Leto 1881.
279
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 30. julija 1881.
Razpis finančnega ministerstva od 10. julija I SS 1,
s katerim se spirito-merski aparat, delo Jeanrenand-a in sodr. po sistemi J. Weiser, pri zadavko-vanji pridelka v žganjarnicah pripnšča ter na znanje daje njega popis in črtež in pa propis o
njegovi uporabi.
Dogovorno s kr. og. finančnim ministerstvom pripuščajo se pri zadavko-vanji pridelka dovoljenem po §§.25 in 61 postave o davku od žganja dane 27. julija 1878, tudi žestomerniki ali aparati za merjenje špirita (žeste) od Jeanreuauda ln sodr. po sistemi J. Weiser, narejeni kakor se vidi iz naslednjega popisa in to P° določilih obseženih v niže pridjanem uporabnem popisu.
A. Popis
aParata spirito-mernega od Jeanrenauda in sodr. po sistemi J. Weiser uporabnega pri zadavkovanji pridelka.
Glavne sestavine tega merilnega aparata, kakor ga predočuje priloženo ^•'tanje, so :
1.	Vnanja omara, ki v sobi hrani vse sestavino aparata.
2.	Alkoholometernjak z maksimalnim toplomerom.
3.	Merski boben s stolom.
4.	Obe shrambi za probe od špirita.
5.	Pregledne narod bo za zastoj merskega bobna, namreč: gugaliea in zvo-eR v dajanje znamenj, dnevni vpisnik in plošča nadpisnica.
6.	Posebne varovalne (varnostno) naprave.
Vsak aparat nosi firmo in zapored tekočo številko.
Isto številko imevajo vse glavne in večje pritične sestavino.
1.	Vnanja omara.
Vnanja omara D fig. 1 obstoji iz table v 4 oglih okroglo zavihane in v ozadji strinjajoče se iz debele železne pločevine (plebovine), ki je trdno zvezana s preotljeno ploščo od dna iz železne litine.
Štiri noge imajo matico ali luknje zarad pritrdbe z vijakom k stojalni
1 v v •
plošči.
Pokrovec iz železne litine, sestoječ iz dveh na sredi stavkoma nad sabo sklepajočih delov zapirajo 4 na sredi pokrova strinjajoči se, za plombiranje napravljeni drogi. Na zadnjem delu biva po konci stoječ postavec, ki vzprijemlje alkoholometernjak. Od spredaj zapira ta del polu-zvonovita steklena kupola L, fig. 2, skozi katero se alkoholometer in maksimalni termometer opazuje.
2.	Alkoholometernjak.
Alkoholometernjak A, fig 1, 2, 3 in 9 narejen iz britanije, sestoji iz dveh razdelkov. Prvi razdelek vzprijemlje spirit, ki odteka iz hladilnice ter ga vodi skozi pretočnico t fi. 2 opravljeno s skudelico v školjko viti s sitom n opravljeni drugi razdelek, odkodar teče skozi pritrjeno po vijaku in na železni podpornji počivajočo kolenasto pretočnico m merskega bobna. Nad vtočiščem nameščena je odprtina, pokrita s paličicami, skozi katero vzrak, kar ga s špiritom, vred priteče, lahko k stebriču izstopa. V osprednjcm ostenku prvega razdelka nad pretočnico, kamer se vdeva alkohola vago, vložen je maksimalni termometer /.
Okoli gornjega kraja prednjega razdelka je nadstavljen žleb, ki prestreza spirit, ki bi o premočnem pritoku štrkal na siekleno kupolo, ter ga po odprtinah v notri držečih prevaja v ta razdelek in daljo v merski boben.
Po 4 močnih vijakih (vrtežih) je alkoholometernjak trdno zvezan z omaro.
it. Merski boben s štel o m vred.
Merski boben B. fig. 2, 3, 4 in 5, narejen tudi iz britanije, ima 48 centimetrov v promeru ter je razdeljen na 3 cnoliko razdelke (merske predelke). Prostornina iznaša pri enem celem zavrtu točno 20 litrov, od katerih tretjina prihaja na en predelek.
Spirit vhaja po prej omenjeni pretočnici m iz alkoholometernjaka; a izhaja po odprtini /, fig. 4 na obimu bobna. Os je jeklena in na nakladiščih prevlečena z nikeljnom, drugod z britanijo ter leži z ene strani na vprečni nikeljnovi blazini v pretočnici m, z druge strani v blazini ahatovi, pritrjeni na sprednjem ostenku omare; nad to blazino nameščena je sklenica, ki jo olji (samooljniea). Na konci čez to blazino molečem zvezana je bobnova os po križi fj z osjo štela, vdjanega na sprednji steni omare.
v
Stelo O, fig. 1, 2 inia (5 oil zunaj skoz metalno ploščo, ki ima primerno luknje, vidnih in s steklom okovarjenih cifrenic, od katerih 5 leži v gornji vrsti Črtoma a ena globočje. Niže ležeča cifrenica registrira izpraznitve posameznih predelkov s 6‘66, 13*3 ter prenaša pri tretjem izpraznilu, ki se izraža z 0, skupno prostornino merskega bobna od točno 20 litrov na prvo gornjo cifrenico.
Registrovanje napreduje do 9‘9980 + 13'3; ničle za tem čislom sledeče na vseh mestih (OOOOOO) izražajo čislo 100.000. Gornjo vrsto odčitati je po aritmetičnem redu ter došteti število na dolnji cifreniei razvidno.
Na bobnovi osi nameščena je zapirka v ohrambo štela.
Iz merilnih predelkov bobna prihaja spirit v iztočno korito iž britanije C, fig. 2, 3, 5 in 6, nato po odprtini tik dna v pridvor in odtod dalje po cevki iztočnici iz aparata. To odprtino hrani vnanjega vpliva zaslonilo v pridvor vdjano.
Funkcija in konstrukcija bobna razvidna je iz fig. 4 pridjanega zriska ali Črtanja, na kateri je osprednji ostenek odzvet. Predelki se polnijo skoz režo k iz srednjega kanala a izpraznjujejo po luknjah /,	4, na obimu bobna. Ko je
prvi razdelek ves napolnjen, vzdigne se spirit v kanalu tako visoko dotle, da doseže otočno režo drugega razdelka. Spirit, ki vhaja takč v drugi razdelek, nareja takoj znamenito pretego ter zavrti boben v levo. Spirit prvega razdelka izstopi po luknji l in drugi razdelek prihaja v isti položaj kakor popred razdelek I.
4.	Obe shrambi za probe ali pokusno žganje.
Obe shrambi za probe ali pokušnje FFt, fig. 7 in 8, narejeni iz pokosi-terjeuega bakra imata ta namen, da vzprijemljeta probe po merskem bobnu merjenega špirita. V odločevanje teh prob je v zadnjem bobna ostenku za vsak predelek nameščen po en od zunaj po vsem zakrit dvojriat probojemnik fig. 2 določene prostornine, kateri občuje z notranjščino dotičnega predelka. Pri izpraz-njevanji merilnih predelkov napolnjujejo se ti probojemniki ter izpraznjujejo vsebino svojo po lijavčkih o in o,, vpodlijavčka pod njima bivajoča. Po leteli prisojajo probe v shrambe rečene in sicer po lijavčku o v shrambo za navadni prilled, po lijavčku o, v shrambo za višji prigled. Obe shrambi ležita pod koritom C, in to shramba za navadni prigled v sprednji, a shramba za višji ali drugi Prigled v zadnji polovici.
Prva drži po kakih 18, druga kakih 16 litrov. Oblika jima je določena po legi ter razvidna iz fig. 7 in 8.
VtočiŠče spiritovih prob je nameščeno na njih gornjem dnu, vzvišeno ter jih yoruje neki zaklep, da ne morejo izhlapeti. Vzrak, ki ga odriva tekočina, uhaja lz vsake shrambe po prav mali luknjici na najvišjem mestu cevke vtočnice. Daje ^"goče opazovati, ako bi spirit za probo ali pokušnjo bivaje v shrambah kaj Sv°Je jačinc izgubil, vdjana je v vsako shrambo po ena za se trdno ali nepropustno odločena kakega '/* litra držeča posoda p in px. V te posode vlije se po °dvzetih vijakih skozi polnilnico c in c, s pomočjo lijavčka nekoliko špirita * Ueko stopinjo jačine. Vsaka teh vdjanih posod občuje po cevki na nje gornjem "u z zrakom dotične shrambe.
„ Spirit, kar ga je v teh vloženih posodah, odtaka se po pipah 2, 2„ % 7 in 8.
. Ako se alkohovitost tega primerja z izvirno ali prvotno, pokaže se rečena
,zguba.
j Shramba F se izpraznjujo po pipi 1. Ta pipa in pa pipa vdjano posode jo 8topna po dureah, nameščenih na osprednji steni omare iz železne litine, ki jih l,ft na črtanim fig. 1 ni videti.
Obe odtočni pipi shrambe Ft za drugi prigled ležita na levem obočji ter sta tudi dostopni po durcah v omari. Dna shramb za probe in odjânih posod naklon jena so proti pipam, da jih je moči do dobrega izpraznjevati.
5.	Prigledna naprava za zastoj bobna.
A ko bi se boben vsled katere koli ovire ustavil, nabira se spirit znotri njega dotle, dokler ne izstopi po pretočnem lijavčku </, fig. 2 in 3 vdjanem na sredi sprednje stene.
Pod tem lijavčkom nameščena je na notranjem boku sprednjega ostenka odtočnega korita enomahalasta in okoli osi vrteča se horizontalna gugalica K, fig. 2, ki se napolnjuje z izstopajočim špiritom in po pretezi preomahne na desno stran. Po le tem zažene vod na nje levi strani zvonec i/, fig. 1 in 2, vdjan na sprednji steni omare, ki daje eno minuto daleč slišno znamenje. Ob enem se prikaže pred zgoraj vloženo stekleno šipo plošča s, fig. 1 in 2, ki nosi razločni nadpis „Stoji“, kar služi nadalje za znamenje. Ob enem se zapre tudi dnevni register J, fig. 1, ki je v zvezi s to ploščo, terse je doslej pregibal, tako da se mesec in dan več ne moreta izpreminjati.
Ta dnevni register biva na prednjem ostenku omare ter ga na zunaj varuje močno steklo: a sestoji ta register iz dveh, na osi s trdnimi zunaj molečimi ključi vrtečih se krožcev, ki obsezata imena mesecev in cifre mesečnih dni.
Vsak krožeč ima zobato kolo zapirno in dotični zapirni stožec, da se ne more zadnjiški pomikati. Mesečni krožeč se naprej pomika s tem, da se na prednji steni omare zunaj moleči lijasti krožni ključ od desne na levo zavrti, a dnevi krožeč s tem. da se krilni iz lijastega moleči ključ od leve na desno zasuče.
Kadar se boben ustavi, zapirata se obe zobati kolesi s tem, da se nad dnevnim registrom nameščeni vod spusti ter postaneta krožca dotle nepremična, dokler se ta vod vnovič ne vzdigne ter na svoje opororišče ne posadi.
A da boben stoji, to se poistinjuje še tudi po naslednjem: Na sprednji in na levi strani iztočnega korita C je od zunaj nameščena po ena posoda l> u, fig. 3, 3 in 6 držeča kakih 200 kub. centov.
Neki del špirita čez gtigalico tekočega dovajajo tema posodama razdelilne cevčice, katere so z gugalico v zvezi. Ko proteče kakih 10 litrov, napolnita so ti posodi ter ostaneta polni dotle, dokler jih no izprazni tist postavljenec, kateri ima pravico. Izpraznjujeta se po pipah 3 in 3,, ki sta kakor pipe shramb za probe in pipe vdjanih posod dostopni po durcah v omari. Opominja se, da je cevčice teh pip od zdelaj na krisku prelagati. Spirit, kar se ga dovaja, dokler boben stoji, izstopa iz aparata tudi po iztoku a.
6.	Posebne varnostne naprave.
a) Zavarovanje iztočne odprtine od omare.
Da bode moči v čisto djati, če se je more biti od zunaj skozi iztočno odprtino omare kako vplivalo na hod bobna, prilotnno je tej luknji nasproti v pn-dvoru iztočnega korita votlo na zdoli odprto zaslonilo.
A ko bi n. pr. kdo navrtaval omaro ter s tem hotel omogočiti kak vpliv na hod bobna, morala bi se prednja in zadnja stena temu zaslonilu prevrtati; a spil ita bi po nekoliko po novi luknji skozi prevrtano diljo prišlo na stojalno ploščo ter bi odtod skozi votlo nogo čez stojalo odtekalo.
b) Branilo, da se spirit v iztočnem koritu ne vzpira ali
us ta vij a.
Ako bi se s tem hotelo vplivati na hod bobna, da se spirit v iztočnem koritu vzpira, to bode spirit, ne ovirajo bobna, odtekal skozi pretočno cevko e, fig. 3, 5 in 6 vdjano na pridvorni ter takisto dalje čez stojalo.
<■) Naredba v pozvedbo vvajane sopare.
V pozvedbo, da se je para vvedla v aparat, služi uže omenjeni, v alkoholo-meternjaku vdjani maksimalni termometer J) ki ima tudi ta namen, da žganjarjem vsegdar po tanko naznanja toplino v stopinjah po Celziji. Izravnavalka (kompenzacijska palica) tega toplomera stoji vsegdar v tekočini in z njim zvezani in na cifrenici razločno vidni črni kazalec ide po tanko za toplino pritekajočega spi-'ita, kakor raste ali pada.
Kadar toplina raste, jemlje prvi kazalec vselej s seboj drugega, ki je rumen (prigledni kazalec), a ko začne toplina padata, ostaja rumeni kazalec na naj višjem mestu.
Ta prigledni kazalec, ki je zatrjen s plombo, sme samo postavljenec, ki ima pravico v to, snemši plombo na lb stopinj vzpostaviti.
d)	Branilo, da nič padavine ne pride v shrambe za probe.
Kakor seje uže omenilo, napolnjujejo se probojemniki, ki so od zunaj po polnem zaprti in katerih končine se iztekajo v lijavčka o in o,, fig. 2, iz notranjega prostora merilnih predelov; ti lijavčki in podlijavčki, ki vzprijemljejo 1'fobo in dovajajo v shrambe, so popolnem pokriti z zaklopnico, do dobrega zapirajočo jih ter narejeno tak«5, da jo je moči plombirati.
e)	Zapire s plombo.
Da se zavaruje zveza alkoholometernjaka z zvezo vtočne cevke, to imajo glavice flanžnih vijakov luknjo, skozi katero se potegne vrvca, da se dene pod 'trudno zapiro. Da se zavaruje in zatrdi cevka, skozi katero se spirit iz aparata <l'Jo odvaja, ima holenderjeva matica, ki to cevko z aparatom veže, v venci od-l‘rfino, skozi katero se lahko vrvca potegne, s krožkom v ostonku omare zaneta-'irti zveže in pod zapiro dene. Vijaki, kateri vežejo holendersko zatrdbo z omaro ‘ega aparata, okovarjeni so s vencem na holenderskem matici nameščenim, takö, a 8e ne morejo ni razrahljati niti odstraniti.
V uradno zapiro aparata potrebne so od zunaj samo 3 plombe, namreč po ena na omenjenih obeh stranskih durcali in ena pri zapirnih klinih na pokrovu. Znotrej v aparatu bivajo naprave za uradno zapiro na maksimalnem termometru, na zaklopniei gradirne lijavčke krijoči in na štelu.
f)	Cinkovi pokrovoc ali povezni k.
Pokrovec iz cinka, ki je znotraj belo namazan in od zunaj svetal, sestoji iz 3 delov, in to iz dvodelnega oboda, in pokrova, ki ga od zgori zapira. Oba obodova déla sta na svojih 4 oglih okroglo zavihana ter se sklepata v sredi aparata s klapkami in ušeti, ki so nameščene znotraj na stranskih stenah. Prednji del ima izrezek za odtočno cevko, in drug izrezek, da je moči čitati, kar štelo kaže, ter opazovati dnevni register in nadpisnico; dalje durce, narejene za plombovanje, ki odgovarjajo durcam v omari, ki držč k odtočnim pipam navadnega prigleda. Ozadn ji del, katerega zadnja stena je na sredi povišana do vtočne cevke, ima na levi stranski steni tudi ene za plombovanje napravljene durce, ki se vjemajo z durcami v omari, držečimi k odtočnim pipam drugega ali višjega prigleda.
Pokrov ima alkoholometernjaku primeren postavec, kateri se od spredej v obrano steklenega zvonca, vdjanega v pokrovu končuje v drateno rešetko, primerno podobi tega zvonca. Na mestu pred alkoholometernjakom in maksimalnim termometrom izrezana je ta rešetka tak<5, daje moči oba premo skozi stekleno kupolo opazovati.
Na zadnjem ta postavec zapirajočem ostenku nameščena je zgoraj na mestu, kjer zrak odteka, v alkoholometernjaku s kapo okovarjena odprtina; zdolaj izrezek, katerega kraji oklepajo vtočno cevko ter se v zarezi porivajo čez tisti del obodove zadnje stene, ki od zdolaj oklepa cevko vtočnico. V ostalem biva obod od zunaj okoli in okoli po pokrovu z zarezo okrožen. Ko se aparat s poveznikom pokriva, porine se najpred zadnji del oboda od zadej na stojalni plošči naprej, dokler ga ne zapre zadnja stena; po tem se prednji del porine od spredej nazaj taleč, da se na njem vlotane klapke vjamejo v ušeta na ozadji ter se kraji stranskih sten strnejo.
Stoži krožke, stoječe eden nad drugim in pritrjene na notranjih stranskih stenah, vtakne se od zgoraj po en klin, po čemer se oba dela trdno zvežeta.
S pokrovom, ki so od zgoraj poklada, zakrivajo se ti klini ter zapira poveznile. Hazporoc na sprednji steni pod iztočno cevko zakriva se s plehovim hranilom, kateremu se uradna zapira prilega.
Obod in pokrov imata po dva krožka za zapirno vrvco.
B. Propis
o uporabi spiritomerskega aparata od Jeanrenauda in sodr. po sistemi J. Weiser v žganjamici pri zadavkovanji pridelka.
I. Žestomernik od imenovane firme, ki se hoče v žganjarniei pri zadavkovanji pridelka postaviti, mora biti od c. kr. meroizkusnega urada, ki ima tako pravico, v to svrho potrjen ter opravljen s potrdilno svedočbo in oznameniloni meroizkusnega urada.
Tudi nadaljšnja uporaba uže postavljenega potrjenega žesto mernika od Jeanrenauda in sodr. za zadavkovanje pridelka zavisna je od tega, da je isti zunaj dob, v teku katerih so se pri njem uradne ovedbe vršile, ves čas bil pod dohodarstveno zapiro.
II.	Zestomernik za zadavkovanje pridelka kake žganjarnice naj se postavlja pod nadzorom v to služečih finančnih organov v pričo zganjanje podjetnika ali njegovega pooblaščenca.
Predno se začne to delo, naj finančni organi v čisto denejo, če so zapire (plombe), ki jih je c. kr. meroizkusni urad v zaklep pokrova in preglednih dure od omare pripel, tudi nepokvarjene.
Ako na to stran nf spotike, naj finančni organi, snemši meroizkusnega urada zapire, aparat odprö, branila znotraj zarad vožnje nameščena odstranijo ter preiščejo, nf li med vožnjo kak notranji del pokažem Sosebno je zasnkavši boben od desne na levo preiskati, če se v to mer lahko premika in če se tudi gu-galica znamenje dajdča lahko na svoji osi suče.
Ako pri tem preiskovanji nf nikake spotike, to se napolni skleničica za olje uad blazino bobnove osi s čistim laškim oljem, gugalica dene v vodoravno lego, zvonce za dajanje znamenj k višku potegne, plošča nadpisnica vzdigne in na svoje oporišče položi, prigledni kazalec na maksimalnem termometru postavi na normalno mesto ter na njem, in na gradirni kapi in štelni zapiri uradne plombe pripno, aparat zapre in od zunaj pod uradno zapiro dene.
III.	Žestomcrnik sme se samo tedaj postavljati, kadar nf bilo pri preiskusu Prej navedenih toček nikakega pomišljaja.
Pri postavljanji držati se je po tanko določil veljajoče postave o davku od žganja, dane 27. junija 1878 in ukazfla stoječega v §. 16, št. 1 in 2 zvrŠitvenega propisa od 3. julija 1878.
Stojalna plošča, katera posreduje zvezo med žestomernikom in stojalom iz opeko sezidanim, in imajočim na sredi otel prostor, mora biti iz železne litine ter mieti otlo nogo s sidrom ter se vzidujo tako, da bode na njej namoščeno znamenje v podobi zvezde, ki oznatnenjuje štelno stran aparata, spredaj stalo.
Iz pridjanega črtanja fig. 1 razvidna je i plošča sama i nje pritrdba * 8tojalu.
Zestomernik naj se z vijaki pritrdi k stojalni plošči, na kateri stoji. Za tega 2°lj morajo na 4 oglih te plošče biti luknje z zavoji, ki se vjemajo z luknjami na celo omare, kamer pridejo vijaki v nje pritrdbo namenjeni.
e je trdno naviti ter da se brezoblastno ne urahljajo, braniti z že-cami, imajočimi na enem konci glavo in na drugem uho takö, da se prevrtanih vijakovih glav vtakne po ena taka paličica ter na nje 4 ušesom opravljeni konec uradna plomba pripne.
IV.	Zestomernik naj se s žganjarnično hladilnico zveže s tem, da se zvezna *'ka (§. (}it št. 7 postave o davku od žganja) stakne na eni strani po flanži Puratu pridiini z alkoholometernjakom žestomernika in na drugi strani še po
. Te vijak Smirni palici s*cozi dve od
drugi flanži s pomočjo vijakov, katerih glave so zarad zapire s plombo provrtane. Zvezno cevko naj krije vrhna cevka, o čemer govori §. 61, št. 7 postave o davku od žganja, in §. 16, št. 6 zvršitvenega propisa. Cevka iztočnica, po kateri se spirit iz aparata dalje odvaja, zvezana je z aparatom po holanderski matici ter se deva takisto pod uradno zapiro.
V.	Poveznik iz cinka (A, lit. f), ki ga §. 61, št. 1 postave o davku od žganja zahteva, položi se nad aparat, po tem ko je le-ta po prepisu postavljen in pritrjen, ter vzame pod uradno zapiro. Na to se zapiše stanje štela in prigled-nega kazalca na maksimalnem termometru ter naredi zapisnik o storjenem, katerega naj podpiše tudi žganjarnice podjetnik ali njega pooblaščenec.
VI.	Tist dan, ko se začne žganjarjenje po pridelku zadavkovano, ali 3 dni pozneje največ, napolnijo se posode za ovedbo izgube na alkoholovitosti s špiritom, kateri ima po tanko ali približema po §. 62 postave o davku od žganja najdeno srednjo alkoholovitost pridelka.
Najdena alkoholovitost vpiše so v žganjarnični vpisnik (register), čim je zarad tega uradnega djanja sneta uradna zapira na omari in na cinkovim povez-niku vnovično pripeta.
Enako uradno djanje se opravi, kolikorkrat se po prestanku vršbe, o katerem se je poslednji mesečni obračun o davku od žganja s.oril, žganjarsko delo v letni delni dobi vnovično začne. Samo po sebi se razume, da se mora vselej, ko se je v teku letne delne dobe vdjana posoda izpraznila zarad preiskovanja tega, kar ima v sebi, le-ta posoda precej vnovič napolniti s špiritom ter v žga-njarničnem vpisniku zabeležiti, kolika mu je jačina ali alkoholovitost.
Spirit za napolnjevanje vdjanih posod mora žganjarnica dobavljati, a njej se daje nazaj tudi tist spirit, ki postane nepripraven za nadaljšnjo uporabo.
Vil. Da se ovč množina in alkoholovitost špirita, kar ga je prošlo skoz žestomernik, postopa se takč le :
1.	Najpred se preišče po tanko, so li nepokvarjene uradne zapire na žgal ni pripravi, na hladilnici, na vrlini cevki zvezne cevi med hladilnico in žestomor-nikom, na cinkovem povezniku le tega itd., in če jim ni obrezuspešen namen.
Vsak pomišljaj, ki se pripeti, pokonstatuje se uradoma.
2.	Na to se vršba žganjarskega dela na kratko dobo ustavi, naznanilo Štela žestomornikovega in pa stanje priglednoga kazalca na maksimalnem termometru in stanje dnevnega registra vpiše v žganjarnični vpisnik ter sname cinkov poveznik z žestomernika in pa vrhna cevka z zvezne cevi. Notranje stene povoznika in vnanje stene žostomernika in njegova zveza s stojalom, po tem notranji deli vrline cevke in vnanji deli zvezne cevi se takisto skrbno ogledajo in vsaka nedo-statnost uradoma pokonstatuje.
Stanje priglednega kazalca na maksimalnem termometru so tudi uradoma pokonstatuje, le-ta kazalec na 15 stopinj vzpostavi tor vnovič pod uradno zapiro dene.
3.	Zdaj se cev vrhnica dene vnovič na zvezno cev in stranski ostenek cin-kovega poveznika vnovič okoli aparata ter se oba uradno zapreta.
4.	Na to se na povezniku in na žestomerniku odprö durce držeče k odtočni cevki za probe špirita navadnega prigleda, da se najpred pregleda, ima li ondu-kajšnja posoda, ki služi za ovedbo, če je bil bod merskega bobna oviran, kaj tekočine ali je nima.
Ako je ima, in ako bi tudi ostale v ovedbo bobnovega zastanka nameščene naprave (A, Št. 5) naznanjale, daje boben stal, a se narušaj (motež) bobnovega hoda ni bil naznanil, to se sproži dohodarstveni pomišljaj.
5.	Izpolnjena ko so zgornja ukazila, presnamejo se spiritove probe navadnega prigleda do dobrega v čisto in suho posodo, pomešajo se med sabo ter gradujcjo (gradirajo) s propisanim alkoholametrom.
Isto se zgodi s špiritom v vdjani posodi navadnega prigleda.
Ako se pri tem špiritu pokaže, da je več nego ‘/s alkoholometrove stopinje izgubil na svoji jačini, prišteje se iznos te izgube k alkoholovitosti, najdeni pri «piri to vili probah.
Ako bi se pripetilo, da bi zarad premajhne vršbe žganjarskega dela presnete spiritove probe primerno ne napolnile pogreznice, ki se ima uporabljati pri njih gi'adovanji, zabeleži se z ovezano nitjo stanje v pogreznico vlitih spiritovih prob, ter se na oko preceni, kolikokraten njihov volumen bi bil potreben, da bi se pogreznica napolnila do vrha ali za pretek. Na to se spiritove probe prelijejo v drugo čisto in suho posodo, napolni sc pogreznica tolikokrat s čisto vodo od kakih 12 stopinj Reaumur po tanko do belega z nitjo, kolikor je po preceni potreba, da se pogreznica napolni, odnosno prenapolni ter se tako izmerjena vs i v°da prilije k spiritoviin probain.
Ako se ta zmes špirita in vode gradira, dd so iz najdene njene alkoholovitosti s približno potankostjo izračuniti alkoholovitost, ki so jo spiritove probe 8ame za se imele.
Ako je n. pr. od vode potreben dvakratni (v obče ra-kratni) obim ali volumen spiritovih prob, tako da imajo iste s prilito vodo trikrat toliki (v obče ^ + lkrat toliki) obim, kakor izprva in če se alkoholovitost zmesi najde da IZl‘aša 26 V* (v obče: m) alkoholometrovih stopinj, to imajo same spiritove probe *h'/e X 3 = 79'/2 (v obče \n 4- 1] m) stopinj, t. j. po tolikokrat alkoholovitost ^rnesi, kolikorkrat je njih obim obsežen v obimu zmesi.
Da se s porabo malih pogreznic neogibna potreba, poprijemati so tega požgala, utesni na prav malo slučajev, a posledkom gradiranja vendar zahtevana Dl°ra potankosti zagotovi, to naj se v ovedbo alkoholovitosti spiritovih prob upo-J/ddjajo alkoholometri, katerih lestvica ne seza od 0 do 100 stopinj, nego od h do 96 stopinj, a ki je za vsako stopinjo razdeljena na petine.
^ Po določilih meroizkusnega reda (Drž. zak. od I. 1872, št. 171, §§. 33 . ° 36) preiskušeno alkoholomeirc te vrste dolge 30 centimetrov, od katerih ,t! 16 centimetrov na plavajočo posodo in 14 centimetrov na štiblo, s priprav-1,n' pogreznieami žganjarji, kateri si izbero zadavkovanje po pridelku ter za to . §• 64 postavo o davku od žganja (Drž. zak. od I. 1878, št. 72) v svojih žga-^Jat’nicah 100 delni alkoholometer ukazane napravo imeti morajo, lahko dobodo nabavne troske od finančnega oblastva 1. stopinje.
(Slov
o»U, h.)
38
6.	Navadni prigled sc po ovedbah, omenjenih v zgornji točki končuje z vnovično polnitvijo vdjane posode.
Dostop k priglednim pipam se zaprè, pokrov cinkovega poveznika zopet nasadi in pod zapiro dene.
Pri navadnem prigledu se pa sme snemanje poveznika in vrline cevke tudi opustiti, če razmeri žganjarskega dela ali druge okolnosti ne dajö povoda k tanjemu ovedovanju.
7.	Pri višjem ali drugem prigledu opravijo se najpred pod 1 do vštevno 3 omenjeni čini.
Opravi se tudi v točki 4 omenjeno uradno djanje gledč posode navadnega prigleda, ki služi v ovedbo bobnovega zastauka. A dalje navedeno gradovanje spiritovih prob biva samo tedaj, kadar je misliti, da bodo te probe napolnile najmanj polovico pogreznice.
Nadaljšnji postopek višjega prigleda obseza gradovanje pridržanih mu spiritovih prob, snemanje pokrova s omare in gradovanje špirita iz pridržane mu vdevne posode, na to preiskovanje posode pri gugalici bivajoče, da se najde, je li boben stal, naposled ogledovanje notranjih aparatovih delov sploh.
Pri gradovanji višjemu prigledu pridržanih spiritovih prob in špirita iz vdevne posode pridržane temu pidgledu dela se takisto, kakor je pri gradovanji prob navadnega prigleda.
Poslcdki gradovanja ne jemljö se sicer za podlogo obračunu davka od žganja, a poočitijo se z opomnjo v žganjarničnem vpisniku ter primerjajo z vpisi navadnega prigleda.
Posledek preiskovanja posode pri gugalici bivajoče, ki naznanja zastanek merskega bobna, zabeleži se tudi v žganjarničnem vpisniku. Ob enem se doho-darstveni pomišljaj tedaj sproži, če se v prvi posodi najde kaj tekočine in ostale naprave tudi zastanek bobna kažejo, a ni bil ni motež v bobnovem hodu naznanjen niti dohodarstveni pomišljaj zarad takega moteža od časa prvega poprejšnjega višjega prigleda sprožen.
Notranji deli žestomernika ogledujejo se samo v toliko, kolikor jo ta ogled mogoč brez razstavo in snotja teh delov. Najde li se kak nedostatek, pokonsta-tuje so uradno, in ako moti pravično naznanovanjo žestomernika, to se le-ta aparat ne sme več dalje uporabljati pri zadavkovanji pridelka.
A kako onosnažbo sita v alkoholometornjaku odstrani finančni postavljenec sam ter napolni s pripravnim oljem tudi skleničico nameščeno nad blazino bobnove osi, a olje naj dd žganjarniea.
Koje naloga višjega prigleda pri žestomerniku tako rešena, denejo se vnovič pod uradno zapiro pokrov žostomernikove omare, durce do priglednih pip v ti omari in v cinkovem povezniku in pokrov le tega.
Vlil. Najmanj po enkrat v vsaki letni delni dobi naj dva finančna organa prigledata naznanilo množine žestomernika v žganjarniei, mereč spirit, ki iz njega odteka, in posledek te izmere z onim naznanilom množine primerjajoč.
Za tem prigledom prihaja tudi pokus, so li še delotvorne naprave, katerih namen je kako oviro bobnovega hoda napovedati, oziroma zagotoviti, če se torej 2 zadržbo bobna med pritokom špirita gugalica in zvonilo zažene, dotične nazna-nilne posode s špiritom napolnijo, nadpisnica naprej pomakne in dnevni register zaprè.
Mala množina špirita, ki o poskusu nemerjena skozi aparat preteče, preceni se in vpise v žganjarnični vpisnik ter doŠteje pri mesečnem obračunu davka k naznanilu žestomernika.
IX. Dolžnost žganjarja ali njegovega pooblaščenca je, vsak delni dan ob enem s prvim vpisom stanja od štela (§. 73, lit. c) postave o davku od žganja) dnevni register na aparatovi omari postaviti na pravično kazanje dni a po tem pi'vi delni dan vsakega meseca v isto dobo na pravično kazanje mesecev.
Za tega del oprosti mu se zapira kape oba ključa pokrivajoče.
I>uiiajewMki s. r.
Spirito-merski aparat od Jeanrenauda in sodr. na Dunaji.

Tabla II
Tabla III.
Tabla IV



Fig- 4.
I
Fig. K.







Tabla V