KDO NE MARA DOBRIH IZVOZNIKOV
Jugoslavija je premajhna za PIutal
Aprila so zabeležili v Plutalu take izredne iz-vozne rezultate, da so za hip celo udpihali boja-zen, da jim bo novi devizni zakon sesul večino težko vzpostavljenih poslov s tujino.
Navedimo najprej nekaj podatkov o aprilskem izvozu. Lani so v obravnavanem mesecu izvozili 10,1 milijonov navojnih zapork, letos pa 30,7 milijonov. V štirih mesecih skupaj pa lani 12,1 milijona, letos pa 55,3 milijona teh drobnih izdel-kov iz aluminijaste pločevine. Kupci so bili letos pretežno iz Italije in Avstrije. Aprilski izvoz teh zapork je za 361 odstotkov večji od marčevskega.
Pri kronskih zaporkah je april prav tako izsto-pajoč. Zabeležiliso 18,3 milijone prodanih zapork na Dansko in v Italijo. To je za 205 odstotkov več kot lanski četrti mesec, ali za 118 odstotkov več kot marca letos. Kako težko so v Plutalu pričako-vali ta uspeh, pa pove seštevek letošnjega izvoza kronskih zapork, ki je odstotkovno le za 3 odstot-ke večji od lanskega, v količini pa to pomeni skupaj 49 milijonov zapork. Pri taki številki, pa je že vsak odstotek povečanja velik uspeh.
Lidija Jurkovič iz izvozncga oddelka Plutala in delegatka za zbor združenega dela republiške skupščine je takole komentirala te rezultate: »Pri obeh izdelkih se izvoz enakomerno povečuje, kljub gospodarskim težavam po svetu. V Evropi pada potrošnja brezalkoholnih pijač in piva in v Italiji so npr. zaprli nekaj polnilnic Coca-Cole. Naše napredovanje v izvozu je rezultat dolgotraj-nega vključevanja v mednarodno delitev dela in
posledica stalne kakovosti izdelkov, spoštovanja dobavnih rokov in poznavanjc aktualnih razmer na tujih tržiščih. Te reference nam obetajo celo nadaljnji porast izvoza, saj imamo nekaj poslov v zaključni fazi dogovora.
Zakaj tako poudarjamO izvozne uspehe?
V Jugoslaviji smo dobili velike zmogljivosti v proizvodnji zapork. Te pa so možne in pripravlje-ne delati le za domače (republiške) trge. Mi bi morali hitro ustaviti stroje, če ne bi imeli naročil iz tujine.
Zato nas skrbijo določila, ki so zapisana v os-nutku deviznega zakona. Ta bi s tečajem dinarja še zmanjšala spodbude za izvoz, izničile samou-pravne sporazume med OZD porabnicami deviz in izvozniki in s tem celo najboljše izvoznike spravile pod finančno rdečo črto. Uvedle bi rade neuresničljive plačilne zahteve pri tujcih, ki že sedaj prosijo za 90 do 120 dnevne plačilne roke, mi pa hočemo uveljaviti plačilo v 60 dneh, kljub temu, da banke izpeljejo svoja opravila v 30 do 45 dneh. Izvoznikom bi odvzeli devize in z njimi gospodarili po načelu: jemlje, kdor more in ne kdor resnično rabi in še to celo brez odgovornosti za jemanje in za vračanje. Skratka, tak devizni zakon bi bil popolna potuha za tiste, ki delajo le za domače tržišče in velika ovira za izvoznike.
Zato odločno trdimo. da bi prinesel preveč poslabšanj v stanje in položaj izvoznikov, da bi lahko pristali nanj.«
STANE JESENOVEC
V novi proizvodni dvorani so pričeti » Plulalu montirati nove linije za izdelaro narojnih zapork. Te bodo, ob dobri oskrbi z dontačo aluminijasto pločevino, omogočile še nadaljne povečanje izvoza.