ČUSOPiS m mm ZA TRGOVINO, MiDUSTRL Pvma&m pteferaa v goML fejft« p&&* H» S _K?_ | Uredništvo ta apravniStv« Js v Ljablj-Ri, I Gradišče 17,4. — St. tetef. 552. - Stev. r»tun* pri £*k uradu 11.953. - DopM »te vraisjo. f1«č* In *e v fcshala wseko srede in sel»@to. 1 “ ' n-«.«™™ Ffesm&afeti im ©seiaije SHS: teto# K isy— m pd SO'— e» hm tete < i ; . i ■ nses........ i . . » 15*— »V. yybliana, 2. sirila 1921- štev« ,26. VSEBINA: Strokovna grupacija trgovstva v gremijih. — Odprava stanovanjske mizerije in industrijske krize pri nas in na Čehoslovaškem. — Potreba novih ob-rtov. — Izvoz in uvoz. — Narodnogospodarske zadeve. — Naznanila trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Iz naših organizacij. — Dobava, prodaja. — Razno. — Tržna poročila. — Borza. Strokovna grupacija trgovstva v gremijih. Za uspešno strokovno delo v trgovskih stanovskih organizacijah je potrebna grupacija našega trgovstva po obrtnih strokah. Ravno v pomanjkanju takih skupin leži vzrok težav strokovnega dela in mrtvila, ki vlada več ali manj v naših trgovskih organizacijah. Zato pozdravljamo z odkritosrčnim zadovoljstvom namero Zveze trgovskih gremijev iii zadrug, da se ob priliki lelošnjega občnega zbora ustanovijo pri Zveii strokovni odbori in odseki, ki bodo vsak za svojo stroko podajali mnsnjaocarinskih, obrtnih in drug>h stanovskih zadevah. V spl šnih trgovskih, stanovskih organizacijah, v gremijih so vse stroke zastopane; zato se dajo v njih le splošno-trgovske zadeve u-.pešno reševati. Pri vseh podrobnih vprašanjih pa, ki se'tičejo samo ene strokr-, so predstavitelji ostalih strok več ali mari| dezinteresirani ter nezadostno informirani in zato prevladaj mnogokrat napačna mnenja in se zadeve ne morejo rešiti tako temeljito ir. izčrpno, kaki-r hi bilo v interesu stvari same. Strokovna grupacija je predvsem potrebna, da se ome;ijo dosedanja pretiravanja v carinskih, obrtnih, trgovskih in davčnih zadevah, da se premostijo obstoječa nasprot tva interesov trgovca in producenta, da se zbližajo v javno- in državnogospodarskih vprašanjih k potrebnemu kompromisu. Ravno sedaj,' ko se je pojavilo vprašanje sestave autonomne jugoslovanske carins e taiife in ko je bilo po tolikem kritziranju srbske carinske tarife in po tolikih trpk h izku.šniah iz carinske prakse trn,) 'V(,čno »'avbo gospodarstva, ki o nagajamo v Nem- c-ji Tudi pr. soja smeri zunanie trgovine v posameznih strnkah, d ferenci-ranja domače m tu;e produkcije, faz ojne možnosti nekaterih domačih podjetji, je mogoča le mrd zastopniki posamezne specijalne stroke. Le na ta način bi mogei trgovec svoje interese kot posredovalec in kot iziavnalec interesov, cen in kvalitet ter zalog blaga pri bodoči ureditvi carine in trgovskih odnošajev z inozemstvom v polni meti uveljaviti in udejstvovati. Druga važna naloga strokovnih skupin bi bila, razmejiti obsege posameznih sorodnih obrtov in odločevati s strokovnim nt n en jem o novih spornih pojavih in zadevah. V tem oziru vlada dandanes precej nejasnosti in je dana možnost preveliki samovolji upravnih oblasti, kar ne bi kazalo prevzeti tako nedoločeno v novo obrtno in trgovsko zakonodajo. V tem oziru naj ravno odloči praksa in navada. Strokovni odbori pa bi skrbeli tudi, da bi se razmere v posameznih strokah po celi d« želi enotno razvile in upravljale. Kot stro- ovne grupe bi prišle med slovenskim trgovstvom predvsem sledeče, v večjem obsegu razvite 'stroke v poštev : 1. skupina: manufakturistov, trgovcev s tekstilnimi izdelki, konfekcijo in modnim blagom. 2. skupina : trgovci s papirjem, knji-gotržci in umetnišk mi izdelki. 3. skupina: trgovci z živili in živ-Ijenskimi potrebščinami. 4. skupina: trgovina z vinom in kisom ter špirituozami 5. skupina: trgovci z galanterijo, z kratkim in norimberškim blagom. 6. skupina: trgovci z paifumerij-sk'mi, kozmetičnimi, drognimi in kemičnimi produkti. 7. skupina: banke in denarni zavodi 8. skupina : zavarovalnice. 9. skupina: Špedicijska in komisijska podietja. 10. skupina: informacijskih, potovalnih, oglasnih podjetij ir. zasebnih posredovalnic. Dalie pridejo kot posebne skupine še vpošiev skupina trgovcev zži-vino, posebna skupina trgovcev z deželnimi pridelki,skupina lesnih trgovcev, skupina trgovcev z surovinami in stavbenim materi-jalom, instalacijskim in strojnim inventarjem ter opremo. Najjačja bi bla vsekakor tretja skupina, kamor spadajo vsi trgovci s špeceriskmi in kolonijalnim blagom, tigovski mlini, delikatesne trgovinej kramarstvo, branjarstvo in trgovina z mešanim blagom, s sadjem, mlekom, jajci in mlečnimi izdelki Mlini so kot društvo organizirani v Mlinarski zvezi, katera se že dalje časa nam--ava preosnovati povi'*osti obratov v tri skupine in sicer v skupino malih mlrnov na stulo, v skupno mlinov, ki ni, leju prot piačilu i' v skupino velikih trnovskih mlinov. Kot trgovska pod j: tia pr dejo pravzaprav -a mo zadnji vpošiev. Br; nirvci jn kramarji imajo v Mar boru sv..h, o.g-7„ ci;u ,r, J0 ž |ij0 tudi v LiubLani V i n o t r z c Iniaju društvo v nskh trgovo v V'slove MII k. t s..Okovu«. .. jr,j mzacijo, k. je narnrrav, |-, zcj. ;uj Sv()| posebn. li t ki D' prmaš I lr/.••'., jn rJar -.ka por. č ! iz v., h vi-orodn.h dr žav, vendar dosedai t-ga načrta s- ni izvi šila Ostale skupine imajo le pr idobitne zsdružne ali trgovske organizacije, medtem ko je biio strokovno gibanje zanemarjeno in se je dosedaj še vedno vse držalo kratkovidnega in starokopitnega načela, ko je vsak trgovec v drugem trgovcu iste stroxe videl le konkurenta. S tem naziranj«'tn je treba zlomiti in trgovske skupine sorodnin strok se morajo strniti v enote, da branijo in zastopajo svoje imerese v sedamem vele-važnem času. Le na ta način bo mogoče dobiti za vsako stroko in vprašanje eksperte, ki se bodo mogli udeležiti konferenc gospodarskega sveta ir. drugih strokovnih odborov v Beogr?du. Važna naloga strokovne grupacije je tudi v tem, da posreduje stike z inozemstvom in posreduje trgovska zastopstva, po kateri strani imairo z ozirom na bližino meje najlepše predpogoje. Ko bo izvršena strokovna grupacija obstoječih trgovskih strok, bo mnogo lažje dati incijativo za izpopolnitev, za modernizacijo, približati se s strokovnim tiskom in časopisjem potrebam dneva to praktičnega življenja vsaki posamezni skupini, jo seznaniti s inozemskimi strokovnimi deli s knjižnico m časopisjem in jim tako dati sred.šče praktičnega dela in izobrazbe, ki posebno starejši generaciji r:ašega_ trgovstva v \mnogein oziru primanjkuje. Želimo, da Di Zveza gremijev našla pri svojem delu v najširših krogih razumevanje in podporo. Odprava stanovanjske mizerije in industrijske krize pri nas in na Čehoslovaškem. Čehoslovaška republika je predložila svojemu parlamentu zakonski predlog, ki ima namen odpomoči stanovanjski mizeriji. Da ščiti domačo industrijo, vsebuje dotični zakonski predlog vrhu tega še davčne olajšave pri nabavi novih strojev. Pred-, log se glasi v izvlečku: Osebe, ki so zavezane dohodnini in pa družbe, zavezane pridobni-ni, ki dokončajo na ozemlju Čehoslo-vaške republike v letu 1920 do 1922 kako novo stavbo, prezidavo ali dozidavo stanovanjskih poslopij, vživa-jo gotove davčne olajšave. Slednje obstoje v tem, da smejo odračunati od davčne podlage poleg dosedaj dovoljene amortizacije še do 50 odstotkov stavbenih stroškov, in sicer v največ 10 letnih obrokih, ki začenjajo z onim davčnim letom, v katerem je bila stavba končana. Event. državne ali pa javne subvencije se seveda odračunajo od stavbenih stroškov, Predpogoj teh olajšav je uporaba poslopij, v večinoma stanovanjske svrhe in sicer skozi najmanj 10 let od končanja stavbe. V ta namen se vknjiži dotična obveza v korist države v zemljiško knjigo kot realno breme. Podjetja, zavezana pridobnini, ki v letih 1920 do vštevši l!,_2 napravijo, prizidajo, prezidajo ali pa dozidajo v ozemlju republike poslopja, namenjena obratovanju podjetja, ali pa zamenjajo v spodaj navedeni dobi nove stroje ali pa inventar, smejo odpisati poleg dosedaj dovoljenih odpisov, odgovarjajočih navadni rabi še 35 odstotkov stavbenih stroškov in sicer v največ 10 letnih obrokih, računši z onim davčnim letom, ko i« bila stavba končana. Stroške zamen* strojev v 1. 1920 do vštevši 1925 ali pa zamene inventarja, nabavljenega pred 1920, se smatra za davčno odbiten izdatek tudi tedaj, ako presega nabavno vrednost zamenjanega inventarja (strojev). Odbitna je tudi polovica zneskov, katere je uporabilo podjetje poleg navadnih odpisov v poslovnih tih 1920 do vštevši ±d25 za dotacijo samostojnih, v bilanci posebno izkazanih fondov za zameno strojev in inventarja, nabavljenega pred 1. 1920. V tem slučaju je poujetje zavezano, da verodostojno dokaže ceno, katero je plačalo v 1. 1920—1925 za nov« stroje oziroma inventar. Ce se ni izvršila obnova strojev oziroma inventarja do konca 1. 1925, se provede dodatna obdačba neoodačenih dotacij obnovnega fonda prejšnjih let. Ako se pa izvede zamena strojev ia inventarja do konca 1. 1925, izkazana vsota stroškov za nove stroje in .a inventar, pa znaša manj nego neob-dačene dotacije obnovnega fonda, sa dodatno obdači razlika in sicer v razmerju letne dotacije k temu fondu. Obdačene dotacije obnovnega fonda, katere se je uporabilo po izčrpanju neobdačenih dotacij radi zamere strojev in inventarja do konca 1. 1925, se izločijo naknadno iz davčne podlage prejšnjih let. Odpadajoči davčni znesek na pridobnini se odpiše. Podjetja, katera so nabavila v l. 1920—1922 nove stroje oziroma inventar, smejo odpisati v 5 letih, raču-naje neposredno od nabave strojev (inventarja) davka prosto 20 odstotkov dokazane nabavne vrednosti in sicer poleg navadnih odpisov. Gorenje olajšave veljajo tudi za novo stavbo, prezidavo, dozidavo in nadzidavo poslopij, s katerimi se je v 1. 1920-—1922 vsaj pričelo, ako se delo redno nadaljuje. Določbe glede odpisa strojev veljajo tudi pri odmeri dohodnine za fizične osebe, aKo slednje vodijo redne trgovske knjige. To so glavne misli vlaunega predloga Cehoslovaške republik•» glede davčnih olajšav pri stanovanjskih ali pa industrijskih podjetjih, kakor tudi pri renovaciji u.. pa pri nabavi novih strojev NikcIo ne more odreči temu predlogu obzirnost in velikopoteznost. ^ Mi bi predlagali, da bi se tudi naša vlada osvojila ta zakon. Gotj-vo je, da smo ravno v tem oziru žj marsikaj zamudili. Ker so sedaj gospodarsko silno važni časi, je nujno, da se čimpreje kaj zgodi. Z dosedanjimi ukrepi se ne da ničesar narediti. Dobili smo sicer kopo nareuo, ki pa efektivno ne učinkujejo. Kit zgled navajamo le uredbo o produkciji novih stanovanj itd. DoVčne olajšave so tako malenkostne, da o bistvenih davčnih ugodnostih poslopij, sezidanih na podlagi te ureetoe, niti govora ne more biti. Saj se bo pobirala poleg 70 odstotnega ozir. (50 odstotnega drž. pribitka tudi še avtonomna doklade! Odpadel je torej le drž. davek, ki pa tudi tedaj, ako ne bi bilo zgoraj navedene uredbe, ne bi bi! — vsaj za »davka prosta« leta — visok. Po našem mnenju je neiz- ogibno potrebno, da se nove stavbe oprosti ne le državnega davka, ampak tudi državnih pribitkov in avto-nomnin doklad. A tudi zgoraj navedeni zakonski predlog Čehoslovaške republike je možno spopolniti. N. pr.: Podjetja, ki eo si ustvarila v vojnih letih takozva-ne vojne rezerve v zmislu ces. nared-he z dne 11. 3. 1915, drž. zak. št. bU, smejo odložke le rezerve (davka prosto seveda) porabiti v stav o e, namenjene za olajšavo stanovanjske bede, oziroma v nabavo novih strojev, kot nadomestilo za stare, že izrabljene in vsled zahtev časa neporabljive stroje in za inventar. V ta namen se smejo tudi porabiti — davka prosto — takozvane špecijalne rezerve, ako to dovoli ob-ini zbor delničarjev, zadružnikov. Predvsem bi tu šlo za posebne rezerve, ki so preveč dotirane, in ki ne odgovarjajo sedanjim razmeram in potrebam. Delničarji bodo gotovo v to dovolili, ako je predvidno, da se re--zervn. zakladov ne bo moglo porabiti v take svrhe, v katere se jih je svoječasno dotiralo. Vprašanje prostega razvoja industrije je za Slovenijo življenjskega pomena. Radi tega upamo, da dobimo tudi mi podobne olajšave, kakor jih namerava izdati Čelioslovaška republika. Potreba novih obrtov. (Nadaljevanje.) Razvoj mesarskih in prekajeval-uih obrti, ki ga je zelo želeti, je odvisen od modernih klavnic in hladilnic. Maribor je v tem oziru mnogo pred Ljubljano. Za naš izvoz so te obrti izrednega pomena, ker zgubi živa živina pri železniškem transportu do 1 petine teže in je torej po načelu racijonalnega gospodarstva stremeti po izvozu mesnih izdelkov. Obrt čiščenja črev, prepariranja in impregniranja je po mestih zastopana. Za konzerviranje sadja, meda in sočivja se snujejo različna večja podjetja, izdelovanje konfiture in marmelade pa bodo najbrž prevzele pred nami sosedne pokrajine, Hrvaška in Bosna, enako sušenje sadja, sliv, rib-ne konzerve, sušenje rib, medtem ko se kavin surogat in otroška moka izdelujeta pri nas. V mlekarski obrti, ki je po večini zadružno organizirana, moramo ugotoviti veliko stagnacijo, da ne rečemo naravnost propad. Ta je nastala deloma vsled vojne, deloma ker se je pri organiziranju mlekarn preveč forsiralo strankarsko podjetništvo, na škodo gospodarskim momentom. Radi tega bo treba tu nekake selekcije, da nastanejo mlekarne z velikimi okoliši, ki bodo lahko racijonalno obratovale. Za povzdigo našega sirarstva je odločno potreba večje akcije tudi od strani naše vlade. Pivovarstvo se mora glede sla-darstva še precej emancipirati. Za razvoj bi bilo želeti, da se onemogoči konkurenca graških pivovaren. Žganjekuha je pri nas primitivna domača obrt. Moderna tovarna alkohola iz žita in krompirja se snuje, in ž njo v zvezi tudi druge industrije špi-rituoz, konjaka in likerjev, pridobivanje kvasa in droži. Kisame, ki jih je 6, so v stanju kriti celo potrebo kisa. Izdelujejo po večini špiritov kis. Sodavičarstvu in mineralnim vrelcem je predvsem škodovala trošarina in pomanjkanje izvoza. Kletarstvo dovolj ugodno napreduje, dasi se je pri izvozu borilo do nedavno z velikimi težkočami. Absolutno temeljite reforme je potrebno naše starokopitno gostilni-čarstvo in tu predvsem v krajih tujskega prometa. Gostilen je mnogo preveč in bi bilo, da se doseže kak napredek, treba njih število skrčiti morda na eno tretjino, ker so itak pravzaprav le postranski posel imetnika. Gorski kraji in letovišča, ki jih frekventirajo tujci in letovičarji, morajo dobiti moderne in komfortnejše gostilne, le potem smemo računati s stalnim pritokom tujcev. In to bo treba s primernimi tečaji in razstavami doseči S tem prehajamo k kemičnim industrijam. Tu sem spada razen pridobivanja kemičnih masnih produktov, kakor je modra galica, Glauber-jeva sol, umetna gnojila, itd., izdelovanje vseh najraznovrstnejših droge-rijskih, farmacevtskih in medicinal-nih preparatov, spojin in zmesi, kemikalij, čistilnih sredstev, desinfek-čnih in higijeničnih ter dietetičnih izdelkov, ki se izdelujejo v različnih privatnih kemičnih laboratorijih in preskuševališčih, katerih pri nas še nimamo. Sem spada razen kemične veleindustrije izdelovanje antiseptičnih sredstev galunovih izdelkov, sredstva za luženje, belenje, likanje, sredstev za konzerviranje, strupov, sredstev za impregniranje, prašek za uničevanje mrčesa, fotografičnih sredstev, izdelovanje obvez, izdelovanje zemeljskih, oljnatih, anilinsk., emajl-nih in drugih kemičnih barv, tiskarske mase, izdelovanje svinčnikov, kred in pastelov, kremov in mazil, dalje naprave za destilacijo smole, izdelovanje terpentina, lakov in fir-nežev, degrasa, glicarina in podobnih predmetov. Konečno spada pridobivanje eteričnih olj, pomad, parfumov in kozmetičnih ter toaletnih sredstev. Imamo sicer skoro iz vsake skupine kak mal začetek, imamo svečarne, oljarne, izdelovanje galuna, umetnih gnojil, čistil, barv in drugih kemičnih produktov, vendar so lo vse le skromni osnutki, katerim se mora pridružiti še na stotine kemi-čnihk delavnic in podjetij. Za pospeševanje kemičnih obrtov in industrij bi bilo dobro, da^ bi so osnovala pri tehnični srednji šoli kemična delavnica, kjer bi^ se prak-tino analizirale naše geološke sestavine in demonstriralo izdelavo^ in pridobivanje navadnih komerčnih predmetov. Za špecijelne stroke naj bi se pa poslalo na državne stroške nadarjene dijake v inozemstvo v prakso, v nemške tovarne kot delavce in jim nudilo potem kredite, -.a bi osnovali mala podjetja doma. Posebno važno bi bilo, da bi se tudi poljudna literatura teh strok širila in sicer v knjigaVv in listih, ki so med narodom najbolj razširjeni. (Konec prihodnjič). izvoz in uvoz. Izvoz pšenice v AvBtrijo. Lansko leto se je iz Jugoslavije izvozilo v Avstrijo 2774 vagonov pšenice in 2831 vagonov pšenične inoke v vrednosti od 168 milijonov dinarjev. Avstrija je in ostane tudi v prihodnjosti glavni kupec naših poljskih pridelkov. Izvoz rumunskega lesa. Rumimskl listi se v zadnjem času živahno pečajo z vprašanjem izvoza lesa ter trdijo, da je 40.000 vagonov lesa pripravljenega za izvoz in da je železniška direkcija napravila vse potrebne korake, da se ta izvoz v kratkem izvrši. Te vesti imajo tendenco vplivati na lesni trg in zadrževati večje kupčije, dokler se ne pojavi rumunski konkurent, kar pa še ne bo kmalu, ker transportne razmere niso take, da bi se izvoz izvršil v >naj-krajšem času<. Italijanska uprava priobčuje po mednarodnem uradu zaznamek predmetov, katerih uvoz v Italijo je v postnih paketih od 1. marca t. 1. dovoljen, a samo s posebnim dovoljenjem finančnega ministrstva. Italijanska uprava pripominja tudi, da bo vračala pakete, ki bodo prihajali po 28. februarju, če bodo v lijih predmeti, našteti v tem zaznamku, a ne bodo imeli takega dov >-ijenja. Naznanjamo to uradom in jim naročamo, da ta zaznamek obesijo na takem kraju, da bodo pošiljatelji paketov v Italijo izvedeli o tej prepovedi. — Zaznamek predmetov, ki se smejo pošiljati v paketih v Italijo, če imajo posebno dovoljenje finančnega ministrstva: Kava in pridatki, sladkor, tobak v listih, tobak, prirejen za osebno uporabo, preko 4 kg, saharin, igralne karte, konjak in likerji, čaj, dišave (parfumi), izdelki in nakit iz zlata, izdelki in nakit iz srebra, dragulji, razen tistih, ki so za industrijsko uporabo, stekleni izdelki, politirani, gravirani, okrašeni, posrebreni, perje za okras, prfenareje-no in neprenarejeno, predelani las ji, fino drobno blago, igrače tudi lesene, pahljače, opremljeni ženski klobuki, umetno cvetje, čipke, til in tkanine iz lanu, bombaža, volne in svile, leseno drobno blago, izdelki iz papirja in kartona, puške, samokresi in revolverji, izdeiiK. iz koral, biserov, želve, rogov in parkljev, navadni drobni izdelki, tudi empresijonirani kinematografski filmi. Narodno »Me zadeve. Trgovina. Člani komisije za sklepanje trgovske pogodbe z Italijo. Komisija, ki bo sklepala trgovsko pogodbo z Italijo, je sestavljena sledeče: dr. Mihajlo Popovič, bivši minister financ, dr. Ante Trumbič in dr. Milan Todorovič, načelnik ministrstva za trgov, in industrijo. Trgovska pogodba med Italijo in Čehoslovaško je bila podpisana 24. marca t. 1. Pogodba ostane v veljavi do 31. decembra 1925, oziroma se podajjsa sama, če jo država ne odpove. Nai les a» francoskem tržišču. Naše poslaništvo v Parizu poroča, da francoski trgovci ne sprejemajo ponudb, ki prihajajo za anierikanski les, temveč, da se zanimajo za naše ponudbe, ker amerikansko blago radi previsokega tečaja dolarja in slabše kakovosti ne more konkurirati z našim. Trgovska konferenca v Skoplju. V Skoplju se je vršila velika trgovska konferenca delegatov trgovskih udru-ženj iz Južne Srbije. Štirinajst mest je poslalo na konferenco svoje delegate, ki so zahtevali osnovanje samostojne trgovsko-industrijske zbornice, svobodno trgovino in večje število vagonov, ki bi vozili iz severne Srbije v Skoplje. Trgovina as zlatom. Zagrebška pokrajinska vlada je vložila pri centralni vladi protest proti svobodni trgovini z zlatom. Istočasno so prosile tudi vse gospodarske institucije, da se omeji izvoz zlata. Tržne razmere v Cehoslovaški. Država odkupuje žito od poljedelcev po normirani ceni č. K 190—200 ter ga zopet prodaja konsumentom po nizki ceni. Ravnotako uvaža država sama žito in moko iz' inozemstva. Čehoslovaška uvozi letno približno 60.000 vagon >v moke. Skoro cela količina se uvozi iz Amerike in le neznaten del iz uaše kraljevine in iz drugih balkanskih držav. Računa se, da je mogočo izdržati z rezervami, ki se nahajajo sedaj v zemlji, do konca meseca marca. Za bodoči mesece se računa izključno le z moko, ki se bo šele uvozila. V to svrho se vrše pogajanja v Londonu za nabavo 16 tisoč vagonov moke kitajskega izvora m v Holandiji za nabavo 2000 vagonom. Pogajanja potekajo zelo ugodno in je upati, da končajo z ugodnim rezil-tatom. Ta moka bi se plačala iz posojila, o katerem se vodijo paralelno pogajanja na Angleškem. Pšenica se za-zemstva in se prodajajo sveža po čeli. K 1.40 in konzervirana po č. K 1.10 komad. Konoplja ni predmet proste trgovine in vladna naredba z dne 17. septembra 1920 ji določa sledeče cene za 100 kg: I. vrsta č. K 700.-, najmanj č. K 550.—, II. vrsta č. K 500.—, najmanj č. K 370.—, III. vrsta č. K 850.—, najmanj č. K 180.—. Ako je čiščenje slabo, se cena znižuje po relaciji tež* in čistote. Cena konopljenega semena je č. K 415— za 100 kg. Nepričakovan padec cene papriki. Madžarski pridelovalci in trgovci paprike trpe radi nepričakovano hitre,,;« padca cen papriki velike škode, S® pred nekaj dnevi se je paprika 1. vratc prodajala po 200—210 kron po kg, danes pa stane ista paprika le še 120 do 130 kron; Jugoslavija, Italija, Amerika, Angleška so namreč prenehal« uvažati ogrsko papriko, uvoz v Nemčijo je prepovedan, za uvoz v Avstrijo se plačuje uvozna carina 80 kron po kg, Čenoslovaška ima sama neprodano papriko, poleg tega pa konkurira z madžarsko papriko še španska, ki je boi ja in cenejša. Husko-francoska trgovina. Pokazal se je pričetek rusko-francoske trgovine. V Parizu se je namreč osnovala družna za obnovo trgovskiu zvez med Francijo in Rusijo, kateri predseduje senator Noulens. Blago pojde čez Poljsko. Industrija. Tvornica igrač v Ljubljani. Pred nedolgim časom ustanovila se je v Ljubljani tvornica igrač »Progres«, ki j« pričela sedaj v polnem obsegu s svojim obratom. Ker se je dosedaj ir. ažalo igrače za drag denar iz inozemstva, moramo ta novi pokret v naši industriji z veseljem pozdraviti, tem bolj, ker :>e nahaja podjetje v strogo narodnih rokah. Da so v tvornici zaposlene re* strokovnjaške moči, je najbolje razvidno iz izložbenih oken pisarne podjetja v Volfovi ulici. Tu razložene igrače s« zamorejo meriti v vsakem oziru z inozemskimi, nekaj čisto novega pa <--o krasne igračke-živali iz naravne kožuhovine. Podjetju želimo v vsakem oziru prospeh. Razstrelivo. Uprava praliarne v Kamniku objavlja: Prahama v Kamniku je pričela izdelovati vse vrste dina-mona. Konsumenti morejo dobiti vsako količino za staro ceno 13 dinarjev kilogram. Nova cena se določi kasneje. Nakup odobri dravska divizija, prejem in plačilo pa se vrši v vojnem skladišču dravske divizije na Ljubljanskem polju v Ljubljani. Pogorela je v četrtek tovarna vži galic v Rušah, ki je bila last gg. Vos-njaka, Pogačnika in Glaserja. Zgoreli so vsi trakti, pisarne, skladišča, stroji itd. Kriza v celjski cinkarni je dovedla cinkarno tako daleč, da je morala omejiti svoj obrat. Govori se, da bo morala tudi Westcnova tvornica omejiti obrat, ker leže v tvornici velike zaloge neprodanega blaga. Razmere naše industrije cementa v Zidanem mostu. Pred nekaj tedni smo razpravljali o ostri krizi, v kateri se ,e nahajala tovarna cemenia v Zidanem mostu radi pbmanjkanja kos. premog-i. Razume se naše veselje, ko smo dobili poročilo, da je tovarna začela dobivati toliko premoga, da zamore izdelavati že 4 vagone portland-cementa dnevno. Delalo se je pridno z največjim zaupanjem v lepšo prihodnjost, sedaj pa leži 110 vagonov cementa v raznih skladiščih, ker Južna železnica tovarni ne more dajati na razpolago dnevno 5 praznih vagonov. Stavbena sezona je tu, po-praševanje po cementu je ogromno, cement pa leži v tvornici radi pomanjkanja vagonov. Če te strašne razmere ne bodo prenehale in, če se bodo zapreke naše industrije odstranjale eni za drugo, se naša industrija ne bo z lepa povzdignila. »Sardina«, delniška družba. Jugoslovanska industrijska in /^adiuzna ba i-ka v Splitu sta kupin tvornice sardin v naših primorskih krajih, ki so bile \ , s last peštanske Aiiglobanke. Tvoruire bouo preosnovane v delniško druida) Sardiua«. Delnice po 200 K. »Slavija«, petrolejska družba. Ministrstvo za trgovino in industrijo^ je odobrilo osnovanje petrolejske družbe »Slavije s sedežem v Beogradu, (davni ca znaša 2 milijona dinarjev. Premogovnik v Mostam, v katerem dela 370 rudarjev, daje dnevno 14-20«* vagonov premoga. Sloj ima višino 15 metrov. Naše železo. Nastopil je skrajni čas, da se produktivne cene našemu železu znižajo, sicer bo naša železna industrija popolnoma uničena. Nemško železo, ki pride v našo državo, stane 7C0 kron po 100 leg. medtem ko znašajo pri nas produktivni stroški za palično železo po 100 kg 1000 kron. Le slabim prometnim razmeram se moramo zahvalili, • da se pod takimi pogoji naša zelezna industrija še drži, pomisliti pa moramo, da se promet z dne do dne zboljšuje in da se nevarnost najostrejše krize hitro bliža. Država bo morala pomagati, Ja se produktivni stroški pri nas znižajo, če ne ne bomo nikdar zmožni konkurence. Angleško železo. Produkcija železa v Angliji letos znatno nazaduje. V mesecu februarju je znašala produkcija železa 399.500 ton manj kakor meseca decembra lanskega leta, meseca januarja pa 219.500 manj kakor je znašala koncem leta 1920. Radi belgijske konkurence se je uvoz železnih izdelkov zvišal skoro na trikratno količino, izvoz, pa znižal za eno tretjino. Oenarsivo. Bančni zavodi v Ljubljani poslujejo izza 1. aprila 1921 za stranke od pol devetih do pol trinajstih. N’ožigosane uovčanice po 1000 X. Generalni inšpektorat ministrstva za finance objavlja, da so vesti, ki so se razširjale v zadnjem času glede naknadne zamenjave nežigosanih 1000 kronskih uovčanic, izmišljene in neresnične. Ministrstvo ni izdalo nikakih odredb, na podlagi katerih bi se moglo vršiti zamenjavanje navedenih novčanic. izplačilo akreditivov. Ministrstvo za trgovino je_odredilo sledeče: 1. da se ne sme izvršiti izplačilo na akredi- Zakoj se dviga tečaj madžarske krone? Da je tečaj madžarske krone poskočil zadnje dni na vseh borzah naglo in nepričakovano tako, da je dosegla 1 K vrednost naših 40 vinarjev, je vzrok ta, da je madžarski vladi dovoljen kredit 150 milijonov švicarskih frankov za zboljšanje valute. Saniranje avstrijskih financ. Na obeh sejah Zveze Narodov se je razpravljalo o pomoči, ki naj se da Avstriji. Zavezniki so sklenili, da bodo stavili nekaj pogojev, da olajšajo sanacijo vladajočih razmer v Avstriji. Zmanjšati se mora, na primer, število uradnikov, upeljati se mora svobodna trgovina, obnoviti se morajo trgovsko zveze z vsemi bližnjimi državami itd. Optimisti pravijo, da bi se z dobro voljo zaveznikov mogle zboljšati finančne razmere že v teku parih tednov. Carina. Uvozna carinska tarifa. Iz Beograda so poroča, da je reguliranje uvozne carinske tarife končano in da bo v kratkem objavljena. Posebno pozornost obrača nova tarifa na železno industrijo. Uvoz papirja bo carine prost. Olajšave pri izvozu in uvozu na Češkem. Carinski uradi so dobili od urada za zunanjo trgovino naročilo, da propuste brez posebnega izvoznega ali uvoznega dovoljenja manjšo množino blaga, katero ima potujoče ončinstvo na poti v tujino s seboj, ako se iz množine in kakovosti blaga ter 'po poklicu osebe razvidi, da blago ni namenjeno za prodajo. Promet. Rezerva premoga. Minister za promet je odredil, da se spopolni rezerva premoga na železnicah, ker se bo promet s 1. majem znatno povečal. Pogajanja glede izposojevanja vagonov. V svrho zboljšanja prometa se je začelo ministrstvo za promet pogajati z županjimi tvrdkami glede izposojevanja vagonov. Proga Užicc—Višegrad—Jadran. Mi- 45 v izdatkov, torej 36.742 K 55 v primanjkljaja, ki je nastal radi vedno naraščajoče draginje. G. okof je konstati-ral retino in lepo vedenje knjig. Trije ‘ izstopivši člani odbora so bili enoglasno zopet voljeni v odbor. Ko so bile od g. i ravn. Lillega predlagane podpore čla- ; nom enoglasno sprejete, se je ravnatelj zahvalil navzočim za prisostvovanje in < zaključil zbor. r Velik trgovski shod v Mariboru."! Trgovci, kateri nameravajo udeležiti e A dne 17. aprila t. J. v Mariboru se vršečega trgovskega shoda, prosimo, da to takoj naznanijo trgovskemu gremiju ■ Mariboru, da se še pravočasno morejo preskrbeti prenočišča. < Dobava, prodaja. Javna dražba lesa. Gozdarski odsek deželne vlade v Sarajevu bo dne 0 9, aprila 1921 ob 10. uri dopoldne potom ustmene in pismene javne ponudbe prodal pnonžno 7000 kubičnih me A trov mehkega lesa na panju, od vetra polomljenega. Izklicna cena znaša 20 (dvajset) kron za kubični meter ne gle-de na kakovost blaga iir na to, ua se -sme izrabiti samo do 13 cm. Kavcija" znaša, in sicer za pripadnike drža /e SHS 10 odstotkov, to je 14.000 K, za druge pa 20 odstotkov, to je 28.000 K. -. Pismene ponudbe s kavcijo vred morajo dospeti zapečatene najkasneje do 9. aprila 1921 9. ure dopoldne ua naslov: t »Šuroarski odsjek zem. vlade v Sara-" jevu. Ponudbeni in prodajni pogoji >o r pri navedenem odsjeku (vrata 88) med i n udbe do 11. ure določenega dne, kol-kovane z 10 din. Kavcija 10 odstotkov. Pogoje se zamore zvedeti pri navedenih komandah, kamor se pošiljajo tudi ponudbe. Razno. prvi redni občni zbor na Vabilo konzorcija »Trgovskega Lista«, ki bo v petek, dne 15. aprila 1921 ob 2. uri popoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Predsedstvo Konzorcija za izdajanje »Trgovskega Lista«. Šarabon 1. r., predsednik. — Dnevni red: 1. Pozdrav predsedstva. 2. Poročilo upravitelja. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Predlog za preosnovo konzorcija v delniško družbo. 6. Čitanje pravil nameravane delniške družbe. 7. Volitev članov upravnega sveta in dveh preglednikov. 8. Slučajnosti. ' Izlet celjske obrtno-nadaljevalne šole. Celjska obrtno-nadaljevalna šola priredi 4. t. m. za svoje učence poučni izlet v Ljubljano, za katerega se je prijavilo 40 učencev. i Odredba o ribolovu. Komisija, Iti je pripravljala odredbo o ribolovu, je svoje delo končala in predložila elabor.d ministrstvu za poljedeljstvo. Odredba odstranjuje fovdalue pravice na riboljv in daje eksploatacijo v državne roke. . Manjša jezera se prepuščajo v izkoriščanje občinam, v katerih leže. Majhne reke in potoki se prepuščajo v izkoriščanje lastnikom. Občine pri morju dobe pravico svobodnega ribolova eno angleško miljo od obale, dočim oatalo uradnimi urami na vpogled. Prodajni „ . razpis pa se more vpogledati v pisarni vmoi'je pripada državi, trgovske in obrtniške zbornice v Ljuo--‘A ljani. (Št. 2191.) %:■. . . _ , Za šefa je imenovan dr. Zizek Odsek za tujski promet je osnovan ministrstvu za trgovino in industrijo. tive, ki se nanašajo na likvidacijo kom- 7, avtobus. Cene za vožnjo bi ostale dana- penzacijske trgovske pogodbe med Ju goslavijo in Avstrijo; 2. da mora vse neizplačane akreditive potrditi Jadranska banka v Ljubljani ali njene podružnice ali Warenverkehrsbureau na Dunaju, da se potem po medsebojnem spo- Javna prodaja lesa. Gozdarski od-l<;>, . , ... ... ... sek deželne vlade v Sarajevu bo due'fL Oddaja molznih krav »td. ukinjen*. 11. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne pro-:^ Postomfika konferenca v Parizu je sijajni potom ustmene in pismene javne , dolflla senžermenske mirovno dražbe : 1. Približno 30.000 kubičnih ? *??odbe< L^som katere bi morala Av- metrov bukovega tehničnega losa in drv »j- f *a oddati gotovo število molznih za kurjavo in to od ležečih in stoječihiav_.. . „ _.. „ _ . _ . nistrstvo za promet je določilo komisijo, i^debel, merjeno in obračunano do de-«!)1 ?* «n* '* .a VE ? ki naj pregleda teren, izdela načrte in belosti 7 cin na tankem koncu. 2. Pri-lvl? ,od °n|’ . §«Ve!f bližno 400 kubičnih metrov borovin de-p^me 3 57/°°° 0vec kot ™W*ISkod-bel (koristnih in pa za kurjavo), mer-pmno- Ml™trski svet je odredil, da .e jeno do debelosti 7 cm na tankem koncu. Izklicna cena znaša za bukov los (tehnični in za kurjavo) 47 K za kubični meter; za borov les (tehnični in za kurjavo) 115.20 K za kubični meter. Pred dražbo je položiti kavcijo v znes- predloži proračun za progo Užice—Višegrad—Jadran. Avtobus v Osijeku. V Osijeku ho : čejo vpeljati mesto konjskega tramvaja šnje. V to Svrho bi bila potrebna investicija od 5 milijonov kron. •■j Avtomobilni promet v Macedonij.i in Stari Srbiji je vpeljalo okrog 60 ruskih iriženjerjev. V nekaterih krajih funkcijonira promet prav dobro, kar je » glede na slabe razmere v naših južnih razumu morejo stornirati. Tiskanje novih novčanic po 25 par ikra ji h zelo razveseljivo, v Novem Sadu. Generalni inšpektor mi- ^ Zvišani železniški tarifi v Nemčiji, nistrstva za finance Slavko M. Petrovič ^Železniški tarifi v Nemčiji se zvišajo s je oddal nove novčanice po 25 par v )r»l. aprilom za 50—85 odstotkov, lisk umetniškemu Novem Sadu. zavodu »Grafika« v A) Kmetijstvo. Zimska setev. Brvatski Razpis novega posojila Narodne V' fra8K“ • poljedelci banke. Ministrski svet je razpravljal o Poročajo, da se letos ne more pricako- novem aranžmaju med Narodno banko ^vat> dobre zetm Poljske nns! so na-in ministrstvom za finance. nanKn bo pravde že dosedaj veliko škodo. Iver ,n razpisala novo emisijo in dovoida vpla- ^do ne snega, ne dežja, vreme pa top- čila v srebru tako, da se bo za 2o di-,'*°> 8e ie zeiI,lja pokusila tako, da je ob-narjev v zlatu plačalo 8d dinarjev v g^elavanje in oranje težko. srebru. 0 izmeni zakona o Narouni ban- i — ---------------------------------------------- ki bo končno sklepal ministrski svet ua Naznanila trgOVi*k«3 In Obrt« posebni seji. ^ niške zbornice v Ljubljani. K proračunu za 1. 1921--2. Iz Beo- _ < grada se poroča, da se bo znižal pro-’ Ujerjenje o izvoru blaga. Konzulat račun za 1 1921-2° na pet milijard di- . ?vehke Britanije v Zagrebu naznanja tr- lUCUn za l. ua ‘ ' novski n nhrtniški narjev. > Nova agrarna banka. Uredbo o agrarni banki, ki se snuje s kapitalom 100 milijonov dinarjev, je regent podpisal. Promet novčanic naše državne Narodne banke se je od 8. do 15. t. m. zvišal le za 125.325 dinarjev. 15. t. m. je znašal promet 3.452,546.750 din. Skupni obči dohodki v našem no govski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da blago, ki dospe v Veliko Britanijo dne 1. aprila in nadalje mora biti opremljeno s potrdilom o izvoru (poreklu) blaga. Ta predpis se ne tiče blaga, ki je bilo naročeno pred 8. marcem in ki prispe pred 15. aprilom v Veliko Britanijo. Navedena potrdila bo izdajal omenjeni konzulat, ako se predlože m- M ____________ _________ ___________dostni dokazi o poreklu (izvoru). (Ste-u vem proračunu se navajdjo s sledečo 1,2864.) številko: 1.022,801.000 din. Od tega od-jj|)-pade na carino in carinske takse: 402,350.000 din., na trošarino: 129 mili- 3(*j jonov 840 tisoč din., na ažijo in odstol- i? 83. redni občni zbor trgovskega ke od carinarnice in trošarine: 90 mi-; bolniškega in podpornega društva v lijonov din., na davek na poslovni otrt , Ljubljani. 31. marca t. 1. ob pol 8. uri 400 milijonov din., na pomorsko upra-L. zvečer se je vrsu v sejni dvorani mest-vo 611.000 din. bi« nega magistrata 83. redni občni zbor Celioslovaški 5000 ^ronski banko vm trg. bolniškega in podpornega društva z datumom od 15- aprila prene-L v Ljubljani. G. ravnatelj Lilleg je pokajo biti zakonito plačilno sredstvo in '.A zdravil navzoče člane, se spomnil v teše odtegnejo iz prometa k L), aprilom < kil nrotoklorr« letu umrlih JHc.nr>,» in iz nalili or^alzsdj. t. 1. Od jih izmenjav nančnom ministrstvu aprilom'k ku preteklega leta umrlin članov in tega dne pa do 31. januarja J ^3 prosil g. tajnika Volka za poročilo. G. snjava samo bančni urad pri fi-j* tajnik je poročal o obračunu, ki izkazuj« 65.1*7 K 90 v dohodkov, 101.880 Kl ikom. ku 141.000 K za bukov les, in 4608 K za borov les. Tujci morajo položiti kav -eijo v dvakratni višini. Les leži na panju in se more pregledati po predidoči prijavi pri gozdni upravi. Le one pismene ponudbe se bodo vpoštevale, ki bodo dospele najkasneje do 10. uro dopoldne družbenega dne. Zapečatene ponudbe morajo imeti na ovitku označbo: »Ponudba na 30.000 kubičnih metrov bukovog korisnog i ogrjevnog drveta i 400 kubičnih metrov boiovog korisnog i ogrjevnog drveta (od ležika i ošteče-nih stabala) šumske uprave v Varešu. Prodajni razpis se more vpogledati v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Št. 2792.) Dražba raznega blaga se bo vršila dne 6. t. m. na postaji zagrebškega državnega kolodvora. Prodajalo se bo: knjige, obleko, železne predmete, sode, kovčege, moko, kolonmz, vžigalice, pohištvo, predmete iz porcelana, slike, modro galico, olje, deske in druge predmete. Natančneje podatke da zagrenim trgovska in obrtniška zbornica v sobi št. 7 med 11. in 12. uro. Nabava drv. Intendantstvo Donav ske Divizijske oblasti naznanja, da se bodo vršile za nabavo drv, potrebnih za 1. 1921-22 sledeče ofertne licitacije: 1. Za beograjski garnizon v pisarni in-tendanture iste komande 16. aprila 1921: 15.000 kubičnih metrov drv. 2. za zemunski garnizon v pisarni komande mesta 18. aprila t. 1. 4969 kubičnih metrov; 3. za garnizon v Vršen v pisarni 4. kavaler. polka v Vršcu 22. aprila 3206 kubičnih metrov; 4. za palanački garnizon v pisarni 5. kaval. polka -4. aprila 2634 kubičnih metrov drv; 5. /a smederevski garnizon v pisarni komande mesta v Smederevu 25. aprila t. 1. 682 kubičnih metrov drv; 6. za minski garnizon v pisarni 36. rumske polk. okr. kom. 26. aprila t. I. 540 kubičnih metrov; 7. za pančevski garnizon 30. apri-1. !. v pisarni Pančevske okr. polk. 4018 kubičnih mol rov drv. Po- vsi konji, katere bo Nemčija poslala v Niš in Dobričevo koncentrirajo v teh mestih, odkoder se bodo razdelili po naši državi. Svila zgorela. V Šanghaju na Kitajskem je zgorelo za 6 milijonov dolarjev svile, ki je bila pripravljena za izvoz. RAZGLAS. XIII. redni občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske se vrši dne 11. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v hranilnični posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika o XII. rednem občnem zboru. 2. odborovo poročilo o društvenem delovanju v 1. 1920. 3. poročilo računsko - pregledovalne komisije o računskem zaključku za dvanajsto poslovno dobo. 4. določitev števila odbornikov in njih namestnikov ter volitev teh u-t»ravnih r-rganov. 5. volitev članov raču-sko-pregledovalne komisije in njih namestnika. 6. sprememba pravil. 7. raz-uoterosti. Tržno porotno. Trg. Novi Sad. Goveje meso I. vrste 32 K, II. 28 do 30 K po 1 kg, telečje meso 32 do 34 K, jagnetina 44—46 K, svinjsko meso 33 do 36 K, mast 48 K, par piščancev 30 do 40 K, kokoš 90 do 120 K, gos 190 do 200 K, race 36 do 38 K po kg, ščuka 20 do 30 K, mleko 6 K liter, fižoi 8 K, krompir 3 krone, mak 28 K. Dunaj. 12. marca do 19. marca. Žita, pšenica: naša se ne uvozi, ker se ne splača. Oves: naše blago 5'30 do 5 35 j. K po 1 kg. franko Dunaj. Ječmen: naš, 6 do 6 10 j. K po 1 kg, franko Dunaj. Koruza: večjih količin se ne kupuje, ker je je za potrebo zadosti. Naša koruza se kupuje v mali količini ter se plačuje po 5 10 do 5 20 j. K po 1 kg, franko Dunaj. Fižol se v teku zgoraj navedenih dni ni kupoval, moka, pšenica: amerikanska 0 se plačuje po 75'a. K po kg, franko Dunaj. Naša moka se sedaj ne uvaža, ker se ne izplača. Živina, zaklane svinje: cele, debele 230 do 526 a. K po 1 kg. Svinjsko meso: naše, 288 do 350 a. K po 1 kg, drob 215 do 260 a. K po 1 kg. Goveje meso: sveže meso, 220 do 258 a, K po 1 kg. Teleta zaklana, cela 228 do 244 a K po 1 kg Telečje meso: 230 do 240 a. K po 1 kg. Ovce zaklane, cele 132 do 1 56 j K pl) 1 ' -Ovčje meso: 120 do 126, a. K po 1 kg. Kozje meso: ! 24 (!o 170 K p. 1 kg. Slanina, ‘.veža: 250 do 260 a. K po 1 kg Soljena do 220 a. K o 1 kg. Mast: avstrijska 280 do 300 a. K po 1 kg, amerikanska 250 do 255 a. K po 1 kg. Suho me .■> se plačuje po 240 do 290 a. K po 1 kg K •■•že, g.r.eji : do 160 a K po 1 kg. Perutnini!: go i, cel* na drobno 258 do 300 a. K po i kg. Kokoši: ce!e na drobno 290 do 360 a K po 1 kg, ,1 ca: naš.-, s/e.ža do 17.900 a K 1 zaboj Sir: danski, trdi t# 210 a. K po 1 kg, češki, mehki 85 do 90 a. K po 1 kg. Špecerijsrso blrfgo. Zagreb. Kava -Poriorico i. kg po K 88, Santos K 60, Biser K 76, Onata-mala zelena K 66, Rio K 52, žgana K 80. Frankova kava K 22, sladkor v kockah K 52, kristalni K 47, Kandis Sladkor K 85, iiž 1. vrste K 22, II. vrste K 17, ječmenova kaša K 11, moka 0 K 16 50, št. 2 K 15 50, št. 6 K 13, ta j Peccorarige K 90, poper celi K 45, stol čeni K 80, mak K 27, vanilija najfiuejša K 760, vanilin sladkor K 150, Javorov list K 16, poprika sladka K 100, polsladka K 88, datelj ni K 45, rozuii K 55, gumi arabik. K 80, dalmatinsko smokve K 24, mandeltii K 85, lešnik K 90, suhe slive K 19, pekn.ez K 18, marmelada K 48, bomboni fini, mešani K 68. Milo Arrow, amerik. kom 10 50, Harris . >igl. 15, Sokol kg 30, stear. sveče kg K 64, parafin 50, olje fino K 66, kis 80 % K 80, grenki; sol K 10, vinska kislina K 300, modra galica 98 °/» K 24, zelena galica K 10, kreda K 30, kolof nij K 35, želatina K 4 40, petrolej po K 23, borax K 60, kurbid K 13 Poljski pridelki Vukovar, 29. marca t l Popraš --vanje živahno.' Pšenica 1030—1040 K, koruza 435 do 440 K, oves 365—370 K. Ker je ;.uša, obstoja bojazen radi pše-nice. Sombor, 29 marca t 1. Pšenico kupujfjo domači mlini, ki prodajo mnogo moke Pšenica se plačuje po 1000 do 1010 K, kr.rv.za se prodaja po 400 do 420 K v vagone, po 430 do 550 K na vlačilni brod. Oves se plačuje po 360 do 370 K. Tendenca čvrsia. Drva In les. Iz čehoslo.aškega tržišča lesa. Pr. mesec so st* plačevale sledeče cene: Za žagan jelov, smrekov in borov les 650—800 č. K po ms, za bukov les 700—900 č, kron, za hrastov 1200 do 1800 č. K, jasenov 1400 do 1700 č. K, orehov 2500—3000 č. K Vino. Novi Sad. Belo 1. vrste 25 do 30, črno 36—40, žganje 60—120. Kovine. Berlin. BA- r 1275—1425 M, ru~ deča medna pilovtiica 475—525 M, cink 250—280, novi cinkovi odpadki 330 do 400, svinec 310 do 360, aluminijevi odpadki 1500—1700 po 100 kg. Zagrebški blagovna borza dne 29. marca. Koruza navadna parit. Zagreb 465, koruza okrogla par/t Zagreb 475, koruza cinkvantin parit Z. greb 570, pisan fižol franko vagon Ortu 650 Lucerna italnan ka plombirana pari-t. Slovenija 4900, sune slive 95—100 kilogr. par t. Z?grtb 1100 kron, bukovo oglje 17 000, orehi franko sremska postaja 1200, svinjska mast I vrste 4350, soda krist. postaja Zagreb 620- Krzno kune komad 720—750, krzno lis ce komad 250—300, krzii % idre komad 800 do 1000, krzno srne komad 20--30, zajčje krzno 15—18. Borza, 29 marca. Zagreb, devize: Berlin 230 do 230 50, Bukarešt 190, Milan 570 do 575, London 557 do 56.5, Newyork kabel 143 25 do 144 25, ček 142 do 143 50, Praga 189 50 do 190, Šv:ca 2425 do 2460, Dunaj 23 do 25, Pariz 990 do 1020 Valute: dolar 121 do i21 '50, levi 160 do 163, rublji b5 do 75, češke krone 181, franki 970 do 990, napokon-doi 472 do 477, marke 22* do 226, lire 553 do 555, avstrijske Krone 21 do 21-50. Beograd, valute: -dolar 35*10 do 35 25, funti 137 do 139, franki 245 do 247, lire 139 do 140, leji 49 do 49'50, levi 4?‘50 do 43 marke 57 do 57 25, češke krone 46 25 do 46'75, napoleoti-d.ri 118 do 119 50, drahme 270 do 275, 30. marca. Zagreb. Današnja borza je bila jako mrtva. Zahtevala se je le Zagrebška tskomtr.a banka. Devize: Berlin 228 do 229-50, Bukatešt 199, Milan 574 d« 575, London 565 do 569, Newyork 142 do 143, Pragi 189 do 190, Švica 2450, Dunaj 20-45—20 50, Pariz 992—1000. Valute: dolar 13950—14025, avstrijske krone 21 do 22 50, levi 160, češke, krone 182 do 187. franki 950 do 980, napokondori 472 do 477, marke 222 do 224, ieji 194 do 196, lire 557 do 560. Blagovna borza; koruza Zagreb 460, ječmena kaža Zagreb 950, laneno seme Zagreb 1200, modra galica avstrijska, ocarinjena Zagreb 1825, oetova kislina 80 odst. Zagreb 7500. Dunaj, devize: Berlin 1107 do 1103, Budimpešta 209 do 211, London 2755 do 2775, Milan 2840 do 2860, Newyork 707 do 711, Praga 900—906, Beograd 1890 do 1910, Zagreb 473 no 477. — Valute: marke 1107—1113, franc, franki 4840 do 4880, švic. franki 12.150 do 12.200, ogrske krone 205 do 207, iire 225 do 5845, funti 2740 do 2760, dolarj: 702 do 706, dinarji 188 U. do 1901, čeboslovaške krone 899'50 do 905-50. Avstr, kronska renta . . . 98'50 ,, majska renta . . . '99'— Ogrska kronska renta . . . 255'— V. avstr, vojno posojilo . . 78'50 Turške srečke . . . 3986'— Avstr. kred. zav. za trg. in ind. 1930 — Anglobanka..................... 2002'— Bankverein ................... 1358’—‘ L&r.derbank.................... 3200'— Avstro-Ogrska banka . . . 4980 — Bosanska zernaljska banka . 1770'— Živnostenska banka . . . 3795’— Državne železnice .... 5478'— Lombarde....................... 3601’— Alpinr-Montan.................. 7840'— Praška železna industrija . . 14700'— Trboveljska premogokopna . 5930 — Leykam, papirnica .... 11495' — Kranjska železna industrija . 9770 —-Zenica-železo.................. 10350'— 31. marca. Zagreb, devize: Berlin 229 do 230, Bukarešt 195 do 2.00, Milan 585 do 588, London izplačilo 565 do 568, ček 565, Pariz 995 do 1005, Praga 189 do 190, Švica 2470 do 2490, Dunaj 21 do 2!,20, New-York kabel 143,50 do 144,25, ček 142 do 143. Valute: dolar 139 do 140. avstri;ske krone 22 'do 23, levi 165. rublji 60 do 75, češke krone 185, franki 980 napokondori 474 do 476," marke 227 do 230, lej* 195 do 196, lire 565 do 570. Blagovna borza: pšenica 74 do 75 k?; 3 odst. primesi franko skladišče Zagreb 1060, oves franko Postojna 560, franko postaja Špilje 560, koru/a franko Zagreb 450, pšenični otrobi franko Zagreb brutto za netto 345, pisan fižol franico skladišče Zagreb 520, franko Postojna 550. ^ ^ Ljubljanska kreditna banka 930 950 Jadranska banka .... 1950 2000 Slovenska eskomptna banka 630 'leograd, valute: dolar 35 do 35,20, funti 138 do 140, frar.ki 246 do 247, lire 141 do 143, drahme 270 do 280, leji 49 do 49,25, levi 42,50 do 43,50, marke 56,50 do 57, napoleondo;; 119 do 120, avstrijske krone 5,60 do 5,70. Devize: London 141 do ".43. Pariz 250 do 251, Ženeva 618 do 622, Solun 275 do 285, Praga 47,10 do 47,25, Dunaj 5,30 do 5,35. Berlin 57 do 57,25, Milan 143 do 147. Najboljše na roko delane kose in srpe tedellva?fflS F. KAJETAN AHAČIČ v Tržiču na Gor. Odda se tudi večja množina bergamaških osla Viktor Korsika Ljubljana, Kongresni trg 3. Zelerijadna, poljska in cvetlična semena* —— ; Cenik brezplačno. ■■■sr-: 2TLIŠ33 T X 'pTAMpjnr JANT.ČERNEm 1J UBIJAJVA Znake. — šabloni. v»irnj\r ri* * * *^*>v > *»^‘ i »v * m Razpošiljalnica za celo Jugoslavijo vseh potrebščin za krojače in šivilje tfoftkg v- V LJUBLJANI Sv. Petra ces a št. 2. liiiETiiiijEi trgovina pletenin, norim-berškega in galanterijskega blaga na veliko se nahaja na 12-1 Mestnem trgu štev. 20. Mavec-gipsh Edina razprodaja Stanzer špecljalnega gipsa SHS. Alabaster I. za zobotehnike 220 K. Alabaster II. za modele 180 K. Štukatura za elektrike 140 K ia 100 kg incl. vreča ab vagon Ljubljana nudi Kostn Hovakoui^ veletrgovina mauci-slDsa LJliBLJAM. Židovska ul. 1. Man u f a k t. u rn a trgovi na na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne industrije po ugodni cen!. V zalogi. so še velikosti 45-s5, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11 ORIENT U fi drnzba z o. x. preje Brata Sberl in Jančar & €o. LJubSjana - Miklošičeva c. 4. nasproti fo©Sef«s „UntonE(. Lastni Izdelki oljnatih barv, firr.ežev, lakov in steklarskega kleja Velika zaloga kenilčnih in rudniških baiv, barv za umetnike, raznovrstnih čopičev, v*eh potrebščin za slikarje in pleskarje. Bfr ® uradni, trgovski, pismeni, KJHHIP ovojni, svileni, prepisni, IT II1111 °SUeni itd., pisarniške a in šolske polrebMine, kuverže, vse vrste umetoiške rax-S«eds»iee kupite najceneje pri tvrdki IVAH GAJŠEK Papirna trpina - Ljubljani! Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno. Na debelo. Kdor hoče za Slavonijo, Baranjo, Bačko Banat in Vojvodino oglašati z uspehom naj oglaša v 37 let obstoječem, razširjenem političnem dnevniku ki izhaja dnevno v znatni izdaji. Uredništvo in upravništvo: Osijek L, Kapucinska ulica. Naročnina mesečno . . 30 K. Naročnina polletno . . 90 K. Večjo množino v® v številkah od 7—30 odda po nizki ceni Zveza lesnih domačih obrtov v Ribnici (Kranjsko). lel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: ,,Banka“, Ljubljana. >■■'■■■■! i . i'««*«" *** **'"* ' «™»*nr«»ninrMn,»w n ■ im X-i3*u.TDl5©-n.sfe-SL' kreditna banka LJUBLJANA, Stritarjeva ulica X se ftriporoia za vse v bawžnc:stroko spadagoče posle. ^ Prodala srečke razredne Soterii©- Poslružnfce: Splii, Ce&vec, Trst, Sarajevo, Oorita, Cclie. Sllarilior, Barovlje. Ptuj, Brelke. j i Priporočam razmnoženim «parat, razmnožuje strojno in ročno pisavo satom nemM steklene plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-20 The Rez 60. M^bliana, Gradišče 10. Huderae ppraallnte ossli plsainSii strojen. • c «tt -'*?«•% 1,it-i ***SSme w «>• itisona o« k-** u a SLOVENSKA ESKOMPfNA BANKA Šelenbargova ul. 1 tatoMNP* skupnost s Hrvatsko eskomptno banko Sn Srbsko banko v Zagrebu. tepita; 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. i.v'5?.oiasv. naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi. Borza. m m m m m m 03 233 m m m m m M 03 m m m 03 03 m m Trgovci pozori DOSPELE SO starozmme Wmm naravnim KOSE v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in druge vsakovrstne železnine. Za cenj. naročila se priporoča tvrdka m m trgovina z železnino Gosposvetska cesta Št. 10. VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. Konkurontne cene — lačna postrežba! Brzojaviš <5REli(. Telefon interurb. štev. 246. b*t Zahtevajte cenike! mi \\ frgouins s papirem na udlko | LJUBLJANA 3: Miklošičeva cesta Stev. 6|l, ne :: en nn en nn nn ne nn s: nn no H nn nn nn nn nn ee ne en ne ss nn priporoča od svoje zaloge: Trgovski, fini In srednje »ul pisarniški, dokumentni In srednje fini koncept, barvan (Kouleur) in tiskovni papir, karton za dopisnice, pivnik. Celuioznl, Havana (za mast) In navadni omotni papir. Pi-&emski papir v kartonih in mapah, ter zavitke. Lepenko belo In rujavo. Šivanke za razilčne stroje. ,Puch‘, ,Wttftenrafl‘ Kolesa. Gumlraztopllo in vse potrebščine za kolasarje. Gurni za cepljenje trt iri druge špecijalne predmete Pojasnila in prospekte za večja obrtna podjetja in šivalnice z motornim gonilom brezplačno. IGN. VOK Ljubljano. Sodna ul. 7. Trgovcem popust. I. C. MAYER LJUBLJANA MANUFAKTURA EN GROS Vn« Priporoča se tvrdka Josip Milne LJabUsnti, So. Petra nasip T tovarniška zaloga šivalnih strojev in posameznih delov za vse 'me šivalnih strojev in koles, ter potrebščine za krojače, i,VliJe> čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno In debelo. Cene nizke! Postražfin lačna! Medic, lata I Zanki,1 »rej: . Zank! sinovi. Tovarna kemičnih In rudus. Centrala: Ljubljana. D. z o. s. Brzojavi: Merakl Ljubljana. barv ter lakov. Skladišfe: Novisad. Telefon': 64 «_ Emajlni laki. Pravi fimei. Barva za pode. Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv suhe In oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brnnoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! pri „zlati lopati trgovina a želeanmo in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg j Preje Hammerschmidt (Milhlelsen) nasproti Križanske cerkve. L™1 JB. RAVNIKARL SSS SP HonufaKturn. ‘ “Im. Dunajska oda, Bavarskena dvora. Stavbinska, galanterijska in ornament-ska kleparnica. Oblastveno dovoljeno podjetje za izvrševanje vodovodnih del. Zdravstvene in kopelne oprave. Izvršuje lesnocementne strehe, krije strehe z lepljenim papirjem in na- /VVVVSAA Veletrgovina \ A. Šarabon < aigHiiioaa:3i»R£aDaa»^ /’ \ • Zahtevajte povsod ■ j Kremo za revije | j dalje Ilirija čistilo in čistilni pra- j IB H £ šek za kovine, parketno voščilo, g lak za usnje, vaselin in kolomaz IB I iz tiomafe tovarne kemičnih izdelkov | Golob & Ko. I Ljubljana-Vič. Cena in kvaliteta povsem konkurenčna. 102, 20-11 A m E. SKABERNE Ljubllona, Mestni trg 16 mm i isnufchturo in piefenlnfimi Priporoča SODJO OEUKO mi020 ŽENSKIH, MOŠKIH in OTEOČJIH KGSfiUIC. bližajoči se sezlji različne FLORftSTE NOGAVICE; daije večje partije otročjih &9&TEMT NOGt4¥l€ v črni, rujavi in beli barvi. Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto. erass« 9KMMBoaefr&t» nsa? Coiomale Ljubljana siti *> » 55, 52-31 i *■ 0» « at M Na dabeBo. Na drobno, oaaacaaaaaaaaaa Najbolj razširjen dnevnik južne Srbije, ki se čita v vseh krajih Jugoslavije, sprejema oglase po najn. ceni in z visokim popustom. Leopold Peonlš! Ljnbljnna - ŽMousRa ulic« 4. Trgovina s papirjem. Šolska potrebščine, - Kazsiednice. 106. 52-18 Na debelo. Na drobno. ifo* Upravništvo: Privredni Glasnik Kej 13, oktober št. 22 Skoplje. Fr. Brumat Ljubljana Mostni trg št. 25, I. na tr. Manufaktura in tkan ! ! 1 Konkurenčr.g cene. !! ! 118 52-16 D 0 0 D D a n g D 0 0 d Bmši$o lesnih iršoucst? drauskč doline i! !! 43 i t $3 h « %* (jun im |0» Zvonurska ulica 5 {$}. ] Telefon 9. - Brzojavi ,Montana' Import. Eksport. c Msrltoru fiieHsariirovis cesta štev. 45 kupuje in prodala j a rezani m tesani les s 0 v vsaki miržini po tanili i S cenah. £ U d «* oic3E3C3atric3C3aajcac3cat=;a Prodajamo in kupujemo na debeio: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spa-23 52-30 [j dajoče v rudarsko, fužiriarsko in kemijsko stroko. PHEOHATIKA za boiesa in aufsmo&lle EN GROS ■ EN DETAIL. najceneje. J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 14. Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo Ljubljana Resijeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13, 20—20 •*Nt«aaei»fkfl'*KtsBB»«a«a»aMac«waa(ieB«^ f TONE MALGAJ*] S , J : stavbeni, pohištveni pleskar s in ličar 16, 52-8 i i LJUBUMA, Kolodvorska ulica 6. i ■ ; \ Zajamčeno predvojno blago ! * za portale in prodajalne, j D Ivsii Jelačin L|ula»?sana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba. IIMi ia Mn Kupite bencin petrolej strojno olje tat-msti karbollnej kolomaz p« MUH “ mum NfiHIBOR i; !U Mmummamam*s3WiamBKHrx& ■ : -|I|-|IIW«|| I f]'Y ;:TTr^ II IMI.IIM.HI.’. 11 II ....... ' "niiainM ----------------------------- «c^r^(,,.,sc> acooir> ■ j| Odgovorni u 11? d r: i k Franjo Zeb !.