a • citi i ker ima on sam po sebi pravico, se vsesti v naročje svoje matere domovine. Ko smo lani prvikrat odprli duri narodne citavnice, sem ravno na tem mestu stojim, venske, naj se 9 kjer zdaj rekel, da smo prizgali majhno Ijučico omike slo- , da bo postala baklja celi domaći razširi deželi. Rekel seru na dalje, da smo vsadili majhno dre- bodimo mu vcrli vertnarji, da bo rastlo in veje ktere bojo s senco svojo hladile celo domovino. vesce pognalo, sem zadnjič pri pozdravljanju naših Kar Stajercov od zvona omenil dragih sosedov ste Vi sami obširniše in bolj jasno povedali, kakor jez zamorem. Vse, kar sem jez v teh govorih omenil, se začenja spolnovati in zato potrdim moč besede ter ponavljam: principio erat verbum et verbum erat apud Deum.u Beseda je od ocitala in se od nekterih še dandanašnji očita nesposobnost slovenskega jezika 9 on je pa djausko dokazal i da je gladkem vse to krivo natolcevanje ; spisal je v slovenskem jeziku kemijo, umevno za vsakega izobraženega krneto j vavca, in tako je dokazal, da je naš jezik zmožen za učenejši predmete, kakor tisti mislijo, kteri ga le za peč postavljajo ; spisal je vino rej o , ktera zasluži imenovana biti katekizem za gornika in ktera nam je morebiti že na-ključila nektero sladkejšo kaplico ; spisal je z vez dozna nstvo iu dokazal, da tudi zatrti Slovenec je zmožen se obrniti proti visokemu podnebju in razlagati rojakom v domaćem jeziku skrivnost Božje vsegamogočnosti ; spisal je velik del občne po vestu ice in še več druzega v No-vicah. Naj omenim na dalje visoko častitega gosp. dekana Grab rij an-a, kteri je prvi v Vašem pismu podpisan. Gospod zveden v duhovskih in deželskih zadevah , gojitelj uka in zvesti deržavljan, si je pridobil zasluge, da so mu presvitli césar podělili red Franca Jožefa; on je ustanovi! šolo, kteri je ni para po širokém in dolgem, in dokazal, kako da mu omika sloveuskiga ljudstva pri srcu leži. Omenil bi lahko še drugih veljavnih mož, pa čas mi ne pripusti, ker me veže tudi dolžnost, Vam nekaj razjasniti o zadevah ljubljanskih, ktere se Vam, kakor Vaše pismo govori 9 ne kakšno klaverne zdé. Pripustite, da v drugic omenim svojo besedo pri dohodu Štajercov, kjer sem rekel: da nas v Ljubljani tlačijo mnogovrstne težave, in Vi sami pravite, da zvon, na kterega smo udarili, je morebiti nektere oglušil! Ako sodite po nekterih našemu ljudstvu so- Dragi m oj i f vražnih časnikih, morete se prepričati, da je ta zvon nektere prebivavce Ijubljanskega mesta le razkačil — da so kakor sršeni začeli okoli frfrati in nas po časnikih pikati. Al, dragi moji 9 ti dopisuni večidel niso Ljubljančani oni so od vseh vetrov sem nanešeni in so rokodeljski pi savci, kteri polnijo pólo časnikov z mnogo sodrgo, tudi z lažuii. Oni septajo vrlim Ljubljančanom na ušesa, da hoćemo nemško kulturo pregnati in prav po sirovo se obna- da hočemo konštitucijo podkopali in spet rakovo pot sati 9 nadelati itd.; oni trdijo, da le oni so „liberale Manner" mi pa pravimo: „libera nas domine!" Nekteri naši Ljubljančani. kteri se štejejo za izobražene mestjane, se stra-šijo pred tem popancom; bojé se, ako bi to znalo res biti, in lasje jim kviško lezejo, ako jih kdo plaši, da bojo srajco izza hlač nositi ! Glejte dragi m oj i 9 mogli take kvante so uzrok, da zvon doma nima še popolncga glasu. Zagotovljam Vas , da ne najdemo Ljubljančana, kteri bi bil protivnik I I ~ u i I I JbII jB I m i J p t ^^ l i mm li 'I B: I I ^^ ■ h đfc E I MM ^^ omike našega ljudstva, tem več vsi želijo , da bi tudi nasi pa kmetje na višjo stopnjo omike prišli, dobro vedo, kaj da srno dolžni nemškemu jeziku, je potreben člověku, kter se dalje po svetu peča; naša Naši Ljubljančani kako da dolžnost pa je, da jih prijazno prepričamo 9 da z omiko maternega jezika nočemo celó pred duri staviti nemškega jezika, nemške omike, kteri mi vsi to zahvalimo, kar zdaj znamo. 99 in Laž tukaj stranki 9 gerda laž je 9 če pravijo dopisuni, da ste nemška in slovenska stranka. Jez, kakor Boga Da sta Vi ] p bodla beseda sebnega, am dolina Ljubljí mestni župan, morem poznati vse zadeve prebivavcov ljubljanskih in morem brez ovinkov potrditi, da naše ljudstvo mirno in kraljuje cez duha človeškega! in brez sovraštva med sabo živi. Nemški rokodeljci izdelujejo med Krajnci prvi, ktere je spod- svoje izdelke in slovenski prebivavci jih radi kupujejo 9 izgovorjena pak je čisto v ljubljanskom mestu, ni • V nic po nikdar nikoli ne bote slišali očitanja naroda to le kva češinje, prvo grojzdiče dobivamo z Ipa (natorno). Kakor ipavska sijo časniki in dopisuni njih. Da se pa sami prepričate, prvi saddonaša, prve breskvice, prve poglejte jutri delavce, kteri pred mostom ravno zdaj tlak prebiv tako so tudi pošteni (flašter) delajo. Jih je pet Nemcov iz Bavarje in sedem pi Ziva resnica je, da tam se obuduje hitrejši nai přinesli, ktera rodi omika slovenska. Krajncov, kteri z kladvi le po kamnih tolcejo, nam dober Verjemite odni v • solnce gorkejše pripeka, tam tlak stavijo, sebi pa vsakdanji kruhek sluzijo. velj bolj bleši, tam ljubezen do domovine bolj in tam, kjer solnce mi 9 da še mnogo več poštenih mestjanov bi množilo naše kali hod spričuje to Vaši do- zberališa, ako bi prav podučeni bili in bi jim časnikarji so Vaši dolini živeli in še spricujejo pa tudi velj v • mozje 9 živé. Omenim rajnke Matija Vertovca slovensko se po vseh slovenskih krajih šlové kteri gosp možganov ne mešali tako pa se rajši ogiblejo, da jih ta ali uui po časnikih ne pika,— rajši vse popusté, rajši zatajč ^. j i • . * « t i • i; ivA:0 moza, kterega zasluge za omiko svoje rodbinstvo, kakor da bi v „cajtenge Dolg se je se tega, kakor bi jih merzlica tresla. prišli i boje 153 > j'- Ai tudi ti prikazki bodo počasi zgiiiili, ko se bojo naši ste vendar ravno te dve vrstici kakor nalas za sedanji cas ^^ v vrli mestjani prepričali, da smo mi, kteri slovensko omiko ko nekteri národni Iakomnezi le vse hocejo za se imeti «agovarjamo, sami na vse kraje izobraženi, da želimo pri- in nam ne privosijo celó nič od tis tih pravic, ki grejo jaznost med vsemi narodi in da bomo zmiraj tega posne- tudi našemu jeziku in naši narodnosti. Takole je Ver- y kteri je boljši, kakor smo mi. Veliko se je ze zgo- tove pel: mali dilo, kar nam to spričuje ; tudi se je začela pred nekterimi tedni v mesijanski hiši šola za slovenski jezik, h kteri se je pridružilo več uradnikov iu pravoslovcov, ki dobro spoznajo, da znanstvo slovenskega jezika mi je zdaj potreba. Upanje imam, da se bo ob kratkem vse poravnalo, da bo naš zvon tudi doma svoj glas dobil in da bo meso postala beseda presvitlega Cesarja: „Enakopravnost vsem narodom !" Brali smo na obrazu gosp. poslancom, kako srčno jih kteremu so mnogokrat z Ovco postriže, pomolze, odere do belih kosti, Muzek poliže, posrka do zadnjega kanćeka kri.' yy Kaj ne, da so to tišti Iakomnezi, ki trobijo po svetu,, da to, kar mi za omiko in obveljavo premiiega našega jezika tirjamo, je prenapeto, nevarno, izduhtano po nekterih vrtoglavcih in da naš narod od tega nič ne vé! Da se takim legatom (trobilom) glas ustavi, je živa potreba, je razveselil predsednikov govor 5 da se povzdignejo glas tudi ste povzdignili Vi, drugi dragi tr 1-» iasovi, unim na»protui. Tak Vipavci; danes, ki bo donil glasno pohvalo v besedo segli, pa tudi ves zbor je ustav večkrat govor s živimi „ na desno in levo, ker kaze y da ljal V • • Z1V10 in pravo-klici :u ko n a p r e d e k n a r o d n e g a Zato zakličem „Slava" je gosp. predsednik z govorno besedo odkrival radosti pa tudi britkosti domoljubja. Celi govor je bil z navdušeno pohvalo sprejet. Po vsem tem se je začela „beseda". V popisu njenem moramo danes krajši biti, ker nam ne čas ne prostor ne pripušča obširnišim biti. Reci pa moramo, da zadovoljstvo jezika je res želja naroda našega. Vam vrlim domoljubom, ki ste nam ta veseli zakličem „Slava" glas pri visoko nesli iz prelepe svoje doline! častitemu Vašemu gosp. dekanu Grabrijanu, možaku, ki ga narod v svojem srcu nosi in S a cesar sam čisla, iu zakličem „Slava" celi vipavski dolini, ki se je nas^ tako Ijubeznjivo spomnila ! Bog Vas živi vse r ž njo bilo je vesolno. Dragim gostom na cast po gosp Napil je na to zdravico c. cr Koder zdravico celi CI A. Praprotniku v besedi in po gosp. A. Nedvedu v or © lasbi složeni „Pozdrav" je bil s tako pohvalo sprejet, da ni bilo pred mirii, dokler se ništa oba složitelja zboru pokazala. Gosp. Nedved je podal lično vezano pesem poslancom, naj jo izročijo preč. gosp. dekanu. Pozdrav ta se je tako glasil: tavnici naši ter pomenljivo željo izrekel: Naj bi bila kmali cela krajnska dežela čitavnica slovenska! Dalje je Or e** župan Ferjančič napil zdravico predsedniku in odbornikom čitavnice, gosp in or Zdravo Ipavci, sosedje premili Î Lep Vaša dol cveteča, Goste predrage sprejemamo Vas; Kapljico sladko Vaňi trta daj Sladko, domaće ste nas zveselili Lep bezen je Vasa goreća osp. podpredsednik dr. Voncina je odzdravil to zdravico gospodom poslancom iz Vipave in v lepem nagovoru razodel svoje veselje, da drevesce čitavnice naše, ki je bilo še le v jeseni zasajeno, že tako lepo in čvrste korenike poganja da Vipavci , ki so nam danes přinesli šopke prvih češinj, ki smo jih v dvorani veseli prvikrat zagledali, so nam pri- y Zvišali z dnevom stezlatim nam cas. Ki Vam za národ pri srcu cvete. nesli v pohvalnici svoji se lepši dusni sad. Iu tako je sledilo tiskarju in jenjati moramo. Zdravo zatoraj, sosedje premili, Gosti predragi ste danes nam Vi, Sladko, domaće ste nas zveseli, Srčno rećemo: Naj Bog vas se vec zdravic al mudi se V • • f zivi : Tudi P y Zelj zložen po gosp. Nedvedu zložen po y m Slovenec t e r o s p na ptujem u Le to pa morem še reci : Mili pozdrav cele velike doline je znamnje, de se narod naš za veda svojih pravic; to bo z radostjo navdalo vsakega domoljuba. Naj bi pa tudi krep- 5» N cr © osp J Fleiš sta b dostno sprejeta Gosp. A. Praprotnik je izvrstno casmco gospodi Raj gublj u pazlj po V govoril Koseskovo kratko ktero so še posebno čalo stanovitne, povzdignilo klaverne, podpíralo omahujoče in potrlo rovarje, kteri ošabno mislijo, da „kopica Ljubljan-čanov" je cela dežela kranjska! y gospe in k hude zato, da dokazuje. Zvi mi?) neko malo današnje besede kteri je besede dr. I R cr © er y (J\aj ne, da mi ne bote žensko slabost nekoliko pa je nosila „Kovaška," pev pa profesor pražkega konservatorj Fi Vogel zložil in nam j w J nas cr » p. J. Zeleznikar iz cesk » P* To je k Pa naši vrli pevci so to tudi globoko čutili m «•a r-a navduš« niso še pel da plosk ni b pred konca, dokler Ijubni ansk ! tako crn Novičar iz đomačih io ptujih dežel. 1. dan t. ni. se je spet začel državni zbor v spodnji zbornici. Po ukazu presvitlega cesarja je državni minister prvi besedo poprijel in naznanil, da z ozirom na to, ker se bo zbor zdaj dnarstvenih reči lotil, se še enkrat ponavlja , s tri za vzdržanje ustave in za natanjčno spolnovanje postav tudi državnemu zboru odgovorni in se tedaj s kar je bilo 2. julija 1861 ze rečeno, da so mini k tem prekliče ukaz 20. avg 1851 y po kterem so ministri nalogo izvrstno resili. Res pravil, da brez tega ko peli. Pevovodja in pevci so danes tezko 8amo je Cesarju odgovorni. Ker pa dosihmal državni zbor * • a • ft V ft i ■ « a m ni cuda, kar nam j ki ra ni na Cesk Po besedi je vesela družbi* bene pevske veselice Pot* ni še popolni državni zbor vseh avstrijanskih poslancov, gostom iz Vipa J b poseb e nuialo ikavno kol u mnozica 8 S voji I zdravicc y ki j ki ne ni bil še znan. Med pl< v ffostivnico d raja la viditi i pa se j V • je s tem razglasom le načelo (princip) ustavne odgovor in našim ki nosti izgovorjeno, postava sama je do casa celega dr Pretres dnarstvenih reči pod pred y in se tù radovala guru napil bi gosti takole : y ktei je d Bleiweis pi y y Gosi V m J h • V • je nokar slavni naš cr to* predsednik z zgovorno iu krepko besedo pozd žavnega zbora še odložena. - se přetekli teden še ni začel ; le postava o novem načinu kako se ima davek poberati od žganja, je bila sklenjena in sicer 6 krajc. in 3 desetinke od stopuje in vedra. Cesarski ukaz od 28. aprila doiočuje, da rudarska d e-setina je 1. maja ueliala, da stopi ta dan dohodkini davek P1 drage nam goste iz Vipave. Naj mi jo u da tù v pod nj i hisi v imenu čitav v veljavo, in se sledovanje po rudah obloži z 20 fl. davka vsako leto. — Po svetu se ta teden ni nič ravno posebnega predsednik se je gori lepo spominjal neumilega Matij rnrn^^m i m....... i mi mmn storim tudi jez to. Gospod Zg0dilo. Iz Laškega, kjer še zmiraj kralj z veliko slavo Vert in njegovih slavnih del bod lahka ! Naj dosta se jez ekaj Raj tudi pesnik. Kaj pesnik mi utegnete reci a potuje, se zdaj sliši, da polovico Rima bojo Francozi posedli „ a za gVi Očcta, polovico pa bojo vzeli Piemontezi v posest. VTertovc je bil Tur ko m slaba poje; junaški Crnogorci jih tepejo, da je mu ni nič znano y o tem nam to ni res! In vendar je res; ceravno je le kaj ; punt iz Hercegovine se pa širi že tudi v Albanijo. dve vrstici zapel (le(a 1816) k k y Današnjemu listu je priložena 21. póla „povestnice u Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.