-Z C500-CftZO NoN vYcE Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA januar 1994 cena 120 SIT št. 68 Pekarna mm TA DOBRI KRUHEK SO SPEKLE ZLATE ROKE IN BABIČIN RECEPT Pekarna Hram, Trdnjava 1 Kočevje Telefon : 855-558 v' prof Darja Žužek Delač ZNANJE JE ZAKLAD; KI GA LASTNIK VEDNO NOSI S SEBOJ Maks Ipavec, ribniški župnik 150 LETNICA ROJSTVA STANISLAVA ŠKRABCA Dr. Tihomir Odorčič KAJ JE TO PROTIN Bojan Kos, direktor KVM ZAKAJ SE ZAPIRA OBJEKT GORNJE LEPOVČE 111 v Frač Sega in Janez Klun Z JEEPOM USPESNO PO BREZPOTJIH i Itgžž. / >, • RUFAC Ob Mahovniški cesti 3, 61o30 Kočevje AVTOCENTER RUFAC daa a# ,^-N tel 854-042, 854-666, fax:^|5-444' Del. čas: 7.30-12.,13-17, s\b^f2r A/ OMEJENA ZALOGA VOZIL PO STARI CENI NA ZALOGI-DOBAVA TAKOJ: RENAULT 5, CLIO, TVVINGO kratki dobavni roki za ostale modele finaciranje: kredit ali leasing na 36 mesecev NA ZALOGI RABUENA VOZIU PO UGODNIH CENAH Z GARANCIJO novo na servisu: programska diagnostika preme - optika __________SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV__________ KOVINOTEHNA 0 TRGOVINA KOVINAR Reška c. 23, tel. 061/853-621, fax 851-613 Kočevska Reka 48, tel.061/800-043 Del.čas: 6.30-14.30, sobota zaprto Opekarska c., Ribnica, tel. 861-064 V TRGOVINI KOČEVJE NEPREKINJEN DELOVNI ČAS OD 7.00-18.30 REGULATOR VLEKA SAMSON 5.300 PROGRAMSKA URA OMNIREX 1.990 ŠTEVEC OBRAT. UR 1.432 WC ŠKOLJKA STRUMICA 4.990 MIKROVALOVNA PEČICA 49.800 ŽARICA 60-100 W 54,90 MESOREZNICA ŠT.10 3.000 TV COLOR GORENJE VOJAGER 48.000 RADIATOR AKLIMAT novi tip M500 1.289 M600 1.539 WC DESKA PWC 690 PRALNI STROJ PS 808 61.990 PS 1008 64.120 AKUMULATORSKI VIJAČNIK B&D 5.390 FRITEZA GORENJE 18.368 PRALNI STROJ 606 X 49.800 V sodelovanju z Ljubljansko banko i.: Stanovanj.. ■ komunalno banko vam nudimo kratkoročne In dolgoročne kredite po izjemno ugodnih obrestnih merah R + 8 % (boniteto ugotavlja banka). UVODNIK Leto 1994 so Združeni narodi proglasili za Mednarodno leto družine. Se torej družini v letošnjem letu obetajo boljši časi, manj hromečih skrbi o osnovnem preživetju ? Bo mar kdo prevzel odgovornost in omogočil zdrave pogoje za nastanek in razvoj zdrave družine, kar naj bi bil osnovni temelj vsake zdrave države in zdravega naroda? Je sploh še komu mar, koliko in kako zdravi smo, v telesnem, duhovnem, ekonomskem in političnem smislu? Mar Slovenci res z razlogom veljamo za narod melanholikov, ki na veselicah poje žalostne pesmi, tako kot zadnji Indijanci v Braziliji? Od kod ta melanholija ? Smo mar res narod samomorilcev ? Vsi vemo, da se vse nižji standard in vse manjša kupna moč odražata najprej prav na družini. Le kako naj bodo starši vedri in polni optimizma, kako naj vzgajajo svoj naraščaj predvsem s svojim zgledom v samozavestne, prodorne in uka željne ljudi, ko pa sami sebi ne morejo verjeti ob pogledu na svoj mesečni plačilni list: 500 DEM, nekoliko manj, morda pol manj ? Kako s tako bagatelo preživeti družino skozi mesec? Morda pa bodo letos naši vodilni pokazali, da gremo res v Evropo s tem, da bodo olajšali preživetje povprečni slovenski družini - pa ne s paketi prve pomoči! Naj v letu družine omogočijo vsaj enemu članu družine delo z normalnim plačilom, da bo z njim lahko družina normalno preživela mesec. Mar ni to minimalno, kar si zasluži vsak posameznik - član družine? Ali pa je človeško dostojanstvo res že tako nizko, da se zdijo te minimalne, a osnovno-človeške želje, žepravo razkošje in nedostižne sanje za večino, medtem pa nekateri prav na račun teh ljudi mastno služijo?! UREDNICA VSEBINA Aktualno..................................4-5 Zgodba o tem, kako je ribniški podjetnik izgubil bitko proti sosedom, ker so imeli na svoji strani državo in kako se namerava s svojimi dejavnostmi poiskati nov prostor pod soncem. Nove novičke..............................6-7 Novoletni kocerti in razstave in otvoritve so popestrili sicer neprijazen zimski vsakdan tudi na našem koncu. v Črna kronika................................9 Smrt je na naših cestah kosila tudi na Silvestrovo, v novem letu pa so si namesto prijaznih želja marsikje izmenjali žaljivke in udarce. Obletnica...............................10-11 Pater Stanislav Škrabec je ob 150 letnici rojstva v središču pozornosti slovenske javnosti. Vaš intervju............................12-13 Prof. s kočevske gimnazije je s svojo prizadevnostjo prispevala k dvigu ugleda celotne šole. Dobro je vedeti.........................16-17 Zdravnik ugotavlja in stvari, da se pred protinom lahko borite z zmernostjo, gradbenik pa, da pred zmrzaljo najbolj zaleže dobra opeka. Mlado pero.................................21 Učenci so svoji učiteljci želeli vse najboljše, vendar je usoda hotela drugače. NOVE N o vicE Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica : Darja D. Hafnar. Novinar in lektor : Stanc Hafnar. Organizacija : Luxuria d.o.o.. Tisk : Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva : Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun : NOVE NOVICE 51310-685-1349. AKTUALNO št. 68 Javno pismo ZAKAJ SE ZAPIRA OBJEKT GORNJE LEPOVČE 111 r4'"' Kmalu po ustanovitvi podjetja KVM d.o.o. smo se z ostalima solastnikoma podjetja odločili, da bomo v Gornjih Lepovčah naredili stanovanjsko poslovni objekt, kot je bil predviden v zazidalnem načrtu. V letih 1989 in 1990 smo ta plan tudi realizirali, tj. pričeli z gradnjo. Po takratnem lokacijskem dovoljenju je bilo predvideno oz. dovoljeno v objektu imeti trgovino z mešanim blagom, tehnično trgovino, bife s kuhinjo, biljard klub in dva stanovanja. Že med zidavo , posebno pa ob izgotovitvi objekta, so se pojavile drugačne potrebe, kar je razumljivo, saj se razmere na tržišču oz. povpraševanja kupcev spreminjajo. Tako je upadlo zanimanje za igranje biljarda, pa tudi tehnična trgovina ni več prinašala dovolj velike razlike v ceni. Tako sem se odločil, da odprem trgovino z mešanim blagom, restavracijo reprezentančnega tipa, kuhinjo in klub brez biljard mize. Ker so se podjetja KVM širila, se je seveda pojavila večja potreba po pisarniških prostorih, tako da sem sklenil v stanovanjskem delu objekta narediti pisarne. Leta 1991 sem tudi pridobil uporabno dovoljenje za objekt. To pa je bilo razveljavljeno s strani Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora zaradi pritožb nekaterih krajanov Gornjih Lepovč. Na podlagi tega je bila vsa zadeva v postopku na Vrhovnem sodišču Slovenije, ki je odločilo, da pridobljena lokacija ustreza za tedanji namen objekta. Ker se je namen objekta delno spremenil (v biljard klubu ni biljard mize, odprta ni bila tehnična trgovina, v stanovanjskem delu pa so pisarne), je omenjeno sodišče odločilo, da se mora lokacijsko dovoljenje dopolniti za novo namembnost prostorov. Ker hočem delovati legalno in ker nočem delovati proti odločitvam Vrhovnega sodišča Slovenije, sem se te dni odločil, da zaprem objekt na lokaciji Gornje Lepovče 111, dokler se potrebni papirji ne uredijo. Izkušnje iz poslovanja Kluba 111 in celotne zgradbe V restavraciji smo želeli imeti nivo in to nam je uspelo, saj je bila ena boljših v Ribnici. Skrbeli smo tako za urejenost prostora kot tudi za kvaliteto ponudbe. V kleti pa se je nočni klub razvil in bil sprejet bolj kot sem sam pričakoval. Obisk je bil enostavno neverjeten, saj je že kazalo, da je prostor kluba premajhen za vse obiskovalce, ki so se želeli zabavati v njem. Kmalu po odprtju gostinskega dela objekta smo odprli tudi trgovino z mešanim blagom. Odločitev za odprtje trgovine ni bila samo zaradi samega profita, temveč zato, ker sem krajanom to obljubil. V letih urejanja dokumentacije in dokončevanja objekta, sem imel večkrat razgovor s krajani Gornjih Lepovč. Zavedal sem se , da je gostinski lokal v objektu tako v korist krajanom kakor tudi v breme zaradi nočnega obratovanja. Ker sem se čutil tudi sam odgovornega do krajanov Gornjih Lepovč, sem ob začetku obratovanja gostinskega dela objekta vložil veliko dela in aktivnosti pri organizaciji in urejanju naselja. Zelo sem se zavzel in dosegel, da so se uredile ulice, pločniki in da so se celotne Gornje Lepovče asfaltirale. To bi se sčasoma gotovo uredilo samo po sebi, vendar vprašanje kdaj glede na stanje v Rib- nici. Uporabil sem poslovne stike z gradbenimi podjetji, dosegel ugodno ceno, s pomočjo še nekaterih združil krajane. Sredstev nisem prispeval samo procentualno kot lastnik zgradbe in poslovnih prostorov, ampak sem dal še dodatek, saj sem sofinanciral nasutje celotnega nasipa vseh ulic Gornjih Lepovč. V to sem šel zavestno, da pokažem pripravljenost za sodelovanje in dogovor, da se skupno uredijo koriščenja parkirnih prostorov ob zgradbi. Veliko krajanov je to sprejelo pozitivno in me pri teh prizadevanjih podpiralo. En del krajanov pa je vztrajal na tem, da tega ne dovoli in da dovoljujejo samo prvotni namen zgradbe. Glede na lokacijo objekta in glede na razmere v Ribnici, pa poslovanje v lem objektu z navedenimi dejavnostmi ne more biti rentabilno. Reševanje problema parkirnih prostorov Za poslovnim objektom je velik prostor, ki je urbanistično namenjen športno rekreativnim dejavnostim. Ob začetku urejanja Gornjih Lepovč je bilo to področje "gmajna" z globokimi vrtačami. Že ob gradnji objekta je podjetje KVM celotno področje nasulo in izravnalo. Podjetje KVM je imelo interes, da se uredijo igrišča ob gostinskem lokalu, vendar so nekateri krajani že pred dokončanjem objekta temu nasprotovali, zalo sem od teh načrtov odstopil. V pogovorih o ureditvi okolice objekta in parkirnih prostorov sem predlagal, da bi mi občina in krajani dovolili ,da manjši del tega prostora uredim za parkirni prostor, ki bi ga gostje koristili samo ob koncu tedna, ko bi bil obisk v gostinskem delu največji. Ponudil sem, da za to dovoljenje uredim na svoje stroške celotni prostor, ki je namenjen za športno rekreativne površine, saj bi poleg parkirnih prostorov, bilo za prvotni namen lahko koriščenih še dve tretjini celotnega prostora. Nasprotovanja krajanov so bila odločilna, da nismo pristopili k navedenemu urejenaju zemljišča. Kaj sedaj s podjetjem KVM - Gostinstvo in turizem d.o.o? Podjetje KVM - Gostinstvo in turizem d.o.o. je samostojno podjetje znotraj koncerna podjetij KVM, ki bo še vedno obratovalo naprej. Ima svoj lokal KRONA v Ideal komercialnem centru. Gledano strogo podjetniško, zaprtje gostinskega dela poslovne zgradbe v Gornjih Lepovčah za to podjetje ne pomeni poslovnega zloma. Res je bil nočni klub zelo obiskan, vendar samo konec tedna, ko je deloval skupaj z restavracijo Restavracijski del je bil namenjen reprezentančni ponudbi za zahtevnejše goste in skupine, kar je dokazoval z obiskom in prireditvami v obliki različnih degustacij. Vendar pa po obsegu obratovanja, v kolikor bi moral pokrivali samega sebe, tega ni bil sposoben. Še posebej se je to pokazalo v trenutku, št. 68 AKTUALNO I ko se je ponudba malic preselila v celoti v restavracijo KRONA in je bil od tedaj naprej praktično samo reprezentančni lokal. Vse to pa pomeni, da je z zaprtjem tega lokala Ribnica izgubila v tem trenutku edini tovrstni lokal, pa tudi edini nočni klub, ki je bil namenjen srednji generaciji in zahtevnejšim gostom, ker nikoli ni bil navadni disko klub. Kljub temu pa s tem zaprtjem podjetje KVM - Gostinstvo in turizem ni prisiljeno odpustiti nobenega delavca. Kot sem že opisal je nočni klub deloval samo ob koncu tedna, restavracija pa samo za zaključene družbe med tednom oz. samo za konec tedna. To poslovanje pa smo pokrivali predvsem z delavci, ki so delali v restavraciji KRONA in ki imajo zaradi obiskanosti omenjenega lokala tudi zdaj dovolj dela. Nenazadnje pa je koncern podjetij KVM sestavljen iz sedmih podjetij, ki vsa poslujejo in jc dela dovolj za vse delavce, ki so zdaj zaposleni - če ne v enem pa v drugem podjetju. V teh letih se je namreč v koncernu KVM izoblikovala skupina zvestih in marljivih delavcev, ki zaupajo svojim podjetjem in kljub različnim govoricam v Ribnici ne nasedajo, jih pa prizadenejo, tako kot tudi mene. Podjetja KVM smo razvili skupno, zato čutim tudi sam osebno obvezo do vseh mojih zvestih sodelavcev. Gostinstva torej ne bom ukinil kot dejavnosti znotraj koncerna KVM. Na način kot smo delovali do zdaj to ni dejavnost, ki bi prinašala dobiček v tej meri, da bi nanj lahko računali pri razvoju koncerna. Imamo pa bogate izkušnje, ki smo si jih pridobili v teh dveh letih in ocenjujem, da smo sposobni organizirati in nuditi kvalitetno gostinsko ponudbo. Zato resno razmišljam o preselitvi dosedanjega načina in delovanja, kot smo ga izvajali v Gornjih Lcpovčah, na drugo lokacijo. Poiskali bomo lokacijo, ki nam bo omogočala tudi širšo in kvalitetnejšo ponudbo, tako v reprezentančnem restavracijskem pogledu kot tudi v obliki nočnega kluba na tem nivoju oz. še višjem, kot je bil do zdaj v Gornjih Lepovčah. Res sem nekoliko razočaran nad mojimi dosedanjih sosedi v Gornjih Lepovčah in odločitve, kje naj bi tovrstno dejavnost nadaljeval, še nisem sprejel. Ali bo to v Ribnici ali kje drugje je seveda odvisno tudi od tega kako me bo sprejelo okolje, kjer bom želel to dejavnost nadaljevati in razvijati. Že do zdaj je bilo namreč v nočnem klubu do 50 % gostov izven Ribnice, zato je naš nočni klub poznan na širšem področju in tako ocenjujem, da tudi delo na lokaciji, ki ne bi bila v Ribnici, ne bi pomenilo začetka popolnoma na novo. Kaj s stavbo v Gornjih Lepovčah 111? Mislim, da sem s svojim dosedanjim ravnanjem in prispevkom pri svojem bivanju v Gornjih Lepovčah pokazal, da mi ni izključni cilj le podjetniški profit, temveč tudi potrebe in koristi krajanov Gornjih Lepovč in cele Ribnice. Vendar pa sem le podjetnik, ki moram računati na pokrivanje svoje dejavnosti in zato ne vidim v Gornjih Lepovčah perspektive za delo koncerna KVM. Ker je očitno, da nekateri krajani iz takšnih ali drugačnih razlogov vztrajajo pri prvotni z lokacijo potrjeni namembnosti objekta, ki s podjetniškega stališča ni sprejemljiva, sem ugotovil, da koncern KVM na lokaciji v Gornjih Lepovčah nima perspektive. O bodoči usodi objekta dokončne odločitve še nisem sprejel. V kolikor pa bi našel primernega kupca, pa sem pripravljen celoten objekt tudi prodati. V tem času je namreč koncern KVM kupil večjo površino zemljišča v Lepovčah, kjer že zdaj stoji proizvodno skladiščna hala.Drobiti dejavnost na več lokacij v delu, kjer to ni potrebno, je ravno tako s podjetniškega stališča nesmiselno. Pri tem mislim na skupne dejavnosti, kot so knjigovodsko računovodske in administrativne dejavnosti za vsa podjetja koncerna KVM. To seveda ne velja za gostinstvo in trgovino, ker sta to uslužnostni dejavnosti, ki jih jc potrebno čim bolj približati ljudem. Kljub grenkemu priokusu zaradi zaprtja lokala v Gornjih Lepovčah pa se zahvaljujem vsem zvestim gostom nočnega kluba, restavracije in trgovine za obisk in ob začetku obratovanja restavracije in nočnega kluba na drugi lokaciji upam, da ne boste pozabili na nas. Ko bom sprejel dokončno odločitev o novi lokaciji te gostinske ponudbe, lahko obljubim le to, da bo počutje in postrežba na istem ali boljšem nivoju kot je bila do zdaj. Glede na naše izkušnje pa menim, da bo lahko ponudba boljša in vse vas vabim, da se v to prepričate z obiskom ob otvoritvi novega kluba KVM. Direktor KVM BOJAN KOS NOVE NOVIČKE št. 68 j SKB banka SODOBNA POSLOVALNICA V IDEALU SKB banka d.d. je 24. decembra ponudila ribniškim strankam sodoben lokal na novi lokaciji v komercialnem centru Ideal, ki omogoča strankam lažji dostop z vozili, z bankomatom v preddverju in s prilagojenim delovnim časom pa zaokroža poslovno ponudbo objekta. Na otvoritvi je generalni direktor banke Ivan Nerad poudaril velik ugled SKB banke v mednarodnih institucijah, saj bo preko SKB banke plasirala svoje namenske kredite tudi Evropska banka za razvoj. Direktorica Poslobne enote Kočevje Vlasta Petek je orisala hiter razvoj banke na našem koncu v lanskem letu, saj so se vpogledna sredstva in depoziti v lanskem letu več kot podvojili, povečanje zaupanja v banko pa se kaže tudi v porastu deviznih vlog. Poleg zbiranja sredstev obrtnikov, kmetov, vseh svobodnih poklicev in občanov ribniška poslovalnica opravlja tudi menjalniške posle, odkupuje in prodaja vrednostne papirje ter ure- juje vse potrebno za pridobitev potrošniških, obrtnih in stanovanjskih kreditov. Poslovalnica nudi tudi posebne ugodnosti komitentom pri kreditiranju, uporabi kartic Eurocard in Magna, bankotela, zlatih čekov... Poslovalnica je odprta vsak dan razen sobote od 8. in 12. ure ter od 14. do 17. ure. Kočevje j GALERIJA V GOSTEH V Likovnem salonu Kočevje so bila od 18. do 30.decembra 1993 razstavljena slikarska dela umetnikov iz Karlovca, hkrati pa je bilo možno vsa razstavljena dela tudi kupiti. Posebnost galerije v gosteh pa je bila za obiskovalce gotovo to, da je akademski slikar Stevan Zivanov portretiral naključne obiskovalce. V Galeriji v gosteh je sodelovalo osem umetnikov različnih statusov, od akademskih slikarjev do amaterskih slikarjev, vsem pa je bila skupna nit humanizem, ekologija in mir, hkrati pa skušajo skozi svoje umetniško ustvarjanje prikazati svoj odnos do aktualnih problemov. Vsak od osmih avtorjev je v galeriji sodeloval s šestimi deli. Ob slikarski razstavi pa je 18. in 19. decembra ’93 v Srednji šoli Kočevje potekala tudi likovna delavnica z demonstracijo slikarskih tehnik in ustvarjanjem slik pod mentorstvom prof. Petroviča, akademskega slikarja in priznanega likovnega pedagoga. Likovna delavnica je imela kar velik odziv, saj se je je udeležilo okrog 40 slušalcev. vsa dela,nastala v delavnici, so avtorji pustili kočevski srednji šoli, ki je Galerijo v gosteh in Likovno delavnico tudi organizirala. Pregled avtorjev razstavljenih del: Georg-Jura Bordelius, damir Kocan-jer, Džordže Petrovič, Dane Rupčič, Milorad Rupčič, Božo Rupčič, Miroslav Šipek in Stevan Živanov. Vodilno geslo avtorjev Galerije v gosteh pa so besede Georga Bernarda Shawa: "Ljudje vedno krivijo okoliščine, da so taki, kot so. Jaz pa ne verjamem v okoliščine. Tisti, ki v tem svetu napredujejo, so tisti, ki se dvignejo in poiščejo take okoliščine, kot jih hočejo, in če jih ne najdejo, jih ustvarijo sami." Darja D. Hafnar št. 68 NOVE NOVIČKE Gallusov sklad NOVOLETNI KLAVIRSKI KONCERT Prof. SIJAVUŠ I. GADŽIJEV iz Moskve in njegov učenec ERIK ŠULER sta v petek, 7. januarja 1994, ob 19. uri v Šeškovem domu v Kočevju nastopila na novoletnem klavirskem koncertu in s svojim izvajanjem Beethovna, Liszta, Haydna in Mozarta navdušila polno dvorano poslušalcev Seškovega doma, kar je svojevrsten dokaz, da se v Kočevju tovrstnih prireditev manjka. Poleg na plakatih naštetih sponzorjev je v zadnjem hipu priskočila še kočevska Visage, d.o.o.. Najprej je zaigral domačin Erik Šulcr Beethovnovo v okviru konservatorija Čajkovski. Svoje znanje in inter-Sonato op. 26 v As-duru, potem Lisztovi Etudo - pretacijske sposobnosti je predstavil leta 1990 na kon-Eroico in Obermanovo dolino. Po burnemu aplavzu ccrtih v Mengšu, Trstu in Gorici, leta 1991 v Trstu, občinstva je Erik prepustil klavir svojemu učitelju Portorožu, Ljubljani, Kočevju, Ribnici in Mariboru, v prof. Sijavišu I. Gadžijevu, ki je po Haydnovi Sonati letu 1992 v Kamniku, Mariboru, Lendavi, Izlakah na v c-molu, Mozartovi Fantasii v c-molu in Beethovnovi poletni klavirski šoli Valvazor in na koncertu Mladi Sonati op. 57 v f-molu - Apassionati navdušenemu talenti v Ljubljani v okviru prireditve Hommage a občinstvu tudi še dodatno zaigral dve skladbi. Koncert Gallus, v letu 1993 pa v Novem mestu, Škofji Loki, se je zaključil z Erikovim izvajanjem Rahmaninove Tržiču, Kočevju, Mengšu in Izlakah. Etude v d-molu, kar je publika nagradila s še posebej Darja D. Hafnar burnim aplavzom. V našem glasbenem prostoru kocer-triranj glasbenih pedagogov skupaj z učenci nismo vajeni, saj se predvsem učitelji neradi odločajo za težke priprave na kocert. Učenec in učitelj sta promocijski nastop pred kočevsko publiko izvedla skrajno profesionalno, Gadžijev pa bo bivanje pri nas izkoristil še za enomesečno poučevanje klavirja v sosednji Gorici in koncert v slovenski filharmoniji. O Eriku Šulerju smo v Novih novicah že pisali. Naj ga kljub temuza tiste, ki ga še ne poznajo, na kratko predstavimo. Do svojega 12. leta je Erik živel v Kočevju, zaradi svoje velike glasbene nadarjenosti pa so se starši odločili, da ga bodo poslali na študij v Moskvo. Takrat je bilo za njim že sedem let glasbenega šolanja (tri leta pri prof. Hedviki Petje in nato štiri leta na ljubljanski Glasbenimatici pri prof. Ivanu Levaniču) in samostojni koncert junija 1987. Tako se je kot dvanajstletnik znašel Erik v Moskvi, kjer je aprila 1989 uspešno opravil sprejemni izpit pri prof. Sijavišu E. Gadžijevu. Danes je Erik Šuler učenec moskovske Centralne specialne glasbene šole, ki deluje Iz radijske kritike Franca Križnarja: "...mladi pianist Erik Suler je presenetil s samostojnim klavirskim recitalom v več pogledih: kljub temu, da Šulerja že poznamo s kar nekaj koncertov po Sloveniji, je njegov tokratni ’come back’ prikazal, da pianistova muzikalna rast venomer napreduje. Ze tokratni spored v Tržiču je kazal na sama najtežja dela svetovne pianistike, kajti slovenskega repertoarja se očitno še ni lotil. To je vsekakor tudi odraz njegovega šolanja v Moskvi, kljub temu pa so dela Haydna, Chopina, Schumanna, Rahmaninova in Liszta tako univerzalna dela klavirskih recitalov, da je Suler gladko že lahko uvrščen med čisto prave pianiste-koncertante. Pianistova zrelost interpretacij nevedenih del se je pokazala v intenzivni igri na pamet, pa tudi tonsko se je dalo slutiti o pravšnjem klavirskem udarcu, igri rok in nog. In to kljub temu, da je tokrat igral na popolnoma nov klavirski instrument, ki vsekakor potrebuje še nekaj časa, da se uleže..." I CRNA KRONIKA št. 68 V NOVOLETNI NOČI POVOŽEN DO SMRTI Pol ure pred polnočjo, ko naj bi se staro leto prevesilo v novo, srečnejše, se je čas ustavil za mladega, 17. letnega Mladena Markupoviča. V Dolgi vasi ga je med hojo s svojim bratom po desnem robu cestišča z Z 101 zadel R. V. tako, da ga je odbilo na streho vozila in na cestišče. Poškodbe so bile tako hude, da mu v ljubljanskem kliničnem centru niso mogli rešiti življenja. PRIDRŽAN DO NOVOLETNEGA JUTRA Na Silvestrovo so bili ribniški policisti poklicani na intervencijo v Dolenjo vas. Tam je sorodnikom s svojim razgrajanjem in grožnjami uničil novoletno praznovanje Z.B. iz okolice Ljubljane. Malo po polnoči se je pasivno upiral tudi intcrvcciji policistov, zato je ostanek najdaljše noči preživel med štirimi stenami prostora za pridržanje, zagovarjati pa se bo moral tudi pred sodnikom za prekrške. VZNEMIRJAL BIVŠO ŽENO 2. januarja je za policijsko zaščito zaprosila Z.M. iz Goriče vasi, ker je okrog hiše nepovabljen hodil bivši mož. Ž. D. V času do prihoda policistov si je Z.D. že utrl pot v notranjost skozi okno kopalnice, kljub zahtevi bivše tašče in policista pa ni hotel zapustiti hiše. Grozil je celo s kuhinjskim nožem, vendar ga je policist s strokovnim prijemom obvladal. Znanega nasilneža, ki je na nelegalen način zapustil KP Dob, so vrnili na prestajanje kazni in napisali novo ovadbo na tožilstvo zaradi napada na uradno osebo in kršitve nedotakljivosti stanovanja. Mali oglas Prodam novo hišo v centru Ribnice. Hiša jc konfortna, ima urejeno centralno kurjavo, kabelsko TV, telefon...Takoj vseljiva. Tel./061/86 06 33 ali /064/21 59 40. POPRAVKI V prejšnji številki Novih novic je prišlo do nekaterih neljubih napak, zaradi katerih se prizadetim iskreno opravičujemo. V prispevku Staro se umika novemu smo lončarja Leopolda pomotoma preimenovali v Antona, v prispevku Kočevska hranilnica v novih poslovnih prostorih pa smo predsednika upravnega odbora hranilnice Janeža pomotoma preimenovali v Janežiča. Hranilnice in posojilnice tudi ni soustanovila SO Ribnica, kot je pomotoma napisano, temveč SO Kočevje, kot je razvidno tudi iz spremljajočega intervjuja. ČIGAVO JE PARKIRIŠČE Prvi letošnji ponedeljek se je zgodil pozneje precej odmeven prepir na parkirišču v Kočevju. B:P. je zvečer poklical policiste in jim povedal o sporu z Romi, ki ga je imal zaradi parkirnega prostora pred hišo. Med ogledom kraja dogajanja pa so policisti ugotovili, da je B.P. med prepirom Romom grozil s pištolo, ki pa jo je pred prihodom policistov skril v zaboj za drva, saj zanjo tudi ni imel veljavnih papirjev. Zasegli so mu tudi tudi 20 plinskih nabojev in nastavek za izstreljevanje raket. OBRAČALA V KRIŽIŠČU 3. L je G. M. obračala osebni avto na križišču v Žlebiču. V tem trenutku je po magistralni cesti pripeljal N. Ž iz Kočevja, ki kljub umikanju trčenja ni mogel preprečiti. Nastala je le materialna škoda v višini 150.000 SIT, zoper G.M. pa je bil podan tudi predlog k sodniku za prekrške. PRETEP ZARADI CVETLIČNEGA LONČKA 8. janurja se je vnel pretep v Sodražici, ki ga je povzročil spor okrog razbitega cvetličnega lončka. P.D. je celo oborožen z žepnim in kuhinjskim nožem sicer grozil, ni pa ju potegnil na svetlo. Sodniku za prekrške so prijavili tudi P.S. in L.M. AVTOMAT PREVAŽAL V PROSTEM ČASU. V noči na 9. januar so malo po 1. uri ribniški policisti pri kontroli prometa ustavili M.T., pripadnika TO, ki jc izven delovnega časa v vozilu prevažal avtomatsko puško. Orožje so mu zasegli in ga izročili pristojnemu organu, M. T. pa prijavili sodniku za prekrške. STORITVENO PODJETJE Žprofesional d. o. o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Kočevje, delavnice Reška 25(novi! Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov • PONUDBA KOMPRESORJEV CECCATO-KOZAMA • servis in prodaja vijačnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • pripravne grupe, navoj priključka od 1/4" do 1”, pretok zraka od 800 do 6000l/min • tlačne sklopke (stikala) od 800 DEM dalje • prodaja vseh vrst črpalk za tekočine (LITOSTROJ) Delovni čas od 8. do 15. ure. št. 68 T NOVE N ovicE REPORTAŽA I FRANC SEGA IN JANEZ KLUN Z JEEPOM USPESNO PO BREZPOTJIH Ljudje imamo različne hobije, eni zbirajo znamke, eni lovijo metulje, eni pa vozijo stare jeepe. Med slednje gotovo sodi Franc Sega iz Štalcerjev, saj se že več kot petnajst let vozi s starimi jeepi, z njimi pa celo tekmuje in zmaguje. Janez Klun iz Kočevja pa se v jeepu vozi od leta 1990, kot Francev sovoznik pa je od lanskega leta. Lansko leto sta tekmovala v Kočevski Reki in v močni konkurenci Italijanov, Hrvatov in Slovencev zasedla šesto mesto. Franci pravi, da je imel Brane Kuzmič, ki je sicer na tej tekmi zmagal, srečo, da se jima je z Janezom med vožnjo zlomil volan in tako nista peljala tako, kot bi sicer lahko. Zagrebška revija Avto klub je zapisala: "Največja atrakcija sta bila Franc Sega in njegov 50 let star jeep.” 12. decembra lani pa sta se Brane kot voznik in Janez kot sovoznik udležila odprtega državnega prvenstva Italije, ki se je imenovalo "Off road ’93", startali pa so v italijanskem Gradišču ob Soči. Sodelovalo je čez štiristo posadk, med njimi veliko Nemcev, Avstrijcev, Francozov in Nizozmemcev, največ pa je bilo seveda Italijanov. Slovenskih ekip je bilo okrog petnajst. Na prvenstvu, ki je bilo sicer meddržavno, istočasno pa je veljalo tudi za italijansko državno prvenstvo, je bila zabeležena največja udeležba doslej v evropskem merilu. Za startnino sta morala plačati 200 000 lir in presneto prav sta jima prišla sponzorja, ribniški Interfur in kočevska Ljubljanska banka, saj so ju recimo le gume, ki so poleg junaškega srca seveda najpomembnejše pri tekmovanju, stale okrog 2000 DEM. S startno številko 133 sta startala deset minut čez deseto in prešla 223 kontrolnih točk, ki sta jih imela označene v tekmovalni knjigi. Vozila sta po koritu Soče, po Goriških brdih in po Reziji. Proga je bila zelo zahtevna in marsikje prav težavna, saj sta recimo 3750 m vozila po samem produ po mrtvem rokavu korita reke Soče, peljala nekajkrat po strugi potoka, visokega prek pol metra...Tako sta vozila okrog šest ur in pripeljala na cilj uradno sedma, čeprav sta zatrdila, da ju ni čez celo pot nihče prehitel. Dobila sta pokal in priznanje kot najbolje uveljavljena tuja (neitalijanska) posadka, kar je pri tako hudi konkurenci kar lep uspeh. Še posebej, ker so v isti konkurenci nastopila vozila brez zgornjih omejitev v moči motorja in opremi, tako da sta premagovala po večktar močnejše in seveda dražje terence. Sicer pa so Francijevi hobiji še strastno zbiranje starega orožja in pomanjšanih avtomobilov (razmerje 1:18), potapljanje, lov...Mladostna strast so bili močni motorji, tudi za motokros, tako da je štirikolesni terenec le nekoliko varnejša in udobnejša varianta premagovanja brezpotij. V dobri družbi pa rad tudi zapoje lepe domače slovenske pesmi, po svojih drznih podvigih na kolesih pa je vzor že kar nekaj generacijam. Janez pa pravi, da ne bi mogel nikoli ubiti živali. Je strasten ljubitelj narave, pohodništva, peš hoje in kolesarstva, teka v naravi. Lansko leto je peš prehodil slovenski del evropske pešpoti E6, ribniško pešpot...Oba pa druži prijateljstvo in spoštovanje tradicije, najbolj pa seveda ljubezen do jeepov in brezpotij. Tako Franc kot Janez menita, da bo v prihodnosti ta šport še zelo pridobil na veljavi, sploh pa pri nas v Sloveniji, saj imamo idealne možnosti. Slovenija je namreč tako lep konec in ima tako enkratne naravne proge, da bo tega v bodočnosti čedalje več. Zato si želita, da bi na občinskem nivoju ustanovila klub, prek katerega bi potem lahko organizirali tudi tekmovanja. Franc bi rad v bližnji prihodnost prišel do pravega, za tekmovanja prirejenega jeepa, za katerega bi ogrodje uvozil iz ZDA, ostalo opremo pa bi prilagodil sam. Ne gre dvomiti, da mu z izkazano voljo in izkušnjami tudi ta podvig ne bi uspel. Darja in Slane Hafnar j OBLETNICA ]\ p1 £ št. 68 j 150-LETNICA ROJSTVA JEZIKOSLOVCA P. STANISLAVA ŠKRABCA Lepo je slišati glasne zvone peti, še lepše veselo orgle žvrgoleti; najlepši je človeški glas, s katerim poje in govori, žaluje in se veseli; besede, katero mu je vsemogočni Stvarnik dal, je najimenitnejši in največji dar milosti božje. Brez besede ali govorjenja bi zemlja žalostna puščava bila in vsaka človeška druščina le tiho, dolgočasno zbirališče mutastih divjakov. Nikdar ne moremo Boga dovolj zahvaliti, da nam je prelepi dar jezika dal." Tako je slavil bogastvo našega materinega jezika že l. 1849 v Drobtinicah naš svetniški škof Anton M. Slomšek. Brez materinega jezika si ne moremo predstvaljati našega vsakdanjega življenja in sporazumevanja. Človek ravno s svojim govorjenjem in pisanjem razodeva bogastvo svojega duhovnega življenja. Z živim jezikom prodiramo skozi puščavo preko morja preizkušenj in zmot v obljubljeno deželo duhovne kulture. Prav gotovo je materin jezik čudovit božji dar, ki ga prevečkrat zakopavamo v zemljo in zato ne obrodi sadov, tega problema so se v vseh prelomnih obdobjih zavedali naši duhovni velikani, ki so vztrajno orali ledino kulturnega življenja v deželi pod Triglavom. V prejšnjem stoletju je bil eden najbolj zavzetih oračev na polju slovenskega jezika jezikoslovec, frančiškanski redovnik p. Stanislav Skrabec. Ta vodilni jezikoslovec - slovenist se je rodil v Hrovači pri Ribnici, 7. januarja 1844 kmetu Antonu in Mariji rojeni Zabukovec. Njegovo krstno ime je bilo Anton, a kot frančiškanski redovnik je sprejel ime Stanislav. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici od 1. 1850 do 1855. Gimnazijska leta (od 1856 do 1863) je preživel v Ljubljani, kjer je maturiral. 23. avgusta 1863 je vstopil v frančiškanski samostan v Ljubljani. Od 1. 1864 do 1866 je študiral teologijo v Gorici in je živel na Kostanjevici. Od 1866 do 1868 je nadaljeval bogoslovne študije v Ljubljani. 3. avgusta 1867 je bil posvečen v redovnega duhovnika. Od jeseni 1868 do 1870 je kot profesorski pripravnik poučeval grščino, nemščino in slovenščino na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu. Predstojniki so hitro odkrili njegovo talentiranost. Poslali so ga v Gradec na študij klasičnega in slovanskega jezikoslovja. Že 1873 je bil nastavljen na dvorazredni gimnaziji v Gorici in tam v višjih razredih poučeval slovenski, hrvaški, latinski in grški jezik. Umrl je 6. oktobra 1918 v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. P. Stanislav je že kot dijak izredno vzljubil naš materni jezik. Tri leta po novi maši je nastala njegova slovita razprava "O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v iareki in pisavi". V samostanu na Kostanjevici (pri Gorici) je preživel 42 let redovnega življenja ter preko 30 let urejal in izdajal "Cvetje z vrtov sv. Frančiška", ki je bila po njegovi zaslugi vodilna jezikoslovna revija v svetu. Frančiškan p. Stanislav v življenju ni dosegel posebnih časti in po svetni slavi sploh ni hrepenel. Po zgledu ustanovitelja frančiškanov sv. Frančiška je občudoval in ljubil lepoto narave. Nečakinja Agneza Škrabec je leta 1931 v pismu zapisala, kako je imel njen stric p. Stanislav na Kostanjevici velik vrt, kjer je vzgajal cvetlice za okrasitev oltarjev v cerkvi. Ko je bil na zadnjih šolskih božičnih počitnicah, ga je njegova sestra vprašala, kakšen stan si bo izbral. Odgovoril ji je, da pojde k tistim menihom, ki po vaseh Špeh prosijo. P. Skrabec je večino svojega življenja žrtvoval za služenje Cerkvi, našemu narodu in uveljavitvi slovenskega jezika, ki je izredno blagozvočen. Bogata Skrabčeva knjižnica v samostanu v Kostanjevici odkriva celotno bogastvo Skrabčevega jezikoslovnega dela: obsega glasoslovje, ob- likoslovje, stilistiko, besedotvorje, pravorečje in pravopis. Zaradi Levstikovega cerkvenoslo-vanjenja je bila zlasti glasovna, oblikoslovna in besedna podoba slovenskega knjižnega jezika v drugi polovici 19. stol., ko je Skrabec nastopil, veliko manj jasna in enotna kot v njegovi prvi polovici, ko je Kopitar v knjižnem jeziku uveljavil gorenjski naglašeni vokalizem. Skrabec se je moral najprej odločiti za realno govorno podlago knjižne slovenščine. Ta mu je bila v zemljepisnem pogledu najprej dolenjščina, šele nato gorenjščina. P. Škrabec je zavračal slovansko, germansko in italijansko jezikovno navlako in je vedno zagovarjal slovensko preprosto govorico. Stanislavu Škrabcu je bila največja vrednota resnica. Neresnica ali celo potvorba sta ga prizadevale v najglobje bistvo. Škrabec, ki je utemeljil naše moderno pravorečje, se je vztrajno bojeval za njegovo uveljavitev v javnosti in v šoli. Potrjeval je življensko moč našega jezika in navdušeno branil njegovo samostojnost. Danes se nam zdi čisto normalno, da je v javnosti in šoli uveljavljen slovenski jezik. Za časa Slomška in p. Škrabca, ko so recimo v Mariboru govorili bolj nemško kot v Celovcu, pa je bilo potrebno pogumno braniti naš materni jezik. Ta preprosti in ponižni redovnik je s svojo vztrajnostjo, ) št. 68 N o vic E OBLETNICA delavnostjo, ljubeznijo do resnice in našega jezika pravi Mojzes, ki nas je popeljal preko puščave našega jezikoslovja v bistrejše vode našega tako milozvočnega in živega materinega jezika. Ob 150 - letnici rojstva našega velikega jezikoslovca je zelo primerno obuditi slavnostni govor, ki ga je imel ob odkritju kamnitega reliefa p. Stanislavu v Hrovači dne 12. 9.1920 študent filozofije Jože Ilc iz Goriče vasi. Med drugim je dejal:"Spoštovani gospodje, čislani rojaki, narod slovenski! ’NAROD, KI SVOJIH VELIKIH MOŽ NE ČASTI, JIH VREDEN NI!’ Te besede velikega Slomška mi danes prihajajo na misel, danes, ko ribniška dolina, ko slovenski narod postavlja spomenik velikemu možu in sinu našega naroda. Niso mu brez vzroka ponujali vseučiliških stolic veliki narodi, oni so vedeli, kaj je na polju jezikoslovja p. Stanislav...Skromen, nepoznan redovnik je bil, ki ni iskal svetovne slave, ki jo je vsiljevano odklanjal, pač pa je v samostanski celici noč in dan delal za slovenski narod, za lepotonjegovega jezika, za njegovo slavo... Mnogo velikih mož je rodila ribniška dežela, da imenujem Trubarja, Levstika,Stritarja; mnogo velikih mož je delovalo v ribniški župniji, npr. arhidiakon in zgodovinar Schonlcbcn, pesnik Vodnik in Žakelj-Ledinski, pisatelj in dekan Holzapfel, narodni buditelj in veliki zagovornik vseslovanskega bratstva dr. Janez Ev. Krek; v ribniški šoli se je šolal pesnik Prešeren. In tu se je rodil vredni njihov vrstnik p. Stanislav Škrabec. kateremu se danes slovenski narod oddolžuje, ko mu postavlja nesmrten spomenik, kakor so nesmrtna njegova jezikoslovna dela." In kako se bomo oddolžili Slovenci jezikoslovcu p.Skrabcu ob njegovi 15o-letnici rojstva? Zlasti na tri načine. Iz naših src moramo pregnati ideološko nestrpnost in ozkosrčnost, ki samo zastruplja tkivo našega malega naroda. Kdor malo bolj pozna zgodovino slovenskega naroda, bo lahko kmalu ugotovil, da so ravno duhovniki in redovniki čestokrat najbolj garaško in pogumno delali v blagoslov našega naroda. Koliko je bilo Bevkovih kaplanov Marinov Čedermacev, ki so vedno pomagali ponižanemu ljudstvu. Če bomo znali spoštovati svoje zaslužne prednike, bomo pravilno cenili tudi duhovne velikane drugih narodov. Drugič - ljubimo domačo, slovensko besedo in se varujmo popačenk in prevelike navlake tujk. In tretjič - poimenujmo ulice naših mest in trgov z imeni naših rodoljubov, ki se jih ne bomo nikoli sramovali in jih ne bomo zamenjavali, ko pride nova oblast. Upam, da se bodo ne samo Kranjcem ampak tudi drugim odgovornim Ribničanom končno "vremena zjasnila", da bo jezikoslovec p. Škrabcc dobil ulico tudi v Ribnici, ko jo ima že precej časa v Ljubljani v Rožni dolini in tudi cesta na Kostanjevico je po njem imenovana, pater Stanislav Škrabec spada med tiste duhovne velikane, ki so brez velikega pompa gradili mozaik naše državnosti. Živi materni jezik, ki mu je p. Škrabec posvetil toliko dragocenega časa, je gotovo vogelni kamen, na katerem temelji življenje slehernega naroda, ki v zgodovinskem procesu dozori do samostojne državnosti. S svojim življenjem in delom prispevajmo vsaj en kamenček v nastajajoči mozaik naše državnosti. Leta 1888 je p. Stanislav Škrabec preroško zapisal v jezikoslovno revijo 'Cvetje iz vrtov sv. Frančiška’:"Le to želim, Slovenci moji, bodimo možje in ne zamerjajmo si odkritosrčnosti! Ljubimo resnico, četudi ni namazana z vsemi sladkimi besedami. Med in tržaške fige nas ne bodo rešile, resnica le nas more in resnična bratovska ljubezen!" V našem času primanjkuje odkritosrčnih in resnicoljubnih ljudi. Zlasti v političnem življenju našega naroda se bohotijo puhle fraze, ki so namazane zgolj s sladkimi besedami in velikokrat neuresničljivimi obljubami. Če bomo stegovali roke samo za tržaškimi figami, avstrijskimi šilingi ali dobrikajočimi nemškimi markami, bomo ostali nepotešeni in neodrešeni. Osvoboditi nas more le resnica in bratovska ljubezen, ki jo oznanja v Zdravljici naš pesnik Prešeren ali v svojem tihem in preprostem redovniškem življenju naš jezikoslovec p. Stanislav Škrabec. Maks Ipavec VAŠ INTERVJU______________NO VVICE______________________št- 68 I prof. Darja Žužek Delač 'ZNANJE JE ZAKLAD, KI POVSOD SPREMLJA SVOJEGA LASTNIKA’ Darja Žužek Delač je mlada profesorica, ki je v zadnjem času postala medijsko zanimiva predvsem zato, ker je na pobudo ljubljanskih kolegov, ki že leta poznajo njeno delo, dobila nagrado slovenskega Društva matematikov, fizikov in astronomov. Pa ta nagrada ni kar tako, saj gotovo le malo pedagogov dobi take vrste pohvalo in potrditev za svoje delo z mladimi. Ko smo se pogovarjali z Darjo, pa smo bili presenečeni, saj se je stereotip zadrgnjenega matematika s hladnim razumom začel prav hitro topiti. Skromna, izredno delavna, drobna, a polna energije in topline do sočloveka, prav takšna nam je Darja zapustila prepričanje, da to ni njeno prvo uradno priznanje. Njeno požrtvovalno in nesebično delo z mladimi je namreč opozarjalo nase že leta nazaj z raznimi priznaji in nagradami na državnem nivoju. Na občinskem se ni zaenkrat zganil še nihče, kot da se nihče ne zmeni za to, da živi med njimi redko dragocena mlada znanstvenica, ki pušča dragoceno sled svojega dela na generacijah bodoče kočevske in slovenske inteligence. Svoje šolanje si začela v Livoldu? Darja: Doma sem iz Črnega potoka pri Kočevju in skoraj vsi otroci iz naše vasi obiskujejo prva štiri leta osnovnega šolanja v stoletni šoli v Livoldu. Naslednja štiri leta osnovne šole sem obiskovala v Kočevju, se nato po zaključeni kočevski gimnaziji vpisala na študij pedagoške matematike in ga brez večjih težav uspešno zaključila. Zdaj končujem tretjo stopnjo izobraževalne smeri matematike. Kdaj si se odločila za študij matematike? Darja: Svojčas sem bila prepričana, da nisem za delo z ljudmi. Bolj me je mikalo raziskovalno delo v laboratorijih...To povem zato, ker se s svojimi dijaki že od samega začetka svojega poučevanja zelo dobro razumem. Najprej sem si želela in tudi hotela študirati astronomijo, pa sem še pravi čas ugotovila,da ta poklic ni prav primeren za osnovno preživetje. Tako mi je ostala matematika in ker so prav v tistem času razpisali štipendijo za študij pedagoške matematike, sem zaprosila zanjo in jo dobila. Po končanem študiju si se zaposlila v Kočevju. Darja: Že trinajsto leto poučujem v Kočevju. Najprej sem se zaposlila na tedanjem Centru poklicnih šol Kočevje, z usmerjenim izobraževanjem sem prešla na Srednjo šolo tehniških usmeritev in družboslovja, s ponovno ustanovitvijo gimnazije v Kočevju pa sem začela poučevati na njej matematiko in zadnjih nekaj let tudi računalništvo. Kako ti je uspelo, da se kljub nepriljubljenemu predmetu (matematika v gimnaziji!) z dijaki tako dobro ujameš? Darja: Matematika sploh ni tak bav bav, le sproti jo je treba predelati in razumeti. Če v matematiki ’prešpricaš’ dva meseca, sc ti ogromno pozna pri (ne)znanju. Matematika je zlaganje kamenčkov in če samo en kamenček manjka, slika ni popolna. Svojim učencem bi rada prikazala matematiko tako zanimivo, kot tudi dejansko je in zelo si želim, da bi uživali v matematiki. To pa je mogoče takrat, ko jo razumeš in obvladaš. Matematiko je treba razumeti in velika škoda se dela otrokom, če jih navajamo na šablonsko reševanje matematičnih nalog. Glede razumevanja z otroci je pa tako: sama jih spoštujem in oni mi to vračajo, sama jih imam rada in upam, da tudi oni mene vsaj marajo. Od kdaj pa vodiš astronomski krožek? Darja: Krožek astronomije vodim že skoraj od samega začetka svojega poučevanja. Najprej smo imeli 8 cm ruski teleskop, ki so ga kočevski srednješolci pridobili v sklopu opremljanja kabineta za fiziko. Potem smo dobili boljšega, sicer še vedno osem centimeterskega, v letošnjem letu pa bomo postali "pravi profesionalci", saj bomo na pomlad pridobili 30 centimeterski teleskop in si uredili gimnazijsko astronomsko opazovalnico pri meni doma na vrtu. Imamo namreč zelo veliko srečo, da ima naša ravnateljica Marjeta Kamšek izreden posluh za naše delo in si tako kot mi želi izboljšati materialno opremljenost in s tem zadržati oziroma izboljšati kvaliteto našega dela. Gimnazijske astronomske raziskovalne naloge so že od samega začetka doživele velik uspeh. Darja: Z raziskovalnim delom smo začeli jeseni leta 1987, spomladi 1988 pa smo se prvič udeležili tekmovanja, najprej na prvem Ljubljanskem srečanju mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev, kjer smo z eno od raziskovalnih nalog dosegli prvo mesto. Nato smo se udeležili republiškega srečanja Gibanje znanost mladini, kjer smo tudi dosegli prvo mesto z isto raziskovalno nalogo. Prav ta naloga je šla potem še na zvezno tekmovanje v Peč in tam dobila zlato medaljo. Tekmovanja so bila zelo naporna in zahtevna, veliko smo se naučili celo na tekmovanjih, saj smo se prvikrat preizkušali v tej dejavnosti. Priznati moram, da sem bila na svoje dijake zelo ponosna. Leta 1988 ste pravzaprav sodelovali s kar tremi raziskovalnimi nalogami? Darja: Res smo pripravili tri raziskovalne naloge, potem pa smo na samem tekmovanju ugotovili, da smo konkurirali sami sebi. Prav zato smo vsa leta naprej na tekmovanju sodelovali z eno raziskovalno nalogo. Samo leto 1989 je bilo izjema, saj je bilo prvo leto s tremi raziskovalnimi nalogami tako naporno, da sem potrebovala malo premora. Tudi naslednje raziskovalne naloge so bile nagrajene in so zasedle prva mesta. Je bila konkurenca huda? Darja: Na tekmovanje so se prijavile srednje šole iz cele Slovenije in jasno je, da so prijavile svoje najboljše naloge. Uspehi naših raziskovalnih nalog so rezultat trdega dela in neštetih ur, ki smo jih vsi skupaj vložili v naloge, ki smo si jih zastavili. Sama sem že po naravi taka, da rada vsako začeto stvar pripeljem tudi do konca. Tako svoje raziskovalce stalno spodbujam pri delu, pomagam, kadar je treba, jih seznanim z vsemi pogoji za izdelavo naloge. Skratka, bedim nad njimi od začetka dela pa do konca, ko je treba nalogo oddati. Seveda pa nekaj časa posvetimo tudi zagovoru naloge, saj dijaki takega načina predstavitve svojega dela niso vajeni. Lansko leto ste se na tekmovanje prijavili z raziskovalno nalogo iz matematike. Darja: Ker običajno za raziskovalno nalogo izberem lemo, ki je tudi zame nekaj novega in seveda zato tudi izredno zanimiva, je logično, da mi je po nekaj letih zmanjkalo zanimivih tem iz astronomije, ki bi jih lahko opravili z instrumentom, ki ga imamo sedaj na razpolago. Tako sem se v tem zatišju, ko čakamo na nov instrument, odločila za drugo področje - matematiko. Tudi na lem področju je težko najti primerno nalogo. No, uspelo nam je. Na državnem tekmovanju Gibanje znanost mladini smo se tudi z matematično raziskovalno nalogo uvrstili na prvo mesto. Bili smo zelo veseli, saj smo z matematično nalogo tekmovali prvič. Zakaj se ti zdi raziskovalno delo tako pomembno? Darja: Sprva se pomembnosti raziskovalnega dela niti nisem dobro zavedala, šele sčasoma se mi je odkrila lepota, zanimivost in neprecenljiva vrednost takega obšolskega dela. Jasno je, da z vsako novo raziskovalno nalogo nekaj pridobim tudi sama, najvažnejše pa je to, koliko pridobijo dijaki. Ti odnesejo s seboj izkušnjo o čisto drugačnem šolskem delu, spoznajo se z lastno samostojnostjo in pridobijo ogromno samozavesti, ko se predstavijo na državni ravni. Zelo sem bila vesela, ko so se mi pridružili tudi kolegi v zbornici. Izkazalo se je, da so odlični mentorji, ki znajo pripeljati dijake do kvalitetne raziskovalne naloge. Največji problem pri tem delu pa je seveda denar. Vse delo se opravi prostovoljno, materialni stroški, papir in vezava nalog bremenijo šolo. Z željo, da mentorji na bi prenehali s to dejavnostjo, da bi imeli na razpolago primerne instrumente za delo, sva z ravnateljico Marjeto Kamšek začeli razmišljati o Razvojnem skladu Gimnazije Kočevje. Predstavitev sklada smo imeli v decembru. Vesela sem bila ob spoznanju, da so v našem okolju ljudje, ki razumejo, kaj hočemo in so naši dejavnosti naklonjeni. Si iniciator Ustvarjalnega astronomskega društva Ljubljana. S čim se bo društvo ukvarjalo? Darja: Najprej sem bila član Astronomskega društva Javornik, ker pa je prišlo do raznih konflikotov, smo sc s še nekaterimi člani odločili, da gremo na svoje. Ustanovili smo Ustvarjalno astronomsko društvo, katerega poglavitna dejavnost naj bi bil projekt Astronomska naravoslovna noč. Uredili smo si opazovalnico na zaplani. Demonstratorji imajo pripravljen program za vse stopnje, od osnovnošolcev do študentov. Udeleženci pridejo popoldne na Zaplano in sc do večera udeležijo raznih družabnih iger. Zvečer pa se razdelijo v tri skupine in prisostvujejo programu do polnoči. Nato nekateri odidejo spat, najbolj vztrajni pa do zjutraj opazujejo objekte na nebu. Kako pa poteka program te Astronomske naravoslovne noči? Darja: Prva skupina se seznani z orientacijo na nebu, druga opazuje objekte na nebu z binokularjem, tretja pa opazuje objekte na nebu s teleskopom. V kratkem boš izdala svojo prvo knjigo. Darja: Res pišem, pravzaprav končujem priročnik za demonstratorje in ostale, ki je opremljen s slikami in z diapozitivi. Najprej sem začela s skripto za demonstratorje, kasneje je nastala knjižica, ki na poljuden in neprisiljen način govori o osnovnih pojmih astronimije. Škoda je, da je astronomija v šolstvu tako ob strani. Nam za konec izdaš, kaj sicer rada počneš, ko nisi zaposlena z matematiko in astronomijo? Darja: Že peto sezono igram tenis (4 ure tedensko, op. av.), zelo rada pa imam tudi morje in vse, kar je povezano z njim. Seveda zelo rada berem, predvsem si vzamem čas za filozofske zadeve... Ukvarjam se tudi s slikarstvom... Darja D. Hafnar RAZPRODAJA RAZPRODAJA RAZPRODAJA RAZPRODAJA INLES Ribnica d.d. Inles INLES Trgovina d.dr SpDi tornim graditelji, mizarji in ostali ifirbei Zaradi velikega zanimanja bomo ponovili RAZPRODAJO izpred Novega leta. Pridite in se prepričajte, ponudba je res ugodna. Prodaja bo potekala od ponedeljka 24.1. do sobote 29.1.94 Od 8.00- 17.00 ure, V soboto od 8.00- 12.00 ure ( z enourno pavzo od 12.00 do 13.00 ure ), v prostorih CENTRALNEGA SKLADIŠČA INLES- RIBNICA. Dostop bo označen. IZDELEK DEM/KOS KOS SKUPAJ 1 KRILO FURNIRANO LAKIRANO B KVALITETE- brez okovja 50 2 KRILO FURNIRANO NELAKIRANO B KVALITETE- brez okovja 40 3 KRILO FURNIRANO LAKIRANO C KVALITETE- brez okovia 30 4 KRILO FURNIRANO NELAKIRANO C KVALITETE- brez okovja 25 5 KMEČKA VRATA SUROVA 100 6 KMEČKA VRATA LAKIRANA 110 7 KLETNA VRATA 256 8 IZREZI VRATNIH KRIL 3 9 KASETNI STROPI 2 10 OKOVJE KOMPLETNO 10 CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG DEM PO 77,00 SIT RAZPRODAJA RAZPRODAJA RAZPRODAJA RAZPRODAJA št. 68 N O VIC E ŠOLSKA STRAN | Gimnazija Kočevje RAZVOJNI SKLAD ZA KVALITETO ZNANJA Gimnazija Kočevje je v želji, da bi zagotovila kvalitetno splošno izobrazbo svojih dijakov, opredelila razvojne projekte in ustanovila poseben razvojni sklad, ki ga je javno predstavila tik pred zaključkom lanskega leta. Za zbiranje sredstev preko sklada se je odločila, ker je ustreznejši kot zbiranje prostovoljnih prispevkov od staršev, ki je precej razširjeno po ljubljanskih gimnazijah in srednjih šolah. Znanje dijakov po končanem šolanju naj bi namreč večinoma ostalo na našem koncu, to pa je za naša podjetja tržna priložnost, v katero bi morali pravočasno vlagati. Dijaki in profesorji so izpeljali mnogo odmevnih raziskovalnih del, taborov in kulturnih projektov, ob tem pa jih tare prostorska stiska, nepopolna učna tehnologija in finančno neurejen razvoj raziskovalne dejavnosti. Njihova želja, da bi se vrnili v adaptirano poslopje nekdanje gimnazije, je že prišlav plan investicij ministrstva za šolstvo 94-97, z ustanovitvijo sklada pa želijo zbrati sredstva za financiranje razvoja raziskovalnega dela, dopolnitev nepopolne učne opreme in tehnologije ter obogatitev šolske knjižnice. V razvojni sklad želijo povabiti kot sponzorje čim večje število podjetij in posameznikov občin Kočevje in Ribnica, po projektu pa bi si želeli zbrati okrog 2 miljona SIT. KOLIKO JIH JE ? • 360 najboljših dijakov štirih D. in S. H. L Dö-'Ucc Ui llahe generacij, 67% iz Kočevja in 33% iz Ribnice, od teh 6o% osnovnošolskih odličnjakov in 30% prav dobrih dijakov. • *20 + 9 profesorjev, svetovalna delavka, knjižničarka, laborantka, 2 administrativni delavki, tehnično osebje in ravnateljica. KAKŠNI SO NJIHOVI CIUI ? Dijakom zagotoviti: • kvalitetno splošno izobrazbo kot podlago za uspešno dokončan študij, • široko ponudbo obšolskih aktivnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa, • razvijanje sposobnosti z raziskovalnim delom,organizacijo raziskovalnih taborov,izvedbo projektov (kultura). KAJ JE RAZVOJNI SKLAD GIMNAZIJE KOČEVJE ? Sklad, v katerem se zbirajo sredstva pokroviteljev za: • finansiranje razvoja raziskovalnega dela na šoli, • dopolnitev nepopolne učne opreme in tehnologije, • obogatitev šolske knjižnice z referenčno literaturo za potrebe mature in raziskovalnih dejavnosti. KOMU BOSTE POMAGALI ? • 10% dijakom šole, da izdelajo svoje raziskovalne naloge, • vsem dijakom pri pouku, kjer bo na razpolago več mikroskopov, laboratorijske opreme, računalnikov, športnih rekvizitov, • vsem dijakom pri pripravah na maturo s kvalitetnimi knjižnimi gradivi (priročniki, zbirke vaj, tuji časopisi, knjige), • profesorjem, ki se bodo lahko dodatno posvetili dijakom kot mentorji, • svojim podjetjem, da izbere 'svojega' bodočega strokovnjaka za sodelavca in ga štipendira. ALI SO NJIHOVA PRIČAKOVANJA REALNA ? Zavedajo se izredno težkih ekonomskih razmer, zato bodo iskreno hvaležni za vsakršen prispevek.Za naše otroke gre, za njihovo nadarjenost, marljivost in vztrajnost. TO Sl ZASLUŽIJO DOBRO JE VEDETI Protin je bolezen odlaganja kristalčkov sečne kisline v sklepe in različna tkiva. Sečna kislina je sicer normalen produkt presnove v telesu, toda kadar se v telesnih tekočinah čezmerno kopiči ustvarja kristalčke. Le-ti lahko nastanejo zaradi podedovanega defekta v presnovi purinov (dušikove spojine iz celičnega jedra vseh živih organizmov), ali zaradi povečanega vnosa purinov in temu posledično povečane sinteze sečne kisline. Bolezen se pojavlja v obliki napadov zelo bolečih vnetij posamičnih sklepov. Območje sklepa je značilno rdeče in toplo ter zelo občutljivo na dotik in premike. Najpogosteje gre za prizadetost bazalnega sklepa nožnega palca. Lahko gre za katerikoli drugi sklep (nart, gleženj, peta, koleno, zapestje, prstni členki ali celo čeljustni sklep). Redkeje je v prvem napadu vnet več kot en sklep. NOVE ^ NovicE Pomembno je, da vnetje lahko sproži neka manjša poškodba, zaužitje alkohola in dietni prekršek, o čemer bo beseda v nadaljevanju. Če se bolezen hitro prepozna (zato je dobro poiskati zdravnika), sc prav tako hitro pozdravi. Zdravniki premorejo toliko zdravil in metod, da lahko rečemo, da je zgodovinsko neugodna in težka bolezen danes popolnoma obvladljiva. Zdravnik se bo tokrat bolezni lotil tako, da bo najprej zdravil posledico, torej vnetje. Po izginotju le-tega, bo z zdravili, ki zavirajo pospešen nastanek sečne kisline, odpravljal vzroke. Ob tem mu bo zelo potrebna pomoč zdravljenca in sicer, da se bo le-ta pridrževal nekaterih pomembnih higiensko prehrambenih navad: Prehrambeno higienske navade za prepreprečevanje protina 1. Za razliko od drugih vnetnih bolezni, pri protinu grejemo prizadeti sklep in mirujemo. 2. Uživanje alkoholnih pijač (tudi pivo šteje v alkoholne pijače) je strogo prepovedano. 3. Pri akutnem napadu se je najbolje izogibati vsaki mesni prehrani, torej priporočljiva je vegetarijanska hrana z mlekom in sirom. V vmesni dobi, med napadi, je dovoljena pusta riba in perutnina ter stročnice v zmernih količinah. Strogo je prepovedana vsa drobovina, divjačina, mastne omake, sardelice, slanik, skuše, školjke in čokolada. Morda nam je zdaj bolj jasno, zakaj so nekateri med nami po zadnjih praznikih kar obležali z rdečim palcem. ZDRAVSTVO Pripravlja in svetuje dr. Tihomir Odorčič KAJ JE TO PROTIN Dosti pogosto pri zdravniku slišimo besede: protin, gibt, putika, urični artritis. Gre pa za eno in isto bolezen, ki je v zadnjem času kar pogosta. Zato se sprašujemo zakaj in kaj storiti, da bi ne bila tako pogosta. \a fm^ S D lisi SJUD.IO f montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAN REEIVISH d ° ° podjetje za gradbeno ključavničarstvo • Izvajamo vse vrste gradbeno ključavničarskih storitev • izdelujemo kovinske konstrukcije, ograje, kovinska vrata, zaščitne okenske rešetke in kovinske stopnice • projektiramo in montiramo centralne kurjave in solarne sisteme z vašim ali našim materialom Gorenje 72, 61332 Stara Cerkev, tel. 853-952 7C ('tt' (/ cC • O'i O't vas vabi v nov DISCONT v Željnah 4 (bivša gostilna Deržek) tel.854-860, doma 853-822 UGODNO: sladkor 82,40 SIT/kg moka tip 500 287,90 SIT/5 kg pralni prašek WR 699,00 SIT/3 kg Laški rizling 139,00 SIT jabolčni sok 81,20 SIT COCA-COLA 180,00 SIT/2 I Ob nedeljah 5% popust za vse izdelke: običajna cena zaboja piva 1050 SIT, ob nedeljah s 5 % popustom le 997,50 SIT! del. čas: od pon. do sob. od 8-18, ned .od 8-12 BOUTIQUE Gorenjska c. 7 (pri zavodu za I H T rt S zaposlovanje) NOVO NOVO NOVO NOVO vse za vas spodnje perilo,srajce, -£5- lir puloverji, obleke... SVETOVNO ZNANE ZNAMK^|: ART FASHION Trgovina ^Ž^SKočcvska Reka 12, tel. 800-564^'^''^ • topla otroška oblačila za hladne dni po zelo ugodnih cenah, • moški puloverji iz brušenega bombaža že od 2.300 SIT dalje • ženska trikotaža, pletenine, bluze, kompleti... • rokavice iz GOROTEX-a 3500 SIT • igrače 20 Trgovina ^ ^ PLUS O Tatjana Jakšič, Koč. Reka 56, tel.061/800-023 • testenine • žgane in brezalkoholne pijače • trajni izdelki za gospodinjstvo • sladkarije iz uvoza • tekoča čistila v difuziji št. 68 TVT NOVE N o vicE MLADO PERO Draga tovarišica Agnes! Slišala sem o vaši nesreči, zato vam želim čim hitrejše okrevanje. Na naši šoli je vse po starem, le obrazi tistih, ki so vas imeli radi in ki so radi prihajali v knjižnico, so potrti. Sola ni več tisto, kar je bila. Knjižnica je bila odprta le tri dni pod vodstvom tovarišica Gabi. Kot sem že napisala, komaj čakam, da pridete. Ko boste prišli, boste morali z menoj zaplesati osem valčkov in deset polk. Prosim, pišite mi, ker bi vas rada slišala vsaj v pismu. Jernej, Ana Luzar in Maja Vesel so vam pisali telegram. Naročila sem jim, naj podpišejo še mene. Vi boste prva odrasla oseba, ki ji bom napisala svojo pesem. Posebej sem vam jo pisala zato, da bi ozdraveli in PRISL! K NAM. Draga Agnes! Rad bi videl, da bi naSa knjižničarka čim prej ozdravela. Rad bi si spet izposojal knjige. Lahko bi spet zapeli kakšno pesem. Povedala bi nam kakšno novo uganko. Na tovarišico Agnes smo se tako navadili, da jo zelo pogrešamo. Martin Glavič, 2.b OŠ Stara Cerkev SOLZA Solza privre iz oči, tisoč zvezd mi govori, vrni domov se v rodni svoj kraj, ne joči več zdaj. Spominjam se matere, na pragu je stala, za mano jokala in solzne bile so prelepe oči, oj mile oči. Očka preljubi, za mamco so stali, in se kesali, da so me spustili v kruti ta svet, v kruti ta svet. P.s. Lahko vam napišem še več pesmi. Marjanca Vuk, Drago Vuk in jaz vam pošiljamo rožico iz žice. NA SVIDENJE! VEDNO VAŠA Anja Moric, Stara Cerkev 70, 61332 Stara Cerkev Na šoli vas vsi pogrešamo. Želimo si, da se kmalu vrnete v knjižnico. Ali v bolnišnici z vami lepo ravnajo? V šolski knjižnici je zdaj zelo dolgčas. Knjige še vedno beremo. Ne znamo pa izbrati dobre. Pri tej izbiri pogrešam vašo pomoč. Martin Kosten, 2. razred OŠ Stara cerkev Beseda najbridkejša, ki nam rosi oko, je "Zbogom!" P. Pajk Na drugi dan novega leta se je zgodilo. V bitki za življenje je zmagala smrt. V trenutku vsakega porajanja živega bitja veš, da te na koncu čaka ONA, in vendar... Onemeli smo in nismo mogli dojeti, da si za vedno odšla od nas, draga Agnes! Velikokrat smo i bili v mislih pri tebi, želeli smo si, da čimprej prideš med nas. Bila si človek vreden vsega občudovanja. Ljubila si otroke, ljubila si knjige, ljubila si naše gore in v vsakem od nas, ki smo delali s teboj, pustila delček j sebe. I Besede so nam zamrle. Vse, kar še lahko napišemo, je: "Hvala, ker smo te poznali!" Sodelavci OS Stara Cerkev Vsem, ki so v bolezni bodrili in pospremili na zadnji zemeljski poti AGNES F ABI JANČIČ se njeni sorodniki toplo zahvaljujemo. "Ljudje nikdar ne prerastemo potrebe po tem, da nas kdo prisrčno objame. Gospod, moje hrepenenje po zavarovanosti je nepotešljivo." (Sabine Maegeli) AVTOMOBILSKA IZLOŽBA AGATON d.o.o. Ribnica avtoprodaja Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, fax. 860-653, odprto od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12.ure Gruppo Volkswagen IBIZA MODEL 93 TOLEDO OPEL-©- ASTRA l,4i GL 5 vrat VECTRA l,6i GL 4 in 5 vrat VECTRA GL DIAMOND ASTRA 2. Oi GSI CALIBRA 115 PS STARO ZA NOVO VSI AVTOMOBILI SO RAZLIČNIH BARV IN RAZLIČNIH MODELOV MELAMIN Kemična tovarna Kočevje p.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9. tel. 853-133, fax 853-344 MELALES -premaz in zaščita lesa 5 kg 1380 SIT MELLAK za ladijski pod SIJAJ 4 kg 2600 SIT MAT 4 kg 2700 SIT MELALED hladilna tekočina 3 kg 540 SIT 5 kg 840 SIT podstrešne stopnice, okna, kataloška prodaja pohištva (20 % popust pri gotovinskem plačilu!) otroške trenirke 1900 SIT ženske jakne 1800 SIT visoki semiš Škornji od 4300 do 5900 SIT otroške jenas jakne, trenirke DUNLOP, tenis copati LOTO URBAN d.o.o AVTOPRODAJA IN SERVIS Gallusovo nabrežje 10. Ribnica, tel. 861-857, fax:861-857 nudi ugodne cene novih vozi in storitev za: kvalitetnih servisnih vozila ŠKODA - PLAČAJ-ODPELJI FAVORIT 135 LX/KAT 967.528 SIT FAVORIT135 GLX/KAT 1.031.550 SIT FORMAN 135 LX/kat 1.108.875 SIT FORMAN 135 GLX/KAT 1.160.850 SIT cene so s prometnim davkom vozila CITROEN-CIMOS AX CABAN l.li 1.020.000 SIT AX FIRST l.li 980.000 SIT AX l.li TRE 1.090.000 SIT ZX AVANTAGE 1.4i 1.595.000 SIT ZX AURA 1.6i 1.685.000 SIT XANTIA 1.8i SX 2.130.000 SIT XANTIA 2.0i VSX 2.655.000 SIT čeme so brez prometnega davka V RAČUN JEMLJEMO RABLJENA VOZILA IN NUDIMO UGODNE KREDITNE POGOJE! LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE,Trg Zbora odposlancev 30 USPOSABLJANJE za brezposelne in zaposlene priučeno šiviljo turističnega animatorja turističnega vodiča vodenje poslovnih knjig skladiščnike viličariste 7. začetni, nadaljevlani tečaj strojepisja 8. higienski minimum 9. varstvo pri delu 10. gradbinec 11. specializacija - računovodja (po V.st.) za za za za za za VRSTE PROGRAMOV TEČAJI 1. za vodenje poslovnih knjig 2. za komercialiste 3. knjigovodski 4. računalništva JEZIKOVNI TEČAJI angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina 1. splošni (začetni, nadaljevalni 2., 3., in 4. stopnja, konverzacija) 2. specialni (prilagojen stroki, poslovna korespondenca, posl. komunikacija) 3. slovenščina za neslovencc PROGRAMI ZA PROSTI ČAS 1. šivanje krojenje 2. ročno, strojno pletenje 3. kozmetika 4. zeliščarstvo 5. gobarstvo 6. kuhanje in peka 7. aerobika 8. ples 9. joga SOLE 1. srednja ekonomsko komercialna V., st. (od 1. do 4. letnika) 2. trgovski poslovodja V. st. (lastniki trgovin - POZOR!) 3. poklicna trgovska IV. st. (zaposleni v trgovini -POZOR!) 4. možnost prekvalifikacije 5. NOVO - zdravstvena šola-bolničar III. st. 6. NOVO - šola za poklicnega voznika (pogoj osnovna šola) 7. BREZPLAČNO - osnovna šola za odrasle (6. 7. in 8. razred) NOVOST: USO PROGRAM: ZIDAR, TESAR Ponujamo vam Vse informacije možnost plačila na obroke! na tel. 851-262. ★ ★ ★ ★ ★ ★ o?v* 'KOLO'D'VO'FJ'K^ Sa SClVStfCA icl.,860 - 684 PESTRA PONUDBA MOŠKE, ZENSKE IN OTROŠKE ITALIJANSKE OBUTVE ženski salonar že za 2 000 SIT ženski visoki semiš škornji 5.900 SIT moški čevlji že od 2 000 SIT dalje J VELIKA IZBIRA OTROŠKIH COPAT - PRIMERNO NOVOLETNO DARILO ★ OKRASKI IN NOVOLETNA DARILA ★ ★ ★ ★ *********************>********************** KVM - Software in hardware vam nudi izdelavo in instalacije vseh vrst poslovnih aplikacij na kvalitetni računalniški opremi, tel: 860 - 840 KVM - Grafika vam nudi izdelavo vseh vrst grafičnih izdelkov (rač, papir, obrazci plačilnega prometa,zaprte kuverte, vizitke, prospekti, časopisi), tel. 861-530 KVM - Gostinstvo vas vabi v restavracijo KRONA, tel. 861-530, ki nudi. - malice (ugodno -250 SIT!) - kosila - pizze - hot dog, hamburger, sladoled v trgovine KVM, ki nudijo v vseh poslovalnicah akcijske prodaje hrane in pijač, , v samopostrežni trgovini v Idealu pa dobite sveže meso UGODNO: zamik čekov nad 2 000 SIT je 15 dni, nad 3 000 SIT pa 30 dni. Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 d.d. Mercator KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE d.o.o. ž $ I I I I I * I Odkupujemo vse gozdne Sortimente po najugodnješih cenah - tudi celulozni les! celolozni les iglavcev 2.400 SIT/m3 celolozni les trdih listavcev (hrast, bukev, gaber, jesen 2.600 SIT/m3 celulozni les mehkih iglavcev (lipa, breza, topol, jelša) 2.200 SIT/m3 Vse cene veljajo fco kamionska cesta. ZAJAMČENO PLAČILO!' J /&»'***■<% Informacije tel.: 855-96ST ; ^ f g ° ■c ^ a I I I * I I v ■