^ <«»pt ßstaedai». In-i Holi^fi.
fcnd.y«
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrodniAkt ta apravallkl prostori: Z667 8. Usrodslo Ato.
Off too of Publication: S667 Soutk Lswndslo Am Tslophono, EookwoU 4M«
January 1«. IMS, at Ua pal off»— Ua ▲« <rf Ooncr«M of	«. 1IT».
Subscription |6.00
for »»Hitu st «pocisl rsU of posUgo provküd for^> soction 110», Act	suthoriiörönS^rifli^
Chicago, 111., torek, 9. maja (May 9), 1933.
ŠTEV*—NUMBER 90
Komentarji
k^-íj,, dogodkom in
¿S-jssb:
l"
j-ijte dobre duše vseh barv •C apelirale na "davčne ■tarip" naj prisluhnejo gla-
&nn plaiajo d.vite.
fta
im jev t |e
HIEVE KRITIZIRA VOMTEUE FEDERACIJE
Green-Wollova opozicija proti minimalni plači ja razdvojila unijake voditelje. Black-Con-neryjeva predloga v nevarnosti
^to imelo kak groš za in druge nameščence. In "štrajkarji niso Tieta nič slišali in nič plahni žtrajkarji" so veliki ki posedujejo milijone 'vredne palače in nebo-pa smatrajo, da je pla-davkov dolžnost le ma» ¡itnikov, dočim so za nje «nepostavni".
A to tudi najboljše dušice tle, da ao vsi apeli na srca „dl zaman, kajti srca in mošnje ne gredo skupaj, do srca so zaščita v moš-¡dino, kar te ljudi zdrami, ¡1 kol, ki pade po mošnji, tak kol je dala postavo-Springfieldu in zdaj mapo "Strajkarjih" — in v dneh «o izmahali čez de-iiijonov dolarjev v davkih ! To bo pomagalo: strog ki se točno izvaja, lident Roosevelt je pred dnevi tudi apeliral na "do-rca" kapitalistov, naj zvl-mezde delavcem, da ne bo vladnih mezdnih regula-dobi inflacije, ki zdaj pri-voj apel je naslovil na čla-neriške trgovske zbornice, sgi Roosevelt! Dovolj je r in še ni spoznal, da apeli bra srca ne pomagajo nič. ne pozna dobrih src I pozna le profit. Kapi-ne bodo zvišali mezd za ao višino, dokler ne bodo fesi. Cim prej, tem bolje, »so
fek Hitler je planil po sobnih in katoliških delav-nijah, zaprl voditelje, za-knjige in denar — nato wočil «vetu, da so se unije podale. Čisto mirno 1 O-ilijonov organiziranih de-v Nemčiji je zdaj na nje-■strani! In vai ti milijoni delali tlako! Cisto mirno! dar človeku ukleneš roke, ikleneš 7.a noge in mu za u»ta — bo čisto miren in I bo ta teboj in bo na tvoji
v«e pertinentno vpraša-i je: Zakaj se je delavec rtiji pustil ukleniti. pri-.zainaAiti si usta in obra-lepe? Zakaj?
I!!• dni smo ti tal i zelo aorievanje tegale emiala: J Kari Mark« je v dobi, v je živel, opazil več eko-H> dejstev, ki jih je vze wl»go svojih teorij. Ta-* najbrž imel prav. Am-tistih dejstev ni več teira so tudi dogme a v ne strinjajo več z da 0,1 de jat vi, ki so neka Edino ortodoksni šoki ie vedno blodijo po 19
prisegajo/ na Mar dogm.- "
K> dejstvo, ki ga je (ab-^VH.) Marks Odkri
*	Koniina *ila kapital i-g^tema privatni dobi-
*» «vel privatni , tohko ¿asa )>osta v in-W družbi «Iva razreda in «a »h, razred lastnikov
*	""Tiščal delavski raz-
danes na-
j, tudi "dogm." ^ vedno
250 klasov iz ene ga samega zrna
Tak je
uspeh sovjetskih agrarnih zvedencev
m
lik j da »
K. r
kil
1""«! tristo leti ,rnljs vrti okrog
M '"»nljs ne vrti
'"ca, j«, ^ tud,
^¿"vo odkritje aamo t*t Pa taka!
Philadelphia, Pa. — (FP) — Da vsi unijski voditelji niso istega mnenja glede uzakonitve minimalne plače, kot to pred v i-duje Black-Conneryjeva predloga, je razvidno iz izjave predsednika pleteninarske unije E-mil Rieveja, ki je odprto nastopil proti <Jreenu in Matt Wollu.
"S tem, da uradniki Ameriške delavske federacije nasprotujejo legislaclji za minimalno plačo kot jo predviduje ta predloga," pravi Ritte v glasilu svoje unjie, "zametujejo najboljšo priliko za izboljšanje splošnega delavskega položaja, ki se je pojavila v zadnjih desetih ali petnajstih letih."
Po njegovem mnenju ta predloga odpira široko polje za organiziranje delavstva v strokovne organizacije in tudi za dvignje-nje plač v znojničnih industrijah. Uradniki federacije, ki se je na zadnji konvenciji izrekla za minimalno mezdo, pa zametuje-jo to priliko, ker se mends boje, da <bi bilo njihovega vodstva konec, če bi prišlo do organiziranja navadnih in napol izučenih delavcev.
Rieve pravi, da s to ¿pozicijo proti minimalni plači linijski voditelji le pomagajo podjetnikom, ki so proti nji. To je direktno stori IMatt hew WoH.-k© je pred kongresnim odsekom rabil slične argumente proti predlogi kot predsednik Ameriške trgovske zfoornice H. I. Harri-man.
Ko je naslednji dan nekdo od članov odseka rekel, da so časnikarski poročevalci falsificirali Wollovo argumentiranje, ga je neki drugi kongresnik zavrnil, da je bila Wollova izjava povsem podobna izjavi kakega tajnika novoangleške trgovske zbornice. Tudi med novinarji je bilo splošno mnenje, da Wol-la ni nikdo misreprezentiral.
Odkar sta Green in Woll nastopila proti predlogi, so se zelo poslabšali izgledi za njeno sprejetje. V Washingtonu kroži govorica, da jo je sdmlnistracija zavrgla ter Se oprijela podjetniškega načrta za "nadziranje" industrij.
Pod tem načrtom bi Amerika dobila novo fazo kapitalizma, takozvani asociacijski kapital! zem. Načrt stremi za tem, da se odpravi konkurenca, ki je glavni steber klasične kapitalistične ekonomije. To bi se doseglo z odstrsnitvijo antitrust-nih zakonov, katere bi nasledile industrijske asociacije, ki bi bile vrhovna oblast.
Temu podjetniki prsvijo "ss-movlada", s katero naj bi koope-rirala vlada, namesto da kontrolira industrije, kot to določa Black-Conneryjeva predloga. Od te "samovlade" delavci nimajo ničesar pričakovati. Bili bi ie večji sužnji, ker bi bili podjetni ki ie močneje organizirani kot so sedaj. To je najnovejši "new deal", ki se obeta delavcem.
Brez močnega delavskega pri tiska na poslance je prav malo upanja, da bo kongres uzakoni Black - Conneryjevo predlogo Podjetniki so preplavili kon grešnike in senatorje s protest proti tej predlogi in če deiav stvo ne stori slično in zahteva njeno sprejetje, bo dobilo večji "new deal" — po glavi.
Moskva, 8. maja. — Poročilo
se glasi, da so sovjetski agrarni znanstveniki z eksperimentiranjem dosegli, da iz enega samega zrna pšenice zraste 250 stebel s klasjem. Ogromna atebla vzamejo več prostora, toda dala bodo desetkrat do petnajstkrat več pšeničnega zrnja kot navadna pšenica. Enake poizkušnje so se obnesle z ječmenom, ovsom in drugim žitom.
2e od leta 1922, ko je bila v Rusiji velika lakota, so se sovjetski eksperti pečali z vprašanjem, kako bi na znanstven način povečali produkcijo. Preiskali so mikroskopično sestavine ruske zemlje in so dognali, da najboljša pšenica raste tam, kjer nd še nikdar prej rasla.
Epldtnija samomorov so Siri po Nomžljl
Brutalni fašizem tira ljudi v obup. Sest promlnentnlh oseb si je vzelo življenje v enem dnevu ,
Berlin, 8. maja. — Val samomorov, ki je pljusknil čez Nemčijo, odkar je fašizem na krmilu, je vedno večji. Včeraj si je sedem prominentnih oseb vzelo življenje.
Prvi je dr. Ernest Oberfohren, ki je bil vodja nacionalistične stranke v parlamentu. Fašisti so se z njim sprli in gs prisilili, da je zapustil javno življenje. U-strelil se je na svojem domu i Kielu.
BREZPOSELNOST NARASLANA
17,000,000
Povprečna letna mezda padla na $640. Brezposelnost še vedno narašča
New York. — Najnovejša študija Alexander Hamilton Instituta pokazuje, da ima Amerika 17 milijonov brezposelnih. Število je izdatno narastlo v zadnjih par mesecih, odkar je Roosevelt proklamiral bančni "praznik", ki je zaprl vrata ne le mnogih bank, marveč je bil tudi hud udarec za industrije.
Brezposelnost še vedno narašča. Otvoritev pivovarn, kar je po domnevi mnogih imelo izboljšati položaj, nima nobenega efekta na situacijo. Veliko več delavcev kot je bilo zaposlenih v tej industriji, je bilo odslov-Ijenih v drugih.
Ista organizacija poroča tudi o drastičnem padcu mezd. Povprečni letni zaslužek je leta 1929 znašal fl,167, lanrico leto pa $640. Letos, kot kaše, bo še nižji, ker poleg utrgavanja mezd in večje omejitve zaposlenosti za tiste, ki imajo še delo, je ljudstvo udarjeno tudi z novim davkom na blago.
V New Yorku bo ta davek stal vsako družino okrog $7.60 na leto, v Illinolsu pa mnogokrat več. V New Yorku znaša ta davek en odstotek na sfeuplčdk, v Ijlinoisu pa tri, kar pa je nomi nalno, ker je davek v resnici veliko večji. Povprečno znaia o-krog pet odstotkov ali še več. Ta davek rapidno uvajajo mnoge države. 2e sedaj je razvidno,
Koatineatalni kongres v Washingtonu
Pritisk na fasiste
v Avstriji
Prepovedali so jim uniforms. Iz< gradi v več mestih
Dunaj, 8, maja. — Avstrijska vlada je prepovedala pohode fašistične organizacije v uniformah in včeraj so fašisti imeli protestne demonatracije proti temu odloku. Izgredi med fašisti in policijo so bili v Gradcu, Salzburgu in Inomostu.
Najhujši iigredi so bili v Inomostu na Tirolskem. Tam so se fašistom pridružili tudi monar-histlčni "helmwehrovcl" Ko so korakali po ulicah, ao j U* proti-fašisti napadli. JU»ke 40 metale fašistom papriko in poper v oči. Posredovati je moralo vqJaštvo, Policijski lef je bil odstavljen, ker ni hotel nastopiti strogo proti fašistom.
Na Dunaju je bilo aretiranih 107 fašistov, ki so bili kasneje izpuščeni.
Nelly Neppach, prvakinja športni igri tenis. Fašisti so J*l£ r^^rSZIZ' fWrodirali zaradi njenega žl- Ä 1?	V»"™™™
degradirali zarad! njenega dovskega pokoljenja in vzela si e življenje s plinom.
Ernest Kat«, bančni uradnik n njegova žena Lina sta se tudi usmrtila s plinom. Lina je bila hči konservativnega socialističnega voditelja Scheidemanna, ki e leta 1918 proklamiral nemško republiko, kasneje pa je resig-niral, ker ni hotel podpisati ver-sajske mirovne pogodbe z zavezniki. Fašisti so Sheidemannu zaplenili vse premoženje in mu u-stavili pokojnino; pred kratkim je moral zaprositi za državno podporo za reveže.
Dalje se je ustrelil dr. Kari Goesser, bivši socialistični po-alanec iz Wuertemberga. Fašisti so mu uničili kariero, a ko je hotel oditi v Lukuemburg, so mu to preprečili. — Dr. Bruch, ki Je bil 10 let župan v Leeru, se je tudi ustrelil. Dalje se je ubil Viljem Haar, odbornik unije strojnikov v Leipzigu, katerega so fašisti obdolžili, da je poneveril u-nljski denar.
Diktator Hitler je včeraj zagrozil na nekem shodu svojih u damikov da bodo vsi "izdajalci, ki so leta 1918 ustanovili republiko," postavljeni pred sodišče Vodja kstoliške stranke Brue ning je izjavil zadnje dni, da Je najbolje, če katoliška stranka so-deluje z vlado.
nipulacijam in je prava kontrola sploh nemogoča. Stal pa bo težke milijone delovne mase, ker je direkten udarec že itaik nizke kupne sile.
Vaško asm nsmahal sto rsdon vednešev
New York. — Ko se Je John Vaško, znani slovaški imigrant zadnje dni vrnil s svojo dveletno hčerko — ki Je zaslovela ameriškem časopisju zaradi avo-jega očesa, ki je moralo biti Iz-taknjeno, da se ohrani otroku življenje — iz bolnišnice, je našel pred svojo hišo okrog sto re-porterjev in drugih radovednežev. Jezen, ker ni bilo nikjer po-licije, da bi bila razpršila množico, se je sam lotil tega dela Zgrabil je meti išče in steklenico za mleko ter mahal po ljudeh ki so se hitro razbežali. Dve razbiti fotografski kameri ata ostal na bojišču^__
Zarota proti španskemu premi erju ,
Madrid, 8. maja. — Listi poročajo, da Je policija odkrila monarh Istlčno zaroto proti žlvlj nju ministrskegs predeednlks A zsne in ministru za Javna dela Prlfti. Prleta je socialist, fiest oseb je bilo sretlrsnih. Zarotni ki Imajo diktaturo za svoj cilj
Fašizem dviga svojo glavo v Jaial Amarikl
100,000 delavcev demonstrirate proti fašizmu v Londonv
Santiago Chile, 8. maja.—ll,-000 članov nove fsšlstlčne orga-nlzsclje "Mlllcls Republlcana" Ja včeraj korakalo po glavnih ull cah Santlaga kljub temu, da ja premier In minister notranjih zadat Horaclo Hevla prepoveda parado. Ker so voditelji fašistov izjavili, ds bodo vseeno korskali In ker je bil predsednik Alessan-drl proti kaki drastični akciji, je premier odstopil.
London. 8. majs. — Cez 100,-000 delavoev, socialistov, komu nistov in lsborltov, se je včeraj sešlo v Hyde psrku ns protestnem shodu proti fašizmu. Iz vseh delov Ix>ndona so bili demonstrativni pohodi v park, kjer je govorilo 80 delsvsklh voditeljev. George Unsbury, ki ja bil glavni govornik, Je dejal med drugim, ds ljudje, ki so dsnes na krmilu Nemčije, so navadni šarlatani In mazačl. Demonstracije so potekle mimo.
Gandhl začel svoj poet
Puns, Indija, 8. maJa.-^Ma-hatma Gandhl je danes začel svoj tritedenski gladovni itrajk proti krivicam, ki se ie vedno gode Indiji s strani Velika Britanija. Zdravniki pravijo, da je Gandhl tako telesno slab, da bp težko prestal tri tedne brm hrane.
Tornado usmrtil M oseb
Blrminghsm, Als. — Vrtlnsc, ki Je v petek poj »old ne divjsl po csntrslni Alsbsml, je demollrsl več nsselbln in usmrtil <16 oseb.
Delegat je so ae larekll za rasne nujne predlog«, ki naj olajšajo atanje bresposelnih delavcev in bsakrotlranlh farmarjev. Zahtevajo tri milijarde . dolarjev takojšnje direktne pomoči
Washington, D. C. — Stlrlti-soč petsto delegatov na kontinentalnem kongresu za ekonomsko rekonstrukcijo je v nedeljo sprejelo resolucije glede rsznih pomožnih ukrepov, ki imajo o-lajšati stsnja brezposelnih delavcev, bankrotiranih farmarjev in zanemarjenih vojnih vetars-nov. Delegatja so aa izrekli za tri milijarde dolarjev takojšnje in direktne pomoči za breapoael-ne, šest milijard dolarjev ga Jav-na dela, bonua ta blvie vojake, trldsaeturnt dalovnlk in podriav-ijenje bančnega sistema poleg drugih zahtat,
Situacija farmarjev je bila v ospredju polog mlzerije milijonov bresposelnih. Is Daa Moina-sa, Iowa, Je prišel apel, da farmarji potrebujejo hitre pomoči, drugače lahko izbruhne civilna vojna. Sodnik John F. Wirda is okraja Hardln v low! In vodja Zdruftenlh farmarjev v omenjeni državi, ki Ja bil delegat, ja Is-javil, da organlilrani farmarji in delavci morajo za vaako osno iztrgati vlado It rok bogttinov, Če hočejo oteti Ameriko li popolne propasti.
John Simpson, predsednik Na-tlonal Farmers unija, je dsjal t avojem govoru, da Ima Amerika danss 180 milijonov tadoltonlh prebivalcev, dočim Je na drugi strani 10,000 ultra-bogatinov, katerim kongres dela postava zadnjih petdeset let. Simpson ja primerjal amsriiks ultrs-bogsti-ne s francoskimi Burbonci In ruskim carjem. Kakor so bili Burbonci absolutno alepi ln gluhi sa položaj revnega Ijudatva avojih dni, tako ao alepi In gluhi ame*-riikl bogatini dandanea.
Apeliral Je na delegate, naj delujejo z združenimi allami, da bodo delavci in farmarji čim prej vzeli kontrolo ia rok pošrsi-nlh 10,000 bogatinov ln Jo podelili v roke 190 milijonov Ame. ričanov, ki ao danea do vratu aa-dolženi velikim požeruhom.
(Na kongresu je bilo okrog dvajaet alovenakih delegatov Ii vaeh krajev Amerike.)
Brecpimelai se ss sprli
Denver, Colo. — Brezposelni, zaposleni pri zasilnem delu, ao ae uprli delati sa odmerke Zahtevajo. da dobivajo podporo v gotovini.
Fsšlstlčne rajanje v Berlins. Vsak dsn as psrade In krik~4mfcor da je Nemčije
Roosettlt reducira dolg Franci J?
Parit, 8. msja. — Tu se širi vest, ki ps Js uradno tsnlkana, da js nradssdnik Roosevelt ponudil Frsnciji veliko redukcijo njenegs dolgs Ameriki, če plača praostansk takoi, In sicer tho tretjino v zlstu, drugo trstjloo v notah, ki as Ishko tskoj izmenjajo, tretji dal ps v bondlh, ki Jih izds mednsrodna banka v Bszlu. Govori as, ds Js ns temelju ponudbe vsa dolg snHtan na okrog eno milijardo dolarjev. Danea t naša dolg Francije bret malega štiri milijarde dolarjev in obresti tnsisjo tri mllljsnd«.
Državni komisar odrsdll zvišanja
New York. Državni Industrijski komisar Rlmsr P. Andrews js odrsdll, ds v čistilni Industriji zs, obleke ne sms biti nobenega tvlianja cen bret tvl-šanja plač, Odredba se tiče o-krog 20,000 delavcev. Podjetni-kom so pa vrsta odprta, da lahko zahtevajo redukcijo pisč, čs ns zvišajo cen.
Vprašanje je prišlo pred komisarja. ko so vozniki lahtevalf tviianje tsslužks, podjetniki pa insistlrali na tnižsnjs komlšna.
860 kil «gorelo
KJ is worth, Me. — Požar, kl Ja zadnjo nedeljo Izbruhnil v Um mestecu, Je uničil 60 bizntšklh poslopij in 200 rezidenc. Skupna škoda as računa na milijon do-larjav.
PROSVETA
THE ENI.HiHTKNMEWT
«lasii.o tn nasoonb •4 mm4
LASTNINA yuUfUUH*
HMIVENHKE JKUNOTS
Glasovi iz naselbin
/iWtBiivt betet«» b rauflft IHtJev
'Prešernov" koneset
Cezo-
SKPJ, kot vestnega ¿lana eoc. pev. «bora NAPREJ, pri tereni m je udejstvovsl kot starosta ali aodnlk in svetovalec v vseh važnih
je trajale cele tri ure. Silna nevihta in toča, ki je vse snišiia, kar je bilo aeienega po
(vrtovih in na polju. Vse sadno I drevje je uničeno. Delavcu in
CMrasa. — Preteklo nedeljo! rrfffmo nekaj pogreikov, je pre na društva so izgubila v Mattiu kmetu vse kljubuj«.
UM; M !•*»-
m»-) ts	M	Z
M*. II.M trn t «t rt M«: «•SB»
r M w	"
i for tf» UJM-I
CkUMro mm« Ckc«ro |7.M r»r r«r t HnnUi« S* P*' «"*'
Cm MU«" S" 4«««
TuSitW«. r.U. - ywH.-«"-wrt»U will I* riuir»**-
■tik ■ Itatom»
Hdlof HI 'Vi
1'ROHVKTA
MN H M*.
MKMUKK or tms ktcdtckatkd raicsa
MM), .
mL 4»	J« 1
..roJ-ln.	* S»*-*»«".
Uat m «*•»»»• _______
peUfcU
Član umrl Letfvills, Colo. — Dne 2. maja, je, umrl po kratki in mučni bolezni y bolnišnici v Salidt Louls Fahule, star 46 let in doma iz Prigorice pri Ribnici. Bil je član društva it. 278 SNPJ ln zapušča ¿eno, sina ln dve hčeri.
Samomor Ashland, Wis. — Tu se je uš strelil Jože Ferkovič. Kaj ga j«J gnalo v smrt, sorodniki ne vedo povedati.
fte nekaj novih grobov Cleveland. — Umri je Frank Mlakar, po domače KoŠca, star 49 let In doma Iz Drnova pri Kr škem. V Ameriki je bil 80 let Tu zapušča ženo, v starem kraju pa očeta in sestro.
Lorain, O.—Tu je umrl Frank Kirn, star 60 let in doma iz Gor njih Pirnič pri Medvodah. V ata-rem kraju zapušča ženo in štiri otroke, tu pa brata.
Cleveland. — Jennie Hrvatin Je prejela vest, da j« v Trstu u-mrla njena sestra Msrija Cek, stara 43 let. V Ameriki zapušča dva brata in sestro.
Obletnica katastrofe
Cleveland. — Na letošnji apo-mlnskl dan bodo obredi v spomin petrindvajsetletnlce požara, ki je uničil šolo v Collinwoodu. V tem ognju Je nažlo smrt 172 otrok, med katerimi je bilo mnogo slovenskih žrtev.
Poroka dve članov
Cleveland. — Zadnjo soboto sta se poročila John Smole in Rose Trobenter, oba aktivna Člana družtva Comrades SNPJ.
Je Imel moški zbor "Prešetun" svoj spomladanski koncert v jednotini dvorani. Gostovala sta dva zbora, "Slovan" iz South Chicaga in češka "Lyra'V ter litvliufci ženski sekstet in godalni kvartet iste skupine. Krono je zopet odnesel češki zbor "Lyra", -ki Ima Izvrstno trenirane in ubrane glasove.
"Prešeren" je nastopil v a&o-ru s šestimi pasmami ter ofcte torn in kvartetom. Oktet, ki je zapel Dolinarjev "Venček narodnih pesmi" in "Gypsy Love Song", se je posrečil, ne pa kvartet, ki je šel pri "Pastirčku" z glasa ali "piča". Od zadnjega koncerta je ribor naraatel za več pevcev. Najboljše je zapel "Slava delu".
Dober glasben material je tvlnska Skupina, godalni kvar tet in ženski sekstet. Kvsrtet proizvajal štiri "klssične skladbe, ki zahtevajo popoln mir y dvorani, ds pridejo do polnO veljave. Ko je nsats
skupina, je svdiencs pa «e postajala «umna, kar poss da je bil program predolg — 26 pevskih in glasbenih točk, kar , e dovolj za dva programa.
Drogi del je tvorila burks Ttfiotspci", v kateri so nastopili Možina, Znidarsich, Udo-vich, I. Beniger in Renar. Pri u-deležbi se je precej poznala kriza, kar je problem za vse orga-nizacije, posebno še za pevske skupine, ki imajo stalne stroške z vajami in nastopi.
Zatfrigarjl «stanove last ■o banko
Banka In» v Superlorju. Nakupovalna zadruga dobro vedr krlso
Superior, Wis. — (FP) — Na letni konvenciji Central Cooperative Wholesale so se zastopnl. ki 70 pridruženih zadrug Izreki za ustanovitev zadružne banke Ranka bo najbrž v Superlorju kjer je sedež Centralne nakupovalne zadruge srednjega zapudn
Delegat je so tudi sklenili ku piti veliko moderno pekarno i Šuperiorju, ki Je bila zgrajena pred tremi leti. Družba jo je se daj ponudila nakupovalni zadru gi. S tem bodo zadrugarji v Su periorju postali najmočnajŠ faktor v pekarski Industriji.
Kljub krizi nakupovalna za druga lansko leto ni nazadovala ampak Izkazuje napredek. Prometa je Imela $1,310,140. Cist dobiček znaša $9,000, ki bo raz deljen pridruženim organized Jam. V primeri s prejšnjim le tom se je blagovni promet zvi šal. padel pa je denarni promet za 1ST vsled znižanja cen.
Zadruge, ki so bile zastopane na tej konvenciji nakupovalne zadruge, imajo 26,Sil članov Mlnneaotl, Wlaronsinu. gornjem Michiganu in IUlnolsu.
60,000 poaetnlkov na proatorlh rssalave
Chicago. — Zadnjo nedeljo je 60,000 oseb poaetllo prostore svetovne rszstsve, kar je rekord za en sam daiL Vstopnina je zda lOc. Ofioiejna otvoritev bo v soboto, 27. maja. In k Ml' ceremonijam pride predsednik Roo-
M\C.t
Deaetletnica soc. kluba št. 236 Sheboygan, Wis. — Poročsno
e že bilo o smrti našega prija tel j a in člana Franka Modica, ki ga je iz naše srede iztrgala neozdravljiva bolezen aušlca.
Pokojni Frank je boUAial ns proletsrski bolezni nad 4 leta, vzllc temu je bil vedno aktiven pri našem pevskem zboru "Danica". Bil je tudi tajnik in blagajnik, odkar ae je "Danica" zopet prebudila in prlkloplla kot pevaki odsek k soc. klubu št. 286 J8Z. PdkojniFrank je posedoval lep lirični tenor. Čeprav že do skrajnosti izčrpan, je še vedno prihajsl ns pevske vaje skoro do zadnjega ln se veselil nastopa na desetletnici soc. kluba. Pokopan je bil dne 29. aprila v Zeleni dolini na katoliškem mirodvoru. Pevski zbor "Danica" mu je zapel v slovo ob grobu dve pesmi, "Blagor mu" in "Gozdič je že zelen." Pevski zbor "Danica" je z njim zgubil dobro moč ln zato ga bomo težko pogrešali. Ohranimo mu trajen spomin!
Deaetletnica soc. kluba št. 236 JSZ se bo vršila dne SI. maja ob 7:80 zvečer v Fludernikovi dvorani. Nastopili bodo pevska zbora "Slovenks", ženriki zbor, "Danics", moški sbor, eo-loisti, dueti ln kvsrteti, sledi umetni ples in muslkslne točke, nazadnje pa še "Slovenka" in "Danica" skupaj v mešanem zboru. To bo nekaj novega za poslušalce. Zato ne zamudite tako lepega programa.
Potem bo plea, Nsši muzi-kantje ae že priprsvljsjo, ker nam hočejo ustreči. Vae to za 26c. Vstopnice so že v prodaj In vam rečem, ds gredo hitro iipod rok; dobite jih pri vseh pevcih in pevkah.
Za odbor-Vincent C. Plak.
Prvomajski prasrik
1'ueblo, Celo.—V nedeljo, dne 30. aprila, /e društvo Orel št 21 SNPJ proslavilo prvomajsk praznik s govorom, petjem igro In pleaom. Dvorana je bi la napolnjena, pa a^Jf Je več kot preveč Čaas ss vsakovrstna praznovanja Zbrano občinstvo je nagovoril Mike Gabrijan; v kratkem govoru Je dobra orisal pomen Igre in pomen prašnova nja. Za njim je nastopil pred sednik društva, ki je v daljšem govoru razvijal ske razmera In rit bi boljše, še bi alll ns vsebino natančno sledil ginalu.
Zs tem je sledila igra v dveh
dejanjih "Grobovi bodo Spregovorili," drama, ki je velikega
oej po vol j 00 izpadla. Steve Sajn, v uiogi hišnega posestnika, je izvršil svojo sicer kratko ulogo popolnoma pravilno. Mrs. Pogorelec, v ulogi sosede, je naredila s malimi izjemami zelo dober vtia. Mrs. Boltezar, v ulogl žens Ivanove, bi bila mogoče boljša, če bi govorila glasneje. Anton Koehevar se je izmed vseh najbolj vživel v svojo ulogo — starega deda. Kazila ga je samo maska, ki je bila za 86 letnega deda za celih 80 let premlada. Drugi pot za tako ulogo lasuljo na glavo z dolgimi, neostrlženimi lasmH
Dami Knafelčeva ln Sevdco-va, kakor tudi John Klancher in Martin Miklich, so dobro izvršili svoje naloge. Louls Erčul, v ulogi Ivana, sicer vedno dober igralec, je imel to pot pretežko ulogo; prvič ni bil zadet v osebi, drugič tudi ni še oddaleč dovolj izražal svojih čustev. Mogoče je bilo temu krivo občinstvo, ki se smeje ns nepravem mestu, namesto da bi izražalo sočustvovanje. Smeh mesto sočutja zmeša igralca, da se ssm sebi neumen vidi.
Otroka sta imela preveč rdeča lica in sta bila vseskozi predobro razpoložena, za otroka, ki sts tako lačna, da pojesta dedo vo juho. Sploh pri igri bede jo bilo vse preveč rdečega barvila na licih, kakor tudi soba predobro opremljena. Naši igralci nsj si izbijejo Iz glave, da mora biti na odru vse fino in vsak bi rsd zgledal kar najlepše, če prav igra kliče za ravno nasprotno. Vse to pripomore, da se občinstvo ne more vživeti, da bi trpe lo z osebami na odru, temveč največkrat spremeni žaloigro v komedijo.
Med dejanjema je nastopil novo ustanovljeni samostojni pevski klub "Slovenec", kateri šteje nejcaj nad dvajset članov. Zapel je štiri pesmi, dve delavski in dve narodni. Klub je Star še-le par mesecev, a priznati moramo, da smo bili presenečeni nad dovršenostjo petja. Klubu in pevovodji E. J. Mensin-gerju vse naše prlzhanje!
Splošno je vsa prireditev naredila veliko boljši utia kot lansko majsko praznovanje. Samo drugi pot, kadar ae na našem odru še priredi drama, naj se v pozdravnem govoru pristavi: Ljudje božji, nocoj se bomo jokali, ne smejali. Zapomnite al!
Opazovalec.
mnogo, kar se ne more nadomestiti, naselbina pa je zgubila do-brega zvestega moža, ki je bil zvest zagovornik naprednih razredno zavednih idej. Njegorsa aktivnost je segala daleč nazaj v tiste dni, ko se beseda socialist ni smela spregovoriti, ne ds bi se kdo ne čutH užaljenega. Njemu se ima milvvauška naselbina zahvsMti za ugled kakršnega si je priborila med ameriškimi Slovenci.
Ce pregledamo življenje moža kot je bil Math in ga primerjamo življenju človeka, katere mu je bil le lastni dobiček najdražji ideal v življenju, potem šele vidimo razliko in nam je mogoče soditi, kje smo zgubili več. fiele potem nam je mogoče cenitt, značaj, katerega smo v življenju mnogokrat mogoče ne-vedoma podcenjevali. Math je bir zvest svojim principom kakor tudi svojim prijateljem ve-doč, da kdor ni zvest prvim, je tudi slabič pri drugih.
Po enoletnem odhodu se ga še njegovi zvesti sodrugi vedno spominjamo ter želimo, da b nam narod dal še več takih mož mož z značajem, kakršen je di-čil njega. Njegov spomin ostane med riami neizbrisen!
Sodrug.
Sodrugu Math Tamšetu v spomin Milwaukee, Wis. — Bilo Je o» krog tretje ure popoldne dne ms j a 1982, ko je za vedno za~ tisnil trudne oči sodrug Math Tamie. Dolga mučna bolezen, ki ga je davila nad dve leti, gs je napoaled premagala. Spominjamo se Matha kot zvestega so-drugs, spominjamo ae ga kot voditelja društva Sloga št. II
Konferenca P. M. 14. maja
West AHk», Wis.—V nedelo 14. maja ae vrši konferenca Prosvetne matice v Kraljev dvorani. Raditega se je zavze klub št. 180 J. S. Z., član Prosvetne matice, da priredi doma čo zttbavo v soboto zvečer 18 msja v gori omenjenih prostori!^. Kakor pri prejšnjih klu-bovlh zabavah, tako tudi na sobotni, upamo zadovoljiti poset-nike s prav nizko vstopnino, sa mo Uklj učene so j est vine dobra vinska kapljica in ples S -tppi smo omogočili poset tud •vsem onim, katerim se je kriza Vgnezdila v žepe.
Priložnost bomo Imeli tud slišati važno poročilo a. Baxter-ja, zastopnika konti nentsiaegs kongresa, ki j« zastopal tud klub št. 180 JSZ. Vabljeni ste vsi, tako tudi zastopniki konference.
F. M., za klub 180.
Dva aovražnika
Huntington. Ark. — Ce člo vek' premišlja aedanji položa. vidi, da vse drvi v eno smer — v propast. Menda se je tudi na rava zaklela s kapitalisti vred da uniči delavca in kmeta. Ako vremenske nezgode ne uničijo pridelkov, pa pride kapitalist, k jih vtsme v svoje kremplje, te ko da ne ostane kmetu nič, dela vec v mestu pa mora drago pla čatl. Delavci in kmetje pa na molijo, da bodo Imeli po smrt nebežko kraljestvo za pjsčflo!
V Arkansasu ln Oklafcom smo imeli 26. aprila sDno ne
Rudar.
Izlet 14. sssjs
Sygan, Pa. — Klub št. 18 JSZ priredi izlet (piknik) v nedeljo, dne 14. maja, prsčetek ob drugi uri popoldne, na vrtu društva št 6 SNPJ. Uljudno ae vabijo sodrugi in ostalo Občinstvo, da se tega iafeta »delaša, ns kate rem bo zadosti zabav« zs stare mlade. Igrala bo izvrstna godba. Za suha grla ln vso drugo postrežbo bo skrbel od-tor. Na svidenje 14. msjs!
Frank Ursitz, tajnik.
Popravek
Meadvile, Pa. — V moj dopis is Wstterforda, Pa., ki je bil pri Občen 3. maja, se je vrinila pomota. Glaaiti bi ae moralo, da samo hlev za živino je lastnika stal $50,000, ne pa oelo posestvo. Sedaj se bi dobilo za nizke ceno» po mojem mnenju za par sto tisoč vse skupaj, ne za par tisoč.
Jacob Stegel.
•r —'-rr^r
tvsn Jontes:
Bi m m m J^ A aaiimmuh
Basala o sovraews
Neksteri prsvijo: Kdor ni zmožen velike gin sovraštva, ni zmožen velike Ijubesnl. Iz tega bi aledilo, da kdor1 ne zna so-vrsžiti, ta tudi ne more ljubiti, sploh ne more. To naslranje ae mi vidi zgrešeno. Meni se namreč vidi, da so ljudje, ki aovraš-tvs v polnem pometra besede niti ne posnsjo, po drugi strsni pa jim ljttbsssn ni tako tuja. Zato bi rekel, da ni potrebno, da si zmožen sovražiti, ds bi mogel ljubiti. In veliko sovraštvo ni noben dokaz, da je človek, Id tako hudo sovraštvo kuha v sebi, velik tudi v drugih ozirih, predvsem pa v ljubezni.
Meni ss vidi popolnoma pva vil no, da človek aovraži vae, kar je grdega, gnasnsgs sli krivičnega. Jas aovraŠim današnji go-apodarski in družabni ustroj človeške drašbe, kajti ts aistem je meni sovrašen, krivičen in v svojem bistvu «nusobs san Ali to ni divje sovraštvo, kakršno ssstka rastmi in uničuje rassodnost; je mirno sovraštvo človeka, ki ve, da krivka v kakršnikoli obliki zsslužl edino sovraštvo, nasprotovanje ln pri zadevanje, katero stremi zs tem da ss jo uniči. Isto vsljs o bi navščiai, zlobi ln drugih izrastkih krivičnega in gnilega aiate-
Druga pa je glede sovraštva, ki ae dnevno kuha v milijonih človeških lobanj in katero veUa posameznikom, je čisto osebnega snaČsj; te vrste sovraštvo jo silno kvsrno ln pogubno, ker sil no boH, peče in ra*|eds onega, ki ga goji v sebi, drugič ps na ta aR on! nsčln škoduje onemu ksteremu velja, če mu le more Torej vpliva kvsrno ln jtagubno na obe strani. Zato bi as mora» II temu sovraštvu kar najbolj mogoče odreksti, ga ddga njati od sebe. 2e zgolj dejstvo, tfs tako sovraštvo uničuje pred vsem onega, kateri sovraži, bi moralo omejiti v nas sovraštvo do soljudi, kajti količkaj pameten človek ne bo silil v lastno pogubo. In če je človek toliko pameten, ds ne želi slsbo sebi, ne bo letel slabega tudi svojemu sosedu, ksjti ssveds se, ds slsbo, klicano po njem nad soseda koaesm udari tudi njega
Tudi meni je že marsikdo prizadejal kaj neprijetnega sli slabega, inl škodoval sli skušal škodovati ns ts sil oni nsčfo, me ranil, sli jas nisem nikdar nlko-gsr zasovražil. Vedno sem bi mnenjs, da sovražiti je bedasto saj človek s tem škoduje v prv vrsti ssmemu sebi in končno (&• le mogoče!) tudi tistemu, kateremu veljs njegovo sovraštvo. Ns prvo niti drugo ni pametno, temveč je nasprotno Jako neumno, čemu greniti življenje sebi ln drugim T
Recimo, ds me kak rssbojnlk napade is zasede. Popolnoma logično jo, ds ss jas poakušam braniti. In recimo, da ss rasboj-nlks srečno ubranim, ga odle-nem, premagam. Ali ssj gs tedaj sečnem sovražiti? Napadel me je. to jo ssi mi je škodovati, toda jas
J® t» odkrižal, ^ njegove Seveda sem odaesd k k?m kaj pra* i« ^ te je glavno! ^JJM * Spodletel ob
|n l^Pravljenosti. To^SI
loneapametno.febir*!
tem začel sovražiti 1 Tudi v slučaju, d» ^ J nik nadvlada in oropTu^l štvo Odveč, brezplodni!! ftvs ne more upreti kem slučaju storim ruiul si zasedo in razbej^l bro zapomnim, da a* «nore presenetiti ia ^¡M Ce pa bi ga zasovnjkl tem prav nič ne pomud 1 škodoval, kajti sovraSTJ glodalo in grizlo, dočim bi J razbojnik ob istem tm «3 no posmehoval. In ob pnjl ki bi me zopet pričakal ?1 di ter me zopet nadvladi tem lažje, ker bi mene «J slepilo, da bi pozabil zaj razbojnikovo zahrbtnoit| Kadar napoči ura b^ J -reba boriti. Le slabit J )rez boja. Toda sovražiti J (sterimi se moramo boriU ma pomena. To človektkl duje in pomaga nasprotij vražijo slabiči in stril3 Mož udari, kadar je trehiJ ti, nato stopi vstran ter J v pripravljenosti. Moi «J hotel slabiti 8 sovraštvo«, bilo bedasto. In znak Mnogo sovraštev, prav veliko večino, po bs in neumnoet majk skrajnosti osebnih ljudi v tem leži velika tragiki štvs: Povejte mi, ali j« sovražiti človeka, ki je taki hen, da ne vidi iz in pral» in tako bedast, da bob vati ne le drugim ljudem, več tudi samemu sebi? pametno, sovražiti lenkostne, pritlikave stvore? Ali ne poludemoij da smo sami prav tako 1 kostni in pritlikavi kot 1
Poznal sem že več ljs£,i terih sem videl znatni skrene prijatelje, štene ljudi, kskršnih ni •preveč. Bil sem preprii* njlfa ni bilo prostor« kostne osebnosti, xa za hinavščino. In vsaten bej sem imel rad.
Dasi sem mislil in upsl prijateljstev ne bo ko grobom, so bila vis zeloh trajna. Majhns opaiki,» la izustens brez slaksp na, s je vsebovala končala eno tako prij Drugo se je rszbilo ekf sovraštva, ko nisem ti orodje v tujih Sami malenkostni ■ iS huda sovraštva. KajUl ne sna sovražiti hujše I le bivši prijatelji. Z in natolcevanji, 1 rov«m zahrbtnim škodljivi» njem te skušajo uniaH sredstvo jim ni pran** ogabno, samo ds bi tej f Ali nsj človek tal*» 'tem zasovrsii, kakor «' žijo njega? Sovražil«JJ ln ne brez tehtne«» vsd pametno to nI. Clovet« sšnčsj« moral biti prsvl hvaležen usodi, ds jt Mj
«mtrftvsstriaUkrtahr
malenkostnih priti»" jih pokazala vsej njihovi tr goti, ki vzbuja v vrStnost ket Bsmii)«»1 slepih irvrtev!
Ce imsts takn»«^^ ks, ne sovražit« I* biti tako majhai i« " on s svojim sovrs** hijte ga in V*** ' •ploh kdaj P"«**?1 boljše is ■ajp*»lH
Ne aovražite Inčimssbo^e< sovraštvu, vara se e»
gojiti -rs^J le in edisok*^ ljudje po"*** le takšni U^ Kdor pa ni tsk«
vražnike
Zapomnite d:

like ljutotsal Kajti: A«^ J
m,
kih stvari, štvs la
maja.
fkosxbtx
Jesti iz Jugoslavije j
I
nede-vlomilci
(bfim»
VU)M v MAKI BOBU »d 100,000 Dto
IS- f "» t9M
M Vtlikonoino n«n»ni . 7„mu pred kratkim u-„rinskega posrednika »kito ter odnesli goto-dragocenosti v skupni
nad 100,000 dinarjev. v t dvorišča vlomili rrat v pisarno, kjer ■¿zna blagajna. S tako injsko nogo so blagajno mestih raztrgali in po-aje gotovine 32 tisoč di-; ročne blagajne 12 ti-. predalnika 26,000 Din. "bo torej odnesli v denar-70,000 Din, nakar so po-neke briljantne uhane, e ikode nad 100 tisoč
so opazili v nedeljo do-prišli so uradniki tvrd-kije, ki je uvedla zašle-vlomilcev. Dva moška, sodelovanja, sta b}!* vendar pa tajita va*r a
tri imajo shod. — V Ni revija državna stranka od, na katerem bodo got-•dsednik senata in pr*d-kupMine, predsednik dr-tranke (Uzunovič) ter i ministri. Za ta shod s jo tudi romanje posa-eputacij iz vseh bano-je že imel tako važen ko je nastopil tudi predsednik Marinkovič vojem govoru dejal, da eba izvršiti svobodne v6-so Jugoslovani za cen ali proti njemu. Ta nje-ava je bila od tedaj že citirana, češ, sam jredsednik misli, da j« udsko voljo upoštevati, •pet obeta shod, kjer boli skoro sami ministri rjetno, da bodo rekli spet važno.
eva knjiga zaplenjena.—
ka založba izdaja Zbra-Miroslava Krleže, naj-hrvatskega pisatelja, že pet debelih knjig, j dnevi j)a je i^el šesti katerem so zbrane razve novele pod skupnim "Hiljadu i jedna smrt" ena smrt). Kakor hi-knjiga izšla, je bila že ana, ker vsebuje nekaj jih smatra cenzor za Verjetno je, da bo cen pogosto posegla na po-afin v izdajanje Krleže-n dokler ne bo cenzura tila, bomo težko dobili Zbrana dela, pač pa nje-ceniure Izbrane spise.
vs
rat
t« Jus«davt|a.)
posestnika Androjna je ostala doma samo gospodinja s štirimi otroki. Huda burja je pihala pe hribu in to je povzročilo nesrečo. Burja je potegnila ogenj z Androjnovega ognjišča v dinv nik, kjer so se vnele aaje, nakar je zs neslo nekaj isker na pod, kjer se je vnela slama. V nekaj hipih je bila vsa Androjnova domačija v ognju: pod, hiša, svinjaki, kozolec, konjski in živinski hlevi. Burja je pihala in ras-našala zublje, da ao ae sosedna poslopja vnemala tik drugo za drugim. Omejiti požar je bilo ol tej burji nemogoče. Androjnova žena, ki je prva opazila ogenj z domačega dvorišča, je brž plar nila v hišo ter potegnila iz nje vse štiri otroke in jih odvedla na varno, nato pa vsa zmedena begala okrog goreče svoje domačije ter kričala na pomoč. Toda v va»-ai ni bilo skoro nobenega moškega, kar pa je bilo žensk ia otrok, so obupani begali okrog svojih gorečih domov. Le toliko Hi m/M ao imele še prisotnosti, da ao re*| tal. Skoda je krita a zavarovalr šile otroke na prosto ter odprle, »Ino
dic, posestnik z Rogačice, se na haja v Ameriki in je njegove posestvo upravljal nečak- Pogorela je stanovanjska hiša a vsemi gospodarskimi poslopji Škode za 150,000 Din, zavarovan ni bil. — Pri Matiji Resniku ni bilo nikogar doma, ko je ogenj uničeval domačijo. Pogorelo je vae, škode za 300,000, zavarovan za 30,000 Din. — Posestnik Novšak Anton si je rešil hišo, drugo je pogorelo.
Tako je deset premožnih kmetov popolnoma obubožanih, ne strehe nimajo ne živeža. Pogo-relci so že preko raznih zastopnikov naslovili prošnje na oblasti, naj pomagajo, toda verjetno je, da jim oblasti ne bodo mogle dati denarja
I «pa vas Rogačica je uničena za več let
Požar v Koiakih. — Na Velikonočni pondeljek zvečer ae je vžgalo gospodarsko poslopje posestnika Franca Fazmana v Ko» šakih pri Mariboru. Sicer so kma-lu dospeli gasilci iz Maribora in Pesnice, vendar pa zaradi pomanjkanja vode niso mogli ognja pogasiti, pač ps so požar k>-kalizirali. Poslopje je pogorelo i vso zalogo sena in orodja do
>GAfl( A NAD SKOČI-NOM POGORELA
rt kmetij pogorelo. — » nad dva milijona
■elikonočni pondeljek ja vsa vas Rogačfca, ki Bkocijanom. Tb je eden pota rov zadnja leta na1 «n Vfa škoda znaša «ilijnna Din, saj je po-
• velikih ln manjših pogoreli »o vsi stroji, vse v«U, Cf>\(> nekaj Mne
živina ps je uni-Po*vke po njivah. Ta-premožni posestniki Pitali v eni uri obu-
«tačka jo znana kot e-trdnih vasi in leži vi-| ^ ^ bkocijanom. 10 Precej odrezani od d" cerkve imajo po v Ntocijan ali Sevnico. Potnikov je v vasi trdni ln njihova vas
^ ,S	delom
Predniki kamnite laze
w v Plodne njive, no-
*t*»ovanj*ke hiše ni
[ " ti» v hlevih be-* Podih moderni po. "r,)ii. »koro ob vsaki /^njak u deževnico. 3	in ti ao
*** zaslužka. Tsi Je tniki in njih do-_ * »trto.
r™*» i PonedstjA ao »¿'^^n« odpravili
Na domačij
hlev živini, ki je podivjala ter zdirjala na njive in uničila vse
,tra' f-1Vif f I ' ii '
42 poslopij je gorelo kot ena sama baklja. Mnogo hiš je bile novih, po kozolcih in senikih je bilo mnogo sena in slame — dobra. hrana za plamene, tako da ne bi mogel omejiti požara še tak napor gasilcev. Sicer pa na gašenje sploh ni bilo mogoče misliti: vode rasen v vodnjakih ni, gasilcev v vasi ni, moški zdoma, preden pa bi dospel sel v dolino po pomoč, bi v burji ogenj že davno uničil vso vas. V tej zavesti so vile roke gospodinje in otroci in nekaj Btarčkov, pokle-kali ao in rotili ogenj, naj jim prizanese. In ko so moški na poti domov iz cerkve zvedeli za nesrečo, so se podvizali, se pognali v hrib, a ko so prišli do domače vasi, so videli, da je vse zamanc takrat je bila že vsa vas napol v pepelu.
Fogwelci: posestniku Aldjttf Androj ni so pogorela vsa poslopja : hiša, hlevi, kozolec, stroji, vozovi, žito, obleka ln je brez vsega. Škode ima okrog 300,000 Din, zavarovali je bil le za 20,000 Din.
Janezu Ruparju je prav tako pogorelo vae, hiša in hlevi, vse zaloge ln moderni stroji, ostal je z ženo in štirimi otroki sam brez vsega. Škode okrog 200,000, zar varovan pa ni bil. — Posestniku Jožetu Kuharju Je prav tako zgorelo vse, le živino ao rešili. Pet ljudi je ostalo brez strehe. Škode za 200,000 Din, zavarovan za 1600. — Posestniku Antonu Mrgoletu prav tako vae pogorelo, zavarovan za 10,600 Din, škode pa ima za 300,000 Din—Janez Rak je bil najimovitejši kmet v Rogačici. Doma je bila le žena, ki je rešila otroke na piano, vsa domačiji pa je pogorela. Poilopja ao bila nova, zidana pred dvema letoma. Pogore-Ji so lepi živinski hlepi, dve kle-ti, kašČa, pod, senik, kozolec dvojnik, betonlrani svinjaki, velike mndžine živeža — In nazadnje ae je ogenj oprijel tudi nove hMe ter jo uničil. Škode I-ma za nad 800,000 Din, zavarovan pa je bil le za 14,500 Din.— Posestnici Ani Mrgoletovl je pogorelo prsv tako vse: hiša. hlevi, pod, kašča, kesolci itd. Škode 200,000, zavarovana za 3/500. — Pri posestniku Antonu Mislsju ao rešili le živino. Ves drugo je pepel. Škode 200,000 Din, zsvs-rovsno zs 900 Din. — Jože Gni-
lo.
UMOR NA VELIKONOČNO NEDELJO
Dekla zabodla gospodsrja, s katerim je Imela ljubezensko razmerje. Za veliko nož obračun
V Tumišah pri Ptuju je imel svoje posestvo in gostilno 48-letni Ignac Emeršič. Pri njem je bila uslužbena že nekaj let 28-letna dekla Marija Vreževa. Med njima se je že pred leti razvilo ljubezensko razmerje, čeprav je Emeršič oženjen. Zaradi te dekle
skega vrha, se je na kolesu vračal s tremi prijatelji is Gornje vssi proti domu. Vozil je tako hitro, da so ga ostali komaj do» hajali. Bilo je pozno zvečer, tema, pa je v nagli vožnji Dermo-ta tako nesrečno padel a kolesa, da je obležal nezavesten. Prijatelji so ga naglo prepeljali v Gorenj o vas k zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč, a je takoj nato umrl. Drugi ponesrečenec je Ivan Bogataj, M let star, doma iz Suhega dola. Udeležil ae je neke zabave v Gorenji vasi in okrog polnoči se ja s motornim kol«'-» »m vračal domov. V temi pa je napeljal v obcestni jarek, ter dobil tako hade rane, da jim ja kmalu po padcu podlegal.
Smrtna nesreča v Radečah.—
V Radečah dvigajo tovarno Pint-nik za eno nadstropje in uporabljajo pri delu dvigalo na elektriko. Na veliki petek se je dvigalo nekaj pokvarilo in morali ao popravljati. Misleč, da je popravilo ie končano, je polir dejal delavcem, nsj prič no a delom. 24 let stari delavec Albin Verbič is Radeč je obeail zidarsko klblo nu dvigalo, pri tem je prišlo do e-lektrične spojitve in Verbič je ns mestu obležsl mrtev. Razne oblasti vodijo zasliševanja ki preiskavo, da ugotove, kdo je krivec amrti tega mladega delavca.
Požar pri Ztbtkl. — V slbiftki
dolini, v Brunki vasi, je poAar v noči od velike sobote na veliko
nedeljo uničil gospodarsko poslopje posestnika Lojseta Cokla, po domače Orbota. Ogenj je na dveh straneh poslopja planil proti strehi in ker nI bilo mogoče gasiti, ao ae sosedje omejili le ns reševanje živine, ki ao je le deloma rešili, in obrambo aoeed-nih poslopij. Gospodar as js pri reševanju precej opekel ki je moral v bolnišnico. Poalopje je pogorelo do tal.
Umrla sts: v Bačah ob Ba-škem jezeru na Koroškem mla
se je gostilničar precej zadolžil. ^^ ^ ^ ______
Zadnje Čase je prišlo do pogo- dJ	zdravnik dr. Lovro
stih prepirov med obema zaradi ljubosumnosti. K dekli je namreč zahajal tudi 29 letni Konrad Murko, posestnikov sin iz Dra-ženc. V teh prepirih je Vrtava baje že večkrat grozila Emerii-ču z nožem.
Na velikonočno nedeljo pa Je Vreževa svojega gospodarja zaklala. Zadala mu je z dolgim nožem hud sunek v hrbet, tako da se je gospodar takoj zgrudil in kmalu nato umrl. Vrežsva pa je svojim fantom Murkom, ki je bil takrat pri nji, zbežala. Naslednji dan so ju prijeli na Bi* gu pri Ptuju ter odvedli v ptujske zapore. Preiskava hoče dognati, v koliko je v umor zapleten tudi Murko, ker ss sc^i sodišču neverjetno, ds bi bils Vreževa sama ustrahovala Emerši-Ča. Poleg tega pričajo podplutbe na Emeršičevem truplu, da ata se hudo rvsls. Sumijo, da je Murko svojemu dekletu pomagal. 2e prejšnji dan je obstala Vreževa, da bo na nedeljo z gospodarjem napravila obračun. Murko taji aokrivdo, Vreževa priznava uboj. — Za veliko noč smo imeli torej v Sloveniji procesije, požara, uboje, smrtne nesreče ob možnarjih in velike redukcije v premogovnih revirjih.
Tudi pri Kranju Jsjprel». — Dne 18. sprils z rela fujTtoaestnika Pi mana v St^žišČ jel tudi drugolupo ln hlev, tako da je zgorelo troje poslopij in da ima gospodar okrog 100,000 Din škode.
Dve smrtni nesreči v Poljan-skl dolini. — V Gorenji visi v Poljsnski dolini ata aa pripltlli ns velikonočni pondeljek dva ne-areči, ki ats zshtevsll življenji dveh mlsdih fsntov. I/eofold Dermots,
Cikaika svetovna raaatavai Adam Gugu In Eva Minnie, ki
bosta prsdstsvljpla prazgodovinskega neanderthalakega človeka na razatavl.
Nikl, atar 34 let. V Ljutomeru pa je umrl najatarejšl občan, dr. Aleksander Rossltsch, ki js bU rojen 1837 in js torej dopolnil ls-tos 96. leto. Nekaj žasa js izvrševal zdravniško prakso, po očetovi smrti pa je vodil veliko posestvo z velikimi vinogrsdi.
Umrli so: v Jarenini 72 letn župnik Alojaij Clžek iz Slovenj-gradca, v Gornji Radgoni veteri-narjeva žena Cilka Samčeva, Celju 76 letna Jožeta Nardinova, v Novem mestu 22 letna Mihaele Podbevškova, v Toplicah pri Zagorju gostilničar Martin Renčof, v Ljubljani gostilničar Peter Urbane in 89 letna Karolina Bozzi-nijeva, v splitski bolnišnici mornar Franc Sever, po rodu \t Slovenije, na Golniku v zdravilišču Julij Kraanik Iz Trbovelj.
Umrli as: v Kočevju inženir Ivan Psrsoglio, po rodu is Trbovelj, ursdnik TPD, v LJubljani upokojeni nsdučitelj Frsnc Ko-zjak, nekdaj šolakl upravitelj v Toplicah pri Zagorju ob Savi, v Dobrunjah 65 letna Ana Kerži-novs.
IVERI O LJUBEZNI
Rootmlt pojasnil "partnerstvo z businessom"
V svojem govoru v radio je naznanil, da je MrsM dežela"
Washlngton, D. C. — Predsednik Rooeevelt je v nedeljo zvečer drugič govoril v Beli hiši in govor je bil razširjen po radiu po vaeh Združenih državah. Povedal je, kaj js naredil v prvih o-amih tednih avoje administracije. Rekel je, da takrat, ko je nastopil predsedniško službo, je Amerika "umirala po palcih," da-nes je pa že toliko okrevala, da bo gospodarsko ozdravela,
Rooeevelt je naštel vse ukrepe, ki jih je kpngree sprejel na njegovo priporočilo — oziroma so Še pred kongresom — ln trdno js prepričan, da je republika ekonomsko rešena.*
Dalje je potolažil one reakcio-narake sloje, ki ao v strahu, da demokratska administracija uva Ja "državni socialicem." Reke Je, ds je zmota, ds kdo prsv!, ds fsdsrslns vlada Jemlje farme industrije, bsnke in želesnlos pod svojo kontrolo. To ne gre. Prsvllno tolmačenje vlsdnih u-krepov, vseh današnjih izjemnih zakonov, Je, da vlada jemlje farme, Induetrije, banke in transportna podjetja v "partnerstvo." To pa ni "partnerstvo" sa deljenje dobička s privatnim državljanom, temveč js "partnerstvo" v nadzorovanju In planiranju. Vlada aamo skrbi, da ae bodo načrti Izvajali.
MoCJe bi bili skromnejši, če bi vedeli, kako jih v kakšnih trenutkih aovraži ženska, ki jih
ljubi.
e
Tisti dsn, ko ns ljubiš več,
dvomil, dsll ai kdsj sploh ljubil. •
Zensks, ki ae apossbi, ae ni apozsbils, temveč ae je spomnils
Mrtvo ljubssen vzbujati je brst pomena. Preteklost ns postane nikoli bodotoost.
ZDRAVJE IN BOLEZEN
Najnovejše ratlakave so pokazale, da ne kale asč pri ljudeh, ki trpijo zaradi nevralglje (bolečine v obrazu, trganje v koateh Itd.) nič abnormalnega, pač pa je bilo v krvi preveč aladkorja. Antldiabetlčna hrana je odpravila v teh primerih tudi nevral-gljo.
Srce odraslega človeka tehta povprečno 300 gramov, a
Dojenčkova teža ae podvoji praviloma po prvih potih meaa-dh in potrojl proti koncu tretjega leta. Petletni otrok Ja dvakrat tako težak, kakor enoletni, dvanajstletni pa dvakrat tel JI I>etletnega.
Človeška lobanja prenese v
dolžino pritiak do 13 atotov. *
Obolele ljudi je treba zelo počasi in previdno dvigati, kajti neredko se zgodi, da ae omotljo ali omedlljo, Če jih prehitro apra-vi v sedeč lego.
V takšnih primerih Je najbolje, da jih položimo ploako na postelj, da pride kri ajiet v možgane, kajti tu je vzrok omotica in omedleviee.
Trinajst letn les Delavskega biroja
Now York. — Laljor Bureau, Ine., statistična delavska organizacija, Je te dni praznoval avo. Ja trlnajatletnico. Blroj ae peča i zbiranjem atatiatike nanašajoč aa na kolektivna pogajanja (rt pomaga unijam pri sklepanju novih pogodi). Podružnice Ima na arednjem zapadu in zapadu. Blroj pregleduje tudi poslovne knjige unU in Izdaja mesečno publikacijo "Facta for Work-
AM "
••rs«
Dtšslo bi mu!
Sodnik (med razpravo, občinstvu): "Kdor zin« le še besedico, ga dam takoj poatavitl na eeato V* Obtoženec: "Bravol"
aa*«. Mar be hotel biti milijonar.
A POR IZ MI
HPršprlčanJe Je aelo potrebno, ds ga lahko drago i>rodaš; sato tako cenijo dandanea prepričanj^, ki Je pa (odi vedno eenejls; povpraševanje nI v akladu s ponudilo,	i t s
Kako globoko socialno čuteče bitje je človek, dokazuje njegovo sočutje do bližnjega; nsjvs-čjs nesreča drugih ga prisadene asmo toliko, kolikor prltsdsns
njegove Interese.
—_—.—j
Dobrodelnost ljudi, ki ne ve. do kam z denarjem, proslsvljs-mo, nihče ae pa niti ne spomni, ds žive še tudi tisti, ki so naku-pičili s svojimi žrtvami to bogastvo.
s
Tisti, ki je dejal, da je vae minljivo, je pozabil na neumnost.
Človeka pozna dobro le tlatl, ki pozna tudi avoje alabostl.
Najlažje je hllnitl aočutje, zato tudi vaak tako hitro poaaibl nesrečo drugih.
•
Najraje govorimo o tem, tesar ne moremo povedstl natančno.
Človek dokazuje z vaem, da Je slab, čeprav z namenom, da bi dokazal, da Je vzvUen.
Ljudje cenijo čas le isto, ksr
hlepe zs densrjem.
s
Pri vaškem pokrsta odbija ljudi nsjbolj vritgrnm. aato ss nsj bolj širijo (Mikreti brez programov.
Ljudje najčešče pred norci.
kapitulirajo
EKOSSET!

Tone Seliikar ;
NASEDLI
Roman v treh delih
V f >v> h.
"5WR-
Sto in «to je trnkih prilik.
—	Bil je človek, ki je imel bolno ženo, nič denarja in bil bres dela, tako da mu je umirala žena pred očmi, ko ni imel, da bi plačal zdravila. «Prosil je, pa nlu niao dali. Molil je, pa ga bog ni uslišal, klel je, pa tudi hudič ni prišel z vrečo cekinov. Počakal je v temi bogatega moža, ga pobil in mu vzel denar. Rešil je svojo ženo.
Rešili so se! Klali ao in ubijali, ropali in požigali! Rešili ao ae! Grešili ao, zločinsko so grešili. Bog ve, kaj Je mislil oni mornar, ki je zaklal svojega druga? Ali je narava taka, da lene človeka skozi obup na nož? Oba bi poginila. Tako pa si je eden ohranil življenje, kajti bil je močnejši od drugega.
Zlobno bolestno ae je zarežal in govoril samemu aebi:
—	Tako bodo nOkoč govorili: Bil je mož, ki se je pisal Dolinar. Imel je hišo in njive, živino, gozde ta žago ter bil bogat mož. Bogastvo se mu je množilo samo oi sebe. Pa mu je raslo prepočasi. Prevzel ee je- Postal je požrešen. Hotel je še več! Tedaj ga je bog udaril s svojo pravično roko. Kakor Je prišlo, tako je skop-nelo. Vse, česarkoli se je lotil, mu je prineslo Ugubo. Končno je,. .
—	Hahaha, kako bedasto se bo to slišalo! Da bi bilo vsaj tako kakor pri mornarju ali onem delavcu . . . Vae pravljice so neresnične ta varljive. V pravljicah vendar ne morejo govoriti o zavarovalninah, trgovskih špekulacijah in goljufijah? Kako bi jih otroci razumeli!
Rešitev?! O, da, rešitev! Njegova usoda ni bila taAco tragična kakor usoda onih brodolom-cev, tudi ne takšna kakor delavčeva. Za življenje so se borili. Dolinar pa bo ostal živ in zdrav, četudi mu vae prodado, čeprav ga spode iz hiše. Cesta Je kakor morje. Polna nevarnosti ! Kako se bo boril, betežen starec, ko je pusta in trda, pozimi mrzla, poleti vroča in prašna? Kam se bo obrnil? K Ani, ki ji je zapravil doto? K Marti?
Ali nisem kakor tat, ne tat, ki krade, da se nahrani ln obleče, brezvesten ropar, ki je kra-dd lastni decl premoženje, da bi nagrabil še več denarja! Nikdar nikoli se ne bo mogel znebiti tega očitka, nikoli več ne bo našel pokoja, vedno bo ta mora ležala na njegovem «rcu!
Preživljal je ure, ko se je že zapiral v sobo z lovsko puško. Naboji so ležali na klopi, obe cevi sta resno kakor dvoje votlih oči, ki jima ni bilo mogoče pogledati do dna, upirali svoj Jekleni pogled v njegovo čelo. Bil je že naboj v cevi, petelin napet, jeklo se je dotikalo ko-šo *..
Doživel je trenutek, ko se je bril pred zrcalom. Britev je stala na vratu, samo krepak potegljaj ln življenje bi brizgnilo pod atrop, telo bi ae aeaulo: Zbogom, otroci, zbogom žaga ...
Toda žaga, žaga: zeng, zeng, v grči zinka, • kakor bi ai aam vrag brusil zobe.
Mimo okna je šel hlapec. Videl ga Je, ko je zavil čez aenožeti. Na veselico gre! Plesal bo, dekleta bo stiskal in ko bo noč, jo bo peljal v smrečje. Mlad je! Kako gre: Jopič je obeail na ramo, klobuk po »trani in s paličico maha po turkih ob «tezi. Solnce sije nadenj. Kakor otrok aolnca!
O blagor vam! Ničesar nimate, nič ni, o čemer bi rekli: to je moje. Ta njiva je naša,
Kornel Makunayn«ki:
NOČNO SREČANJE
(Nadaljevanj« In konec.)
Prijel je Stalinskega rahlo pod roko ln krenila ata v ozko uli-oo, kjer so se pričenjali vrtovi in prazna zemljišča.
—	Tu je odprtina v lesenem plotu, za nJim pa moja poletna prestolica. Videli ne boste ničesar, ker je zelo temno, pač pa že poznate pot in Če bi vas kdaj mikalo preživeti nekaj trenutkov v zanimivem pogovoru, me najdete tu. Prosim vas aamo, da udarite trikrat s ksmnom ali polenom po plotu, ksr ml pove, da prihaja prijatelj, kajti če ne bom ns to opozorjen, abežim čez vrt.
Stalinski Je poslušal in molčal. Čutil Je, da strens moža strupen nočni mraz, da bi rad govoril mimo in z meglo besed zastrl strahoto bede.
Dolgo je zrl na ta pusti kraj. ker je spala noč na zemlji, Id Jo je bil razmočil jeaenskl dež. Potem Je krenil počaai proti domu. Stari mož Je odšel t nJim.
—	Spremim vaa. — je dejal tiho — dobri ate bili z menoj.
—	Kaj nimate nikogar na svetu? — Je vprašal Stalinakl. .
—	Sem aam kakor balon <• stratosferi In nepotreben kakor Društvo narodov.
—	In v tem brlogu spite?
—	Ne vedno. Pozimi bivam pri dobrih ljudeh, ki mi dovoljujejo apatl na močnem stroju sv a nem munga. ki jim ga zato poganjam, kakor Samson ročni
dve sto kron «em dal zanjo. Oni ogoni «o bili moji, prodal «em jih za sto goldinarjev. Srečen je. Ničesar ni njegovega, pa je vea avet njegov. Plesal bo in vriskal.
Zopet se je zagledal: Skozi okno je videti njegov kozolec. Zdaj je prazen, ni pa še dolgo, ko je bilo v njem nekaj voz sena. Za njim je sadovnjak; jablane v lepih, somernih vjatah, same naboljše vrste: prižaoti kardinali, bel-flerji, voščenke in kosmači, poglej jih bobovce, koliko bo letoa sadjevca! Moštnice bodo dale najmanj dva polovnjaka. Fazani v hostl ao se lepo zaredili, lov bo obilen. Po travniku «o se pasje kokoši in pure, dve pegatki, race jo mahajo k potoku. Golobje golšarji sede na strehi, poglej norčavega samca, kako ee priklanja golobici, ki ždi nepremično kakor napihnjena princesa.
Sel je na dvorišče. Hlevna vrata so bila odprta. Konji so zobali iz jasli in okrenill glave, ko jim je tlesknil z jezikom. Krave so stegnile vratove čez hrbet. Sultan je poskočil, a ga je veriga vrgla nazaj. Vzpel se je na zadnji nogi in «ilil h gospodarju. Marjeta je sedela v «enci in čltala iz mi«ijonskega koledarja.
—	Kako vas ima rada živina, gospodar, je dejala. Pravijo, da nima pametL Poglejte psa, kako hoče, da ga pobožate!
—	Da, da, Marjeta. Živali so zveste! Ti čuvaš hišo? Seveda, hlapec je šel, dekla je šla! Naslonil se je na drevo. Ta ženska je skoraj štirideset let pri hiši. Tu je doma, zrasla je v Dolinarjevino kakor to drevo, ki ga je vaadil oče.
—	Kaj praviš, Marjeta: Ali bi ti bilo zelo hudo, če bi morala odtod?
—	Kako? Ce bi morala odtod? Kam?
—	Ne mislim zares, kar tako vprašam, ker sem radoveden. Ker si naša, kakor je vae to naše.
—	Težko bi prenesla, ampak na to nikoli nisem pomislila. Ah, le poglejte, kako je lepo pri nas! Domačija, kakršno bi si vsakdo želel! Drugam — umrla bi od žalosti! Kaj bi počele moje kokoši, moje svinje, ki sem jih letos tako težko zredila? Le poglejte jih!
Zaprla je leso okoli svinjaka. Dolga velika svinja se je privallla iz teme in cel trop mladičev, ki so se pognali na svetlo, se prehitevali, cvllkli, rili po gnoju in se zopet obirali pod svinjo, grsbeč jo z rilci za seske.
—	Veliki so že, je dejal Dolinar. Kmalu jih boš morala odstaviti! Pazi nanje 1
—- Ne bojte se! Dokler so v mojih rokah, jim ne bo ailel
Dolinar je šel okoli hiše. iNa voglu se je dt>r-nil in zaklical Marjeti:
—	Zdaj grem k Ani. Skrbno pazi, mogoče pojdem na veselico pogledat!
Pred hišo se je ozrl na vse strani. Cesta je bila prazna, nikjer ni bilo žive duše. Sel je ne-KsJ ¿asa po poti, ki drži v trg, v gozdu je krenil na stezo in se v kolobaru vrnil nazaj. Tako zakrit je prišel žagi za hrbet. Skaka je od kamna do kamna je prebredel potok in stopil v lopo. Sum vode je zatrl njegove korake, lesena stena je zakrivala pogled iz hiše.
Trepetal je. Z rokami se je oprijemal hlodov, ko je stopal čeznje. Njegov pogled je bil izgubljen, ogibal «e je vseh ljubih predmetov, a ključem je odprl leseno žagarjevo kamro in zaklenil za seboj. Iz žepa je vzel debelo svečo ln jo postavil na tla.
(Dalje prihodnjič.)
trenutka, ko me ti dobri ljudje nadomestc z elektriko. Takrat pa izpremenim bivališče in delo. S|>omladi in poleti, pa tudi tja do pozne jeaenl preživim v tej okolici pod zaščito zvezd, n moj angel varuh odganja s ognjenim mečem policaje. Moja neumna navada je poštenoat.
Stalinskl Je rasmišljal, kaj prav za prav pomenijo te besede, izgovorjene s pritajenim glasom, kakor da mu odkriva ta stari mož svoj globoki obup. Postalo mu je telo hudo, da mora aivolasl mol sredi vlažne noči, sredi mnogih hiš, ki v njih ljudje mirno spe, in čakati, kdaj ae bo lahko akril v zapuščeno kočo. In ta mol ne preklinja, temveč barva črno besede s takimi nebeškimi barvami, da bi Človek mlatil, da je vae tako, kakor mora biti.
Stalinskega je «tresel mraz, ko je pomislil, kako mora tega siromaka zebsti. Kar aa je ustavil In aegel po denarnico. | — Vzemite tole, gospod, — J« dejal ln mu ponudil bankovec.
8tari mol Je tiho Vprašal:
—	Tema Je. Je to cigareta ?
—	Ne . . , Denar . . .
—	Denar? Takoj, takoj . . . Moram ae spomniti, kaj je de-nar. Nekoč aem vedel . . .
—	Nikar ae ne branite, kar vzemite, pa bo, — mu je prigovarjal Stalinakl.
—	Kaj mi ga posojate?
—	Ne, podarim vam ga.
—	Torej to ni poeojllo? Ce Je tako, ga pa ne morem sprejeti
ment in zato se vračam na svoj dom.
Enkrat se je ustavil ob močvirnatem jezercu med nizkimi
— Ne, nocojšnjo noč preživite gr¡¿i. y grmovju je sedel kro-
pri meni.
Nisem dobro slišal, naj prebijem noč?
— Pri meni. ) Stalinski ni mogel videti, je zakrila oči starega moža
kar. Čim je zagledal osla, se je Kje tiho dvignil in odletel počasi k njemu. Letal je nizko nad jezercem in se spustil znova v grda movje.
** Osel je stopal počasi naprej,
hip megla, vendar je pa moral sledile so mu vrane in še nekaj slišati v njegovem molku glaa, drugih ptic, ki so letale visoko drhteč od silnega razburjenja, pod sinjim nebom, j
ker ga je naenkrat sam začutil v kotičku svojega srca. Starec je
Zdaj nista bili več dve osam ljeni vrani, temveč cela velika
nekaj šepetal, kakor bi ne mogel jata. Ene so se šele pridruževa-dovolj hitro pozlatiti besed, ki j«, dočim so letele druge že da-jih je nameraval izgovoriti. Za- \et spredaj. Druge so krožile ob
to je vrnil ta občutek nazaj v srce kot v zakladnico. Šele čez nekaj časa je dejal z jasnim glasom:
—	Ne smete misliti, da padajo moje solze na tla; ne, dež rosi tako. Sicer bi se pa prav nič ne čudil, če bi bilo tako. Čudno govorite, mladi gospod. Ste pri zdravi pameti?
—	Prepričan sicer nisem, mislim pa, da sem, — je odgovoril Stalinski, ki je bil postsl brez vzroka naenkrat vesel
Morda ste danes pregloboko pogledali v kozarček.'
Izključeno, ker sem bil na obisku, kjer so mi postregli samo z jabolčnikom.
—	Torej je gotovo, da niste pili. Očividno niste pijani, pa hočete, naj grem z vami?
—	Iskreno vas prosim in veselim se, da boste nocoj spali kot človek.	r
—	Ali me ne vrže te ven, ko me zagledate pri luči?
—	Se na misel mi ne pride: sicer sem vas pa itak že videl pri luči na cesti.
—	In če bi se mi ob pogledu na posteljo zmešalo, ali me ne boste ustrelili?
—	Izročim vam samokres.
—	Vidim, da ste pravi gentleman; pojdiva v božjem imenu.
—	Toda, prosim, sir! Haha!
—	Cemu se pa smejete?
—	Nič nič... Temu, da je nekoliko prismojeni Diogenec našel sod.
Liani OTOaherty:
PLEN
in sicer na častno besedo, bi ga morda še vzel, kajti po vseh veljavnih običajih bi ne bil dolžan vrniti ga, toda na drugi strani bi me zopet pekla vest, če bi vam ne vrnil denarja, ki ste mi ga posodili v težkem trenutku. Na irkušajte me.
Stalinski se Je nestrpno zganil
—	Torej ne sprejmete?
—	Ne morem. Ne prenesel bi misli, da bi utegnili videti v meni falota, ki vas vodi po zakotnih ulicah ter vam razkazuje pasjo hlllco ln svoje sive laso, da bi izvabil od vas nekaj denarja. Hvala
mlin. Sem cenena naravna sila do Ce bi mi posodili nekaj denarja.
denar In pojdite spat, posno Jo že in pršiti začenja. Dež bi vas premočil.
—	Vaa pa ne? — Je vprašal Stalinakl akoraj obupano.
—	Mene? Samo težki, utrgan oblaki bi mogli vae izpremanHi Vajen aem . . . privadil sem ae Zdi se ml. da Je to vaša hišica.

svoj gradič I — Tam boste spali?
— Očividno Um. rasen te bi bil le drugi melanhollk
na mojo posteljo; toda hrlag Jo vIH^ V^r , ^ ,^1 "ÜT dovoll velik	T,r,u Vrinl Bt* "M na stre-
dovolj velik.
—	Danes p« le ne poj de U tja, — je dejal Stalinakl po| odločitvi.
—	Oprostite, toda v evropskem hotelu aem očividno t rav treaenostl posabil naročiti apart-
straneh.
Bil je ves obdan s temi kraka-jočimi pticami. Naj se je še tako skrival za hribčke ali med grmovje, vedno so ga našle.
Slednjič je prispel do skritega in mirnega kotička sredi grmovja. Ker se mu je zdel ta kraj udoben, je legel pod grm. Vrane, ki so ga spremljale, so glasno krokale in ga obletavale od vseh strani. Krožile so nad njim in vedno glasneje krokale. Stari oeel je ležal nepremično. Začelo ga je tresti, najprej rahlo, potem pa čedalje močneje.
Začelo se je mračiti in kmalu je zavladal v oslovem zavetišču popoln mir. Zelo pripraven kotiček za prenočevanje. Njegova kopita so začela udarjati ob štrleče korenine. Vse ptice so utihnile in se spustile okrog osla na tla. Izprehajale so se okrog njega in kiju vale zemljo, kakor bi si brusile kljune.
Osel se je ves tresel. Kar je zamolklo zahropel in glava mu je klecnila na stran. Telo je o-trpnilo. Blizu njega je skočil iz grma zajec.
Majhna ptičica je priletela z nečim v ključku in sedla blizu mrtvega osla. Takoj za njo je priletela druga ptičica, držeč tudi nekaj v kljunčku. Obe sta zmajevali z glavicami. Potem sta pa odleteli.
Ena vrana se je dvignila in zakrožila nad livado sredi grmovja. Spuščala se fc čedalje nižje, dokler ni obsedela na veji nad mrhovino. Trenutek si je na-
torb^
ravna vala xxr\*
»i* M.r^j
»lu n» hrbet
Uroiile v vedno nad mrhovino priSli * ¡» P-epodJ
Moderna
"Preden odidem lostljivi nekaj poj,
lepša kakor mL. ¡>»> gospod, v* ¡7 kel. Drugi«
l08t,Jlv* bolje pod*!
W Tudi to mi*?0
priznal. In p**^ ^J redi. Tudi ljubiti Ije kakor milostljhv "Taka nesramne»* milostljiva, "ali vanu, Povedal moj mož?"
"Ne," odgovori mlmi ncafto mi jepakit
Med židi
Veilchenduft: "Pr^ den se dam krstiti, h priliko navadno oblečei king ali frak?"
Kanalgittervergoldr
ce!"
bm
SLOVENSKI Pi] se želim seznaniti a gjon disi dekle ali vdov» v svrho ienitve. Ig prihrankov in stalno sem 47 let. Tudi ona, kaj prihrankov. Katero resno misli, naj pij« i Ženin, 2667 S. Laend Chicago, 111.—-(Adv.))
Ženitvena
Slovenka, stara 43 Mm seznaniti s Slove rosti od 43 do 46 let, bi ali vdovec, dobrega srca nega značaja. Upoiten samo resne ponudbe. Ai svoj dom in želim,dal nekaj prihrankov. Ping sloviti na naslov: Aus Box 36, St. Mary'« Pfc.
Naročite Mladinki* Uši mesečnik za dino!
Ob eesti, blizu majhne hišice, je ležal star osel. Imel je oguljeno sivo dlako s sledovi po braz-. gotinah in praskah. Globoke zareze na nogah so bile spomin ns vrvi, ki so se mu dolga leta zajedale v meso. Ležal je na boku in trebuh se mu je krčevito dvigal Tu pa tam je pomigal _ dolgimi ušesi. Glavo je držal po« konci, toda z gobcem se je sko-ro dotikal tsl.
Bilo Je zgodaj zjutraj. Vsa narava se je veselila prebujenja, samo stari osel ne. Iz hišice je pritekel pes. Dvignil je rep, zalajal in zdirjal k oslu. Ustavil se je blizu njega in zalajal. Osel je hropeče zastokal, povesil glavo, pomigal z ušesi in se postavil na noge. Krenil je proti goram. Pred hišico se je pojavil star mož. Mahal je s palico in glaano priganjal psa, naj zapodi osla.
Osel je bil prišel sem v pretekli zimi in ves čas se je klatil okrog hišice v nadl, da bo dobil kaj jesti. Bil je brez gospodarja. Najbrž ga je bil kdo zapodil, ko Je spoznal, da ni več za rabo.
— Hej, hejl — je kričal sta-rec. — Tiger, drži ga!
Pes se je zagnal za oslom, ki je ubiral pot, kolikor je pač mogel. Starec je poklical psa nazaj, čim se je osel skril za ovinkom. Osel je prištorkljal do kraja,
naročite si dnevmkust prosveh
-.J?	•• *•*»• *«veadje ae aedaj lahko earsa as Mil
dva ali trl člane Is «ae drntiae ts ts «mcs m «arofnlnL List Preaveta stnne aa vse enaka, aa Oaas si sdk
« * ******* Ker pa Han! le plslaje pri aasssnats tUlsj •« Jtaa te prišteje k nnroénini. Ml priltejemo sneta. «ne dre line k eni nsrečnini. Torej aelaj ai vsreka. rséi, k k drag sa člane S. N. P. J. Liât Preaveta Je vala lastaiss k «kare v vsaki drnUnl nekdo. U M rad «tel list raak laa. It* l prilike, da sa taH TI aareSte aa dnevnik Praevete. CsasMiM
Sa Zdrnl. drla ve hi Kanade MS	Ea Cksro la CMes» fc.
i tednik In..............4£S	1 tsdnik la.......
* tadbdka la............MS	I tednika Is......
I tednike to............L4«	8 tedalks la......
lapehlte spada* kapea. priložita potrebne vsoto ¿as* Order v pinas ta al naročite PraeroU, Ust. M Je vala Isstshs.
Pajaanile s—Vselej kakor hitro kateri teh llaaov pnnsks Mi ft all le ae preeell proč od draline In ho sahteval aam »roj lin (É moral tisti flan is dotlčne drollne, ki Je tako skopao asiriana Proevete, to takoj naananlti npravnlMvn Usta, la obsossi iopkH »sote lista Preaveta. Ako tega ae ftere, tedaj data« aa te vaoto naročniku._
PBOBVETA, §N P J, SSS7 Se. Lawadale Ara. Ckka*l Priloiene peHlJaa nnrečnlne aa Bat Presvsti|
—........a
laae 19
Ustavita
K
ta gs pri pilite k aiaJi asreinial té
.a
Nev
TISKARNA S.N.P.
SPREJEMA V8A
-----vam iS vsega srca Bili	.. .
ste dobri s menoj. Izkazali ste	kj€r ^ l,vlrtl 06 »tudenec
mi mnogo sočutja. To je bilo le-	Hotel ** P!tl'	i« Poskusil
po, telo lopo, da niste nahrulili	ttod* vodft mu naJbr* nl diAal*.
raacapanca In tbežali pred bedo.	ktr ** * atreael, povesil glavo
Blagoalavljam vaa . . . Spravite	ln	«vojo pot Prime
_____. ...	kal i4\ {A V.m kitlk
hal jo je na hrib.
8 hriba je krenil na pašnik, kamor ga Je itvabila trava. Trikrat ae Je tasukal, potem Je pa tarigal in legel. I*gel je sopet na bok in ittegnil predse utru< jene noge.
Dve vrani sta prileteli do njega. Videli sta, kako nepremično leži na boku. Kraka!! sta in kro-
prestano krakanje in tato se snovs postavil na klecajoče nota.
Krenil je naravnost proti moč-
hI In ga opatovall.
Vsak hip se Je ustavljal in tiral. Več vran mu Je od daleč sledilo: k ra kale niao več. I* «e Jim Je izginil izpred oči, ao za-krakale. čim ao ga pa topet pazile, «o takoj utihnile.
tiskarsko obrt
Tlaka vabila sa veaelice In shode, viritnie^l knjige, koledarje, letake Itd. v slovenske«. «« slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jetiw"
V0D8TV0 TISKARNI APELIRA NA
8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAlOCI V SVOJI TISKARNI
V*
Vea pojasnila daj« Cono Marna, anijsk«
Pišite pe
S.N.P.J. Pl
Lawadale A***
2657-59 So.