NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013«
I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta
1. Naziv težišča v okviru CRP:
Kulturna in narodna identiteta
v
2. Šifra projekta:
V5-0273
3. Naslov projekta:
Razvojne možnosti slovenskih manjšin v sosednjih državah
3. Naslov projekta
3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku:
Razvojne možnosti slovenskih manjšin v sosednjih državah
■2. Naslov projekta v angleškem jeziku:
Developmental opportunities of Slovene minorities in neighbour countries
4. Ključne besede projekta 4.1 ■ Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:
narodno vprašanje, manjšine, Slovenci, slovenski kulturni prostor, politična geografija, medetnični odnosi	_
4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku:
ethnic question, minorities, Slovenes, Slovene cultural space, political geography, interethnic relations
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 1 od 17
5. Naziv nosilne raziskovalne organizacije:
Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0):
Univerza v Ljubljani (Filozofska faklulteta, Oddelek za geografijo)
6. Sofinancer/sofinanceiji:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 10825	1 dr. Jernej Zupančič
Datum: 30.4.2008
Podpis		^odje projekta:
izr^r		r. Jernej Zupančič
e		
		
Podpis in žig izvajalca: doc. dr. Cirila Toplak, direk
Obrazec ARllS-RI-CRP-ZP/2008
Straii 2 od 9
n. Vsebinska struktura zaključnega poročUa o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP
1. Cilji projekta:
1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? 3 a) v celoti
b)	delno
c)	ne
Če b) in c), je potrebna utemeljitev.
Zastavljeni raziskovalni cilji so bili v celoti doseženi.
1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? H a) da KI b) ne
Če so se, je potrebna utemeljitev:__
Cilji se v teku raziskave niso spremenili.
Obrazec ARRS-RJ-CRP-ZP/2008
Stran 3 od 9
2. Vsebinsko poročilo o realizaciU predloženega programa dela :--
Ciljni raziskovalni projekt "Razvojne možnosti slovenskih manjšin v sosednjih državah", je
zasledoval tri glavne dlje:
-razvoj koncepta skupnega slovenskega kulturnega prostora in njegovega uresničevanja v pogojih odprtih evropskih meja, informacijske družbe in globalizacije. Pojem SSKP se navezuje prvenstveno na prebivalstvo in ne na tradicionalno poselitveno ozemlje; je torej
deteritorializiran
-reševanje problemov perifemosti (v gospodarsko-prostorskem smislu) m margmalnosti (v družbenem, političnem in kuhumem smislu) kot velikih razvojnih težav glavnine slovenskih
manjšin v sosednjih državah	. , .v .
-iskanje gospodarskih, kulturnih, političnih in prostorskih sinergij; s tem racionalnejša m
obenem učinkovitejša uporaba sredstev, ki jih RS namenja za vzpodbujanje vecje konkurenčnosti slovenskih manjšin na eni ter zagotavljanje stabilnega etmcnega m kulturnega razvoja znotraj EU. Sinergija mora torej voditi do večje kohezivnosti znotraj skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Uvodoma smo postavili hipotezo, da so manjšine v zadnjih letih izgubile nekatere od svojih funkcij "mostišča" med narodi / državami in to kljub boljšim formalmm pogojem
sodelovanja.	.	, ,
Hipoteza je v celoti potrjena. V analizi smo opredelili razloge za to, v smteznem delu
predlagamo nekatere rešitve (skladno z napovedanimi primarnimi tremi cilji m ostaUmi parcialnimi cilji, opredeljenimi v prijavi naloge).
Projekt je temeljil na obsežnem arhivskem, kabinetnem in terenskem delu. Pregledu opravljenih parcialnih analiz in časopisnih gradiv (poročila o aktivnostih; nekateri projekti so bili predstavljeni) smo dodali analizo statističnih podatkov in dopolmh sliko manjsinskih in obmejnih območij, Zelo pomembno je bilo terensko delo, ki je obsegalo 4 faze anketiranja (s pomočjo študentov) obmejnih predelov Slovenije in sicer samo na slovensko-avstrijskem obmejnem prostoru. Opravljenih je bilo 1025 anket; ocenjujemo, da so številčno in kakovostno solidna podlaga tudi za posploševanje. Posebej smo izvedli tudi anketiranje manjšinskih subjektov, kjer smo na vzorcu 470 anket pridobih le okrog 120 odgovorov (25%), čeprav smo postopek najprej podaljšali in potem parcialno celo ponovili Odziv manjšinskih kulturnih društev je ostal slab, kar je po svoje tudi povedno. Opravljenih je bilo tudi 38 intervjujev, s katerimi smo dopolnili siiko predvsem manjsmskih percepcij čezmejnega sodelovanja in organiziranosti manjšin. V sintezni fazi smo uporabi i pregledno SWOT analizo ter za območje slovensko-italijanske meje tudi DELPHI. Na koncu je predstavljena tudi metoda variantnih scenarijev; s to metodo smo opredehli možne smeri razvoja manjšin in njihovega poselitvenega prostora v odvisnosti od partnerjev na
slovenski strani.
Ocenjujemo, da so bile izbrane metode primerne in racionalne. Slab odziv manjsmskih organizacij in društev je še vedno nekoliko uganka (čeprav sledimo podobnim trendom tudi
na drugih področjih).
^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno porocüo. Iger mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno liipotezo m metodoioško-teoretičen opis raziskovanja pri njenem pre\^erjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta.
Obrazec ARRS-RI-CRl'-ZP/2008	^^^ ^
GLAVNE UGOTOVITVE
^Povezovalna vloga manjšin pri čezmejnem sodelovanju se je zmanjšala. Poglavitni razlogi za to opazne strukturne spremembe znotraj manjšin (demografske, znanje slovenskega jezika, spremembe identitete), v njihovem okolju (spremenjene jezikovne navade in compkence; perifemost, večja mobilnost, indualizacija) ter v širšem makroregionalnem kontekstu (dosežene oblike sodelovanja (utečenost), formalni pogoji sodelovanja, privlačnost sodelovanja ipd.)-
^Asimetrična gospodarska struktura obmejnih območij na slovenski strani meje m v sosedstvu je sicer ostala, razlike v usmeijenosti, življenjskem standardu in tudi ekonomski uspešnosti pa so se zmanjšale.
^Problema perifemosti in marginalnosti ostajata velika ovira za uspešnejše čezmejno sodelovanje in vključevanje manjšin v te tokove.
*Skupni slovenski kulturni prostor doživlja opazno diferenciacijo. Odprte meje jo še pospešujejo, kar opozarja na skromno uspešnost programov zmanjševanja regionalnih
^Nekateri obmejni predeli Slovenije so že enostransko odvisni od tokov v sosednjih državah; ker gre večinoma za periferna območja, to zanesljivo ne prinaša kohezivnih učinkov v skupni slovenski kulturni prostor.
^Prebivalci obmejnih območij slabo poznajo slovenske manjšine na drugi strani. Predvsem je skromno vedenje o njihovih posebnostih in razvojnih prednostih. Manjšino poznajo veliko bolj po problemih.
^Prednostna območja uveljavljanja manjšin so projektno sodelovanje in individualno sodelovanje; prihaja do očitnega razprševanja učinkov manjšin. V nekaterih okoljih (zlasti Slovenci v Italiji) so se dobro uveljavili
*pri večini manjšinskih organizacij je prisotna zavest, da sedanja organiziranost ne ustreza več novim, izredno dinamičnim pogojem v odprtem evropskem prostoru. Vendar je pripravljenost na resnejše spremembe sorazmerno nizka. Reorganizacija prinaša tudi neka tveganj, ki jih je pri morebitnem poskusu reorganizacije "od zgoraj" nujno upoštevati, ^slovenske občine so zaradi skromnega poznavanja manjšinskih posebnosti razmeroma slab partner. Obenem ugotavljamo, da jim manjka tudi relevanten sogovornik na drugi strani (manjšine imajo skromen vpliv na lokalne politične strukture).
*na področju skupne čezmejne infrastrukture ter dela na področju turizma, varovanja okolja in varstva ter promocije kulturne dediščine je veliko še ne izrabljenih možnosti. To so potencialne tržne niše.
*nujna je redefinicija manjšinstva v pogojih odprtih evropskih meja.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	^^ ^ ^
3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov:
3.1.	Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: 3 a) odkritje novih znanstvenih spoznanj;
3 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; 3 c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; ^ d) razvoj drugih temeljnih znanosti; □ e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav.
3.2.	Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cüji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta:
a)	razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti;
b)	pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo m drobno, restavracijami in hoteU, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi;
c)	proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh obHk energije. V to skupmo je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije;
lEl d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini:
•	transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu;
•	prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju;
e)	nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini:
f)	zdravstveno varstvo (z igemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmeijeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdra^öa;
gl g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme;
lEl h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim dljem;
i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne ^ede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civUne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami.
^ Označite lahko več odgovorov.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	^ ^
3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?
Med neposredne rezultate dela na CRP štejemo prispevek k razvoju prostorskega planiranja v manjšinskih okoljih. To je bilo mogoče izvesti le v Sloveniji, cUjna publika v tem projektu pa so predvsem Slovenci v sosednjih državah. Tako smo uporabili izkušnje pn delu na področju usmerjanja prostorskega razvoja romskih naselij, ki se kot etnična skupnost na večini področij sicer razlikujejo od ostalih manjšinskih populacij. Toda pomen bivalnega in funkcionalnega prostora jasno izstopa tukaj še posebej. Pač pa so v zaključnem vsebinskem poročUu podane smernice razvoja slovenskih subjektov (občin, parkov ipd.), ki neposredno mejijo na območja poselitve Slovencev v sosednjih državah. Gre za opredelitev potreb po mfrastrukturi in morebitnih skupnih projektih, ki bi že s samim delom bolj angažirale prav manjšinsko populacijo.
Jedro uporabnih rezultatov CRP je na področju družbenega razvoja in storitev. Ta obsega predvsem tri temeljna polja delovanja: reorganizacijo manjšinskih struktur, iskanje čezmejnih vsebinskih povezav in predlog sistemskih rešitev za izboljšanje vedenja o manjšinah na nacionalni ravni. Slaba informiranost o možnostih m zanemarjanje človeškega potenciala na eni in ignoriranje bistvenih strukturnih sprememb znotraj manjšin v pogojih globalizacije, informacijske družbe in odprtega evropskega prostora na drugi strani so še vedno med glavnimi razlogi za sorazmerno skromen družbeni učinek marsikatere manjšinske skupnosti.______
3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovanega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?
Za področje prostorskega razvoja so predlagane smernice pospešenega razvoja obmejnih območij Slovenije in pozornost na nekatere razvojne pasti, ki jih prinaša zelo samosvoje ravnanje s prostorskimi potenciali. Kjer so se vidneje uveljavili koncepti radikalnega spreminjanja poselitvenega vzorca sicer ekonomsko in demografsko šibkih obmejmh predelov, lahko v prihodnje računamo tudi na določene težave. Šibki obmejni subjekti ne bodo mogli generirati niti lastnega razvoja, še manj pa vplivati kohezivno na čezmejno sodelovanje. Podrejeni položaj (šibki slovenski partnerji) so skromna podpora manjšincev na drugi strani meje.
Na področju družbenega razvoja in storitev kot osrednjemu težišču projekta lahko na prej navedenih poljih delovanja (reorganizacijo manjšinskih struktur, iskanje čezmejnih vsebinskih povezav in predlog sistemskih rešitev za izboljšanje vedenja o manjšinah na nacionalni ravni) v enaki meri (ali še celo bolj) pričakujemo dolgoročne rezultate. Odziv ustreznih lokalnih in regionalnih ravni na slovenski strani ter organizacijsko prilagajanje manjšinskih skupnosti zahteva določen reakcijski čas (navadno nekaj let) in je že zaradi tega dolgoročna naravnanost ciljev morda celo primarna.
Na področju splošnega napredka znanja izpostavljamo predvsem vedenje in stalno informiranje o manjšinah, njihovih specifičnih potrebah, razvojnih prednostih in pasteh. Dokler je vedenje o manjšinah skromno pri večini prebivalstva (zaradi dosedanjega zanemarjanja tega področja, pa tudi zavestne folklorizacije manjšin), imamo skromne možnosti doseganja kohezijskih učinkov znotraj skupnega ^slovenskega kulturnega prostora. Prav to pa želimo z delom in rezultati na tem CRP preseči.__—
Obrazec ARRS-RI-CRl'-ZP/2008	^^^ ^
3.5. Kje obstaja veijetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? ^ a) v domačih znanstvenih krogih; 3 b) v mednarodnih znanstvenih krogih; 3 c) pri domačih uporabnikih; □ d) pri mednarodnih uporabnikih.
3 6 Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?-
"RemUti so zadmivi in uporabm tudi za Urad za narodnosti ter Ministrstvo za kulturo, ki se posvečata podobnim ciljem ali celo isti ciljni skupini prebivalstva. Pnmeijava med skupinami Slovencev v sosednjih državah ter skupinah manjšmskega prebivalstva v Sloveniji je lahko uporabna v teoretičnem in metodološkem smislu: potrdüe so se nekatere skupne poteze skoraj vseh manjšin, ki jih je mogoče tudi operativno uporabiti.-
3.7. ŠtevUo diplomantov, magistrov in doktoijev, ki so zaključili študij z vključenos^o v
raziskovalni projekt?___—--;-:—..
Dokončani so bili trije magisteriji, čeprav kandidata in kandidatka formalno mso bih dam raziskovalne ekipe. Vendar smo jih usmeijali tudi na to področje m pndobih nekatere
dragocene informacije.	i-. „ , •
UsmeriH smo delo študentskega projekta v okviru usmeritve "Politična geografija , ki seje
izvajal na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete._____
4. Sodelovanje z tujimi partnerji:
4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovanega sodelovanja s tujimi raäskovalnimi
institucijami. ______—---r-r
Na področju ciljnega raziskovalnega projekta nismo sodelovali s tujimi znanstvemmi
institucijami.
4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?
Ker ni bilo sodelovanja s tujimi partneiji iz znanstvene sfere, ni mogoče oceniti rezultatov
sodelovanja.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 8 od 17
5.	Bibliografski rezultati^:
Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta.
6.	Druge reference'* vodje projekta In ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega
projekta: ____________
Vodja projekta je deloval v obdobju 2006-2007 kot vodja Strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij v Sloveniji (v okviru MOP); to delo ni bilo v okviru projekta, vendar je veliko vsebinskih, še posebej metodoloških povezav in ptrenosa izkušenj, saj gre v osnovi za manjšinsko problematiko. Pripravljene so smernice razvoja teh prostorskh enot in širši družbenega razvoja Romov. Pripravljen je elaborat, ki pa ostaja zaenkrat kot interno gradivo (ni v COBISS).
Vodja projekta je sodeloval v Komisiji za oceno del nagradnega natečaja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (predsednik komisije).
Vodja projekta je organiziral in vodil izobraževalne seminarje za absolvente slovenskih srednjih šol na avstrijskem Koroškem (3); letno okrog 100 absolventov in profesorjev. Vedno je pripravljeno daljše strokovno gradivo (okrog 40 strani; ni v COBISS)._
^ Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:ht^:Avww.izum.si/
Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografeke izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije.
Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov \1djučno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 9 od 17