VSEBINA 3. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA - PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO SEJE ZBOROV ZA 16. APRIL 1987 - INFORMACIJA O GOSPODARSKIH GIBANJIH, OSEBNIH DOHODKIH, SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI V LElU 1986 IN URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V LETU 1986 PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA sklicujejo 11. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 11. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 11. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Seje bodo v četrtek, dne 16. aprila 1987, ob 8. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Murska Sobota. Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij 2. Potrditev zapisa skupnega zasedanja Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti z dne 19. marca 1987 3. Informacija o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi v letu 1986 in uresničevanju resolucije občine M. Sobota v letu 1986 4. Informacija o gibanju osebnih dohodkov in uresničevanju re-solucijskih usmeritev razporejanja dohodka v letu 1986 v občini M. Sobota 5. Predlog odloka o pokopališkem redu na območju občine Murska Sobota 6. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 7. Predlog za izdajo odločbe o uvedbi komasacijskega postopka za komasacijo kmetijskih zemljišč v delih k. o. Filovci 8. Volitve in imenovanja — izvolitev nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v M. Soboti — izvolitev sodnika za prekrške — imenovanje direktorja Uprave za družbene prihodke 9. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja 10. Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 3., 4., 8., 9 in 10. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Ugotovitve in stališča IS k tej točki bodo posredovana vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 2., 4., 5., 6., 7. in 8. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom družbenopolitičnega zbora. Informacija k 9. točki bo podana na seji. INFORMACIJA 0 GOSPODARSKIH GIBANJIH, OSEBNIH DOHODKIH, SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI V LETU 1986 IN URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V LETU 1986 UVOD Prikazana gospodarska gibanja so pripravljena na podlagi podatkov zaključnih računov gospodarstva za leto 1986, ki jih je pripravila Služba družbenega knjigovodstva. Gibanje skupne in splošne porabe je bilo ugotovljeno na osnovi podatkov SIS in proračuna občine. Ob tem so bili še uporabljeni določeni statistični podatki občine in republike. 1. OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKIH GIBANJ V LETU 1986 Gospodarstvo občine je v lanskem letu v primerjavi z letom 1985 povečalo celotni prihodek za 93,2%, porabljena sredstva 82,1 %, dohodek 145,9 % in čisti dohodek za 144 %. Vrednostno so bili doseženi naslednji rezultati: — v 000 din 1985 1986 Indeks Celotni prihodek 123.367.476 238.341.212 193,2 Porabljena sredstva 101.752.945 185.272.305 182,1 Materialni stroški 50.048.284 94.687.100 189,2 Amortizacija 2.538.333 5.197.538 204,8 Dohodek 21.665.096 53.268.534 245,9 Čisti dohodek 15.949.951 38.913.091 244,0 Razporejeni BOD 11.963.028 28.369.386 237,1 Akumulacija 3.508.885 8.660.680 246,8 Sredstva za reprod. 6.047.218 13.858.218 229,2 Izguba 1.020.416 1.098.743 107,7 Izguba na substanci 50.567 199.636 394,8 Št. zapos. po del. urah 15.099 . 15.479 102,5 Vsled za 11 indeksnih točk počasnejše rasti porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka je dohodek v gospodarstvu močno porasel. Gospodarstvo občine je relativno malo povečalo amortizacijska sredstva, kar je vplivalo na 16,7 indeksnih točk počasnejšo rast sredstev za reprodukcijo od rasti dohodka. Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 3 Leto VII 2. aprila 1987 2 - DELEGATSKI VESTNIK Po posameznih dejavnostih so bila dosežena naslednja gibanja: — rast v % Celotni Porab. Amort. Dohod. Čisti Poslov. prih. sred. doh. sklad- Industrija 97,6 84,5 91 141,0 129,1 93,9 Kmetijstvo 75,5 59,7 116 102,9 227,1 157,0 Gozdarstvo 80,9 75,0 83 84,8 76,1 33,7 Vodno gospodar. 120,4 73,5 112 193,4 192,7 148,0 Gradbeništvo 107,5 100 156 132,5 129,4 130,6 Promet in zveze 126,8 97,7 101 155,4 151,2 230,7 Trgovina 85,6 81,7 160 146,6 147,7 143,3 Gostin. in turiz. 107,2 100,6 132 122,7 114,5 -38,4 Obrt 165,3 164,4 89 167,7 161,1 87,6 Stan, in komun, dej. 138,4 110,7 86 156,8 162,9 258,6 Fin. in druge posl, storitve 129,9 71,3 103 135,3 124,3 -23,3 SKUPAJ OBČINA 93,2 82,1 105 145,9 138,4 121,2 Počasneje od povprečja v občini se je povečal celotni prihodek v kmetijstvu, gozdarstvu in trgovini, dohodek pa v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, gostinstvu in turizmu ter v dejavnosti finančnih in drugih poslovnih storitvah. Amortizacijska sredstva so hitro porasla v trgovini, gradbeništvu ter gostinstvu in turizmu, počasneje od povprečja pa v industriji, gozdarstvu, obrti ter stanovanjsko komunalni dejavnosti. V poslovni sklad je gospodarstvo občine razporedilo za 121,2% več sredstev kot v predhodnem letu. Izrazito so povečali poslovni sklad v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu ter v stanovanjsko komunalni dejavnosti. V dejavnosti gostinstva pa so se razporejena sredstva v poslovni sklad napram letu 1985 zmanjšala za 38,4%. Precej hitreje kot v povprečju v občini je dohodek porasel v naslednjih organizacijah: LIV TOZD Oprema in orodja Rogašovci za 422 %, Sobota TOZD Tapetništvo 264 %, MI TOZD Predelava mesa 224%, ZGEP TOZD Eureco 392%, KZ TOZD Sadjarstvo in vinogradništvo M. Sobota 356 %, KG TOZD Prašičereja 598 %, Agromerkur TOZD Proizvodnja perutninskega mesa 237 %, Agromerkur TOK Perutninar 503 %, KG Tovarna močnih krmil 212 %, KZ TZO Cankova 222 %, Cestno podjetje Maribor TOZD za vzdrževanje in 'varstvo cest 231 %, Agromerkur TOZD Transport 302 % ter MI TOZD Trgovina, ki je povečala dohodek za 208 %. V letu 1986 so OZD gospodarstva razporedile za 870,448.000 din več dohodka kot so ga ustvarile. Dohodek je bil razporejen za naslednje namene: - v 000 din Elementi 1985 1986 Indeks Struktura 85 86 1. Razporejeni doh. 22.622.533 54.138.982 239,3 100 100 2. Obvezn. za spl. in skupno porabo 5.621.798 15.083.536 268,3 24,8 27,9 — splošna poraba 381.976 1.274.772 333,7 1,7 2,4 — skupna poraba 5.239.822 13.808.764 263,5 23,1 25,5 3. Del dohodka za druge namene 3.503.281 7.358.397 210 15,5 13,6 4. Čisti OD in skup. por. del. v TOZD 9.988.569 23.036.369 230,6 44,2 42,5 — čisti OD 8.790.678 20.326.389 231,2 38,9 37,5 — skup. por. del. 1.197.891 2.709.980 226,2 5,3 5,0 5. Akum. in rezerve 3.508.885 8.660.680 246,8 15,5 16,0 — posl, sklad in mat. osn. d. 2.741.024 6.142.655 224,1 12,1 11,4 — rezerve 705.702 2.177.964 308,6 3,1 4,0 — za druge potrebe 62.159 340.061 547,1 0,3 0,6 Glede na leto 1985 so se najbolj povečale obveznosti za skupno in splošno porabo in sicer za 168,3 %, kar je vplivalo na porast njihovega deleža v strukturi za 3,1 strukturnih točk. Prav tako se je v strukturi povečal delež akumulacije in rezerv za 0,5 procentnih točk, del dohodka za druge namene se je zmanjšal za 1,9 procentnih točk ter del dohodka namenjen za čisti OD in skupno porabo delavcev, ki se je znižal s 44,2 % v letu letu 1985 na 42,5 % v letu 1986. V letu 1986 so organizacije združenega dela s področja gospodarstva v občini razporedile za osebne dohodke in skupno porabo 31,079.366.000 din ali za 136,1 % več sredstev kot leta 1985. Delitev dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu občine je bilo v globalu usklajeno z določili resolucije, saj so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev porasla za 9,8 indeksnih točk počasneje od rasti dohodka, delež akumulacije v dohodku pa se je za malenkost povečal in sicer iz 16,20% v letu 1985 na 16,26% v letu 1986. Sredstva za bruto osebne dohodke so se v gospodarstvu povečala za 137,1 %m na zaposlenega pa za 131,3 %, medtem ko je povprečni mesečni čisti OD na delavca bil višji za 122,3 % in je v letu 1986 znašal 106.155,- din. V negospodarstvu so se sredstva za BOD povečala enako kot v gospodarstvu (137,1) na zaposlenega pa za 132,4%. Povprečni mesečni čisti OD na delavca je v letu 1986 v negospodarstvu znašal 125.385 din. V združenem delu občine je bilo v lanskem letu zaposlenih skupno 19.362 ali 2,4 % več delavcev kot leta 1985, od tega v gospodarstvu 15.479 delavcev in v negospodarstvu 3.883 delavcev. Število zaposlenih se je hitreje povečalo v gospodarstvu in sicer 2,5 % in v negospodarstvu za 1,8 %. V lanskem letu se je hitra dinamika rasti izgub v občinskem gospodarstvu nekoliko umirila, zlasti napram naraščanju izgub v Pomurju, saj se je delež izkazovanih izgub soboškega gospodarstva zmanjšal za okoli 4 procentne točke in je znašal v letu 1986 34 % izgub v regiji. Število organizacij združenega dela, ki so poslovno leto zaključile z izgubo se je iz 9 leta 1985, zmanjšalo na 4 organizacije v letu 1986. Izguba v skupni višini 1,098.743.000 din se je povečala za 7,7 % in so jo izkazovale: TOZD Elektro 253.065.0O0 din, Platana TOZD Ledava 413.454.000 din, Platana TOZD Lesna predelava 37.884.000 din in MI TOZD Klavnica v višini 391.797.000 din. Težave v poslovanju so bile prisotne zlasti v lesnopredelovalni industriji, kjer izgube tudi niso uspeli pokriti do predložitve zaključnega računa, pokrili pa so jo iz združenih sredstev sklada skupnih rezerv OZD v občini, s sredstvi SOZD Slovenijales in z odpisom obresti pri Ljubljanski banki do 13. marca 1987. Glavni vzroki izgube v obeh TOZD-ih Platane so v prevelikem deležu nerentabilnega izvoza, pomanjkanju lastnih obratnih sredstev in najemanju dragih kratkoročnih kreditov, slabem delu in neustrezni organiziranosti ter zastareli tehnologiji. Kljub nekaterim dobrim izgledom za pozitiven rezultat je po zaključnem računu TOZD Klavnica še vedno beležila 35,8 % občinske izgube, le-ta se je napram ugotovljeni po periodičnem obračunu januar—september 1986 zmanjšala za 55,7 % in je pokrita. Glavni vzrok za nastalo izgubo je še vedno v dispariteti cen. Na izgubo v soboškem TOZD-u elektrogospodarstva je vplival izpad skupnega prihodka, vendar je izguba v celoti krita. V letu 1986 je po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije obseg industrijske proizvodnje v občini glede na leto poprej porasel za 6,4 %. Večja proizvodnja se beleži v kovinsko-predelovalni, strojni ter grafični dejavnosti, proizvodnji električnih strojev in aparatov, proizvodnji gradbenega materiala ter v proizvodnjih gotovih tekstilnih proizvodov. Manjša od leta 1985 pa je proizvodnja prometnih sredstev, žaganega lesa in plošč ter končnih lesenih izdelkov, nekovinskih rudnin, gramoza in peska, proizvodnja in predelava papirja, proizvodnja tekstilnih proizvodov in tkanin ter proizvodnja krmil in živilskih proizvodov. Izvoz blaga in storitev je v lanskem letu bil v globalu višji za 1,3 %, oz. je znašal 13,153.319.000 din. Konvertibilni izvoz seje povečal za 5,2 %, klirinški pa znižal za 66,6 % od celotnega izvoza odpade na konvertibilen izvoz 98 %. Največji delež v izvozu odpade na DO Mura 66,4 %, Mesno industrijo 13,1 %, Moravske toplice 7,7 %, Panonijo 5,4 %, Zunanjo trgovino 3,4 % in ostale izvoznike 4,0 %. Izvoz je bil višji v naslednjih organizacijah: DO Panonija 40,7 %, DO Mura 17 %, Moravske toplice, Zvezda in Diana 78 %, ter v SGP Pomurje, kjer se je povečal za 6,8 %. Zmanjšal pa se je v Tekstil TOZD Pletilstvo Prosenjakovci, Tovarni mlečnega prahu, Platani TOZD Ledava, ZGEP Pomurski tisk, DO Sobota, DO Gozdno in lesno gospodarstvo, DO Mesna industrija, DO KG Rakičan, DO KZ Panonka, DO Agromerkur, DO Zunanja trgovina in LIV Rogašovci. OZD v občini so lani uvozile blaga v vrednosti 599.810.000 din oz. za 24,2 % več kot leta 1985. Doseženi rezultati kmetijske proizvodnje v letu 1986 so kljub težkim ekonomskim razmeram zadovoljivi, v zasebnem sektorju je plan rastlinske proizvodnje presežen v dopolnilnih proizvodnjah kot so povrtnine in sadjarstvo. Statistično ugoden je tudi pridelek pšenice in koruze, medtem ko je le delno realizirana proizvodnja krušnih žit s 57 %, sladkorne pese 72 %, in oljne repice 75 %. Pri pridelavi sladkorne pese je bilo sklenjenih le za 349 ha pogodb od planiranih 650 ha in pri pridelavi krušnih žit 2394 ha od predvidenih 3500 ha. Odkup krompirja, koruze za zrno in prosa presega pogodbeno naročene količine. Pozitivna in negativna odstopanja od planirane proizvodnje so v veliki meri posledica neusklajenih pogodb, premalo obvezujočih določil v pogodbah, deloma na račun vremenskih razmer, v večji meri pa na račun premalo intenzivnega pridelovanja, rezultati družbenega sektorja so neprimerno boljši. Plan proizvodnje pšenice je izpolnjen skoraj v celoti — 99,5 %. Izpad je bil pri pridelavi sladkorne pese na račun površin. Po SaS-u bi KG Rakičan moral pridelovati peso na 600 ha, zasejal pa je le na 318 ha. Povprečni pridelek je znašal 409 dct/ha. Obseg pridelave silažne koruze znaša le 64 % od planirane, zaradi večjih površin namenjenih za koruzo v zrnu. V izredno neugodnem položaju se nahaja živinorejska proizvodnja. Rezultati tržne proizvodnje v preteklem letu v zasebnem sektorju opozarjajo na izrazito odstopanje od planirane in na zmanjšano proizvodnjo v primerjavi z letom 1985, doseženo je le povečanje v pridelavi mleka za 4%. Največji padec je beležen v prašičerejski proizvodnji, saj je v letu 1986 proizvodnja nižja za 39 %, glede na leto 1985. KZ Panonka je dosegla le 50,1 % planirane proizvodnje. Proizvodnja prašičev v družbenem sektorju je manjša od proizvodnje v letu 1985 za 15 %, vendar je plan za leto 1986 v celoti realiziran. Pri pitanju go DELEGATSKI VESTNIK - 3 vedi je dokaj ugodna realizacija, ki je dosežena 142 %, manjši padec pa se beleži pri proizvodnji mleka, kjer je realizacija 98 %. Doseženi so tudi ugodni rezultati v proizvodnji piščancev pri DO Agromerkur, kjer je planirana proizvodnja presežena za 6,3 %. Melioracije pri KZ Panonki so realizirane le z 19 % od skupno planiranih površin. Od predvidenih 2983 ha melioracij jih je zaključenih le 568 ha v Moravcih in Noršincih. Ostale so še nerealizirane melioracije v Bukovnici 104 ha zaradi zaščite naravne in kulturne dediščine tega območja, v Filovcih 455 ha in Veliki Krki 800 ha, ker so bili odloki sprejeti šele v mesecu decembru 1986 in se izvajanje melioracij prenaša v leto 1987. V Domajincih je predvidenih 250 ha melioracij zaradi manjkajočih ureditvenih načrtov, prenešeno izvajanje v drugi kvartal leta 1987, Ledava nad jezerom 550 ha je vezana na ureditev reke Ledave, ki je v fazi izvajanja, Gerlinci in Fikšinci 270 ha pa se zaradi še neizdelane projektne dokumentacije prenaša na konec leta 1987. Komasacije so bile planirane na 1650 ha, realizirano pa je 1732 ha. KG Rakičan je poskusno namakal površino 240 ha z vodo iz Ba-kevske gramoznice. Predvideno je bilo namakanje polja v površini 181 ha na lokaciji Beltinci—Nemščak, kar pa ni izvedeno zaradi manjkajočih soglasij. Planirane melioracije pa so realizirali v celoti — 170 ha. V družbenem sektorju je dosežen posek iglavcev v letu 1986 povečan v primerjavi z realizacijo v letu 1985 za 105 % na račun snegolo-ma in vetroloma. Slabša realizacija je v zasebnem sektorju zaradi manjšega poseka. Po stanju 31. 12. 1986 je bilo v občini M. Sobota v izgradnji 169 investicijskih objektov v skupni predračunski vrednosti 10.113.332 tisoč din, od tega 63,5 % predračunske vrednosti v gospodarstvu, 9,8 % v stanovanjski dejavnosti in 26,7 % v negospodarstvu. V skupnem številu vseh objektov je zajetih tudi 16 objektov, katerih investitor ima sedež izven občine M. Sobota. Dobra polovica vseh objektov v gradnji ima predračunsko vrednost manjšo od 10 milijonov din in le dva objekta večjo od 500 milijonov din (rekonstrukcija, modernizacija in razširitev proizvodnje v Tovarni mlečnega prahu in dograditev kirurškega bloka v Rakičanu. Iz strukture vlaganj v investicijske objekte je razvidno, da zajemajo skoraj 70 % predračunske vrednosti gradbena dela in le slabih 28 % oprema. Gospodarstvo občine investira predvsem v izgranjo proizvodno-skladiščnih prostorov, modernizacijo strojne opreme, nakup zemljišč, melioracije in namakanje ter racionalizacijo energetskih sistemov. Na področju gospodarske in družbene infrastrukture so bile načrtovane investicije realizirane. 2. SKUPNA PORABA a) SIS družbenih dejavnosti Prihodki Skupni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini so v letu 1986 znašali 10,469.834.000 din in so se povečali za 141 %. Združena sredstva po prispevnih stopnjah predstavljajo 82% zbranih sredstev in so se povečala za 132%. Sredstva iz solidarnosti v višini 1,405.198.000 din so višja za 262% in iz drugih virov v višini 467,803.000 din oz. 95 %. V občinski izobraževalni skupnosti je bilo zbranih 24,900.000 din manj republiških solidarnostnih sredstev kot je bilo načrtovano za leto 1986. Skupno zbrani prihodki v vseh skupnostih so za 174,434.000.— din višji od odhodkov, zaradi tega, ker je bila dovoljena poraba sredstev za OD izvajalskim organizacijam na področju družbenih dejavnosti limitirana do rasti 118 %, medtem pa, ko so se združevala sredstva od BOD do rasti 128 %. Manj sredstev se je zbralo v skupnosti otroškega varstva, ker je bila za mesec november in december lani znižana za 0,47 % prispevna stopnja, v izobraževalni skupnosti pa vsled izpada solidarnostnih sredstev. V posameznih skupnostih je bilo gibanje prihodkov naslednje: PRIHODKI 1985 1,513.816 v 000 din 1986 252 1. Indeks Skupn. otr. varstva 601.707'» 2. Izbraževal. skup. 1,142.983 2,598.298 227 3. Kulturna skupnost 67.538 228.020 338 4. Telesnokult. skupn. 44.080 101.906 231 5. Skupn. social, skrb. 185.687 470.627 253 6. Zdrav, skupnost 2,209.039 5,373.429 >243 7. Skupn. za zaposlov. 69.178 158.685 229 8. Raziskovalna skup. 14.660 25.053 171 SKUPAJ PRIHODKI 4,334.872 10,469.834 241 Odhodki V letu 1986 so znašali celotni odhodki vseh SIS 10,295.400.000 din, kar je 133 % več kot leta 1985. Za izvajanje dejavnosti je bilo porabljeno 10,190.998.000 din ali 140 % več in za investicijska vlaganja 104,402.000 din. V skupnosti otroškega varstva so višji odhodki za 153 %, zaradi povečanja števila oddelkov v varstvenih organizacijah,' večjega deleža pokrivanja stroškov varstva otrok, povečanja števila upravičencev in medletne valorizacije do denarnih pomoči. Na področju izobraževanja sta na 130%-no rast odhodkov vplivala dva novo odprta oddelka v osnovni šoli Kuzma in Bogojina ter višje obračunana amortizacija. Kulturna skupnost je povečala odhodke za 202 % zaradi na novo pričetega 'izvajanja akcije spomeniškega varstva in vzdrževanja kulturnih objektiv ter dodatno odobrenih sredstev za financiranje Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost. Dokončno urejeno financiranje socialno-humanitamih društev in organizacij v občini ter močno povečanje cen oskrbnih dni v socialnih zavodih izven naše občine je vplivalo na rast odhodkov v skupnosti socialnega skrbstva. Na 128%-no rast v zdravstveni skupnosti so vplivali odhodki za storitve v zdravstvenih organizacijah izven regije. V skupnosti za zaposlovanje se je povečalo število upravičencev do denarnih nadomestil in pomoči za čas nezaposlenosti kot tudi opravljena medletna valorizacija teh pomoči. Višja so tudi sredstva za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Obseg in gibanje odhodkov po posameznih skupnostih je bilo naslednje: — v 000 din ODHODKI 1985 1986 . Indeks 1. Skupn. otr. varstva 603.108 1,526.711 253 2. Izobraževal, skupn. 1,146.207 2,634.647 230 3. Kultur, skupn. 67.565 204.250 302 4. Telesnokult. sk. 44.043 95.042 216 5. Skupn. social, skrb. 187.822 461.250 246 6. Zdrav, skupnost 2,285.451 5,211.647 228 7. Skupn. za zaposl. 62.075 140.459 226 8. Raziskoval, skupn. 14.660 21.394 146 SKUPAJ 4,410.931 ' 10.295.400 233 b) SIS materialne proizvodnje Prihodki V samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva so v letu 1986 znašali skupni prihodki 4,803.196.000 din in so višji od prihodkov v letu 1985 za 112%. Najbolj so porasli v cestni za 216%, kjer je od 1. aprila lani za 0,20 % višja prispevna stopnja za vzdrževanje regionalnih cest, v komunalni skupnosti za 213 % prav tako zaradi zvišane prispevne stopnje in dodatnega združevanja sredstev od TOZD s področja gosspodarstva v višini 0,40 % iz dohodka za razvoj KS. Prihodki stanovanjske skupnosti so višji za 70 %, skupnosti za pospeševanje kmetijstva 104%, kmetijske zemljiške skupnosti 163 %, vodne 85 %, skupnosti za PTT promet 111 % in za varstvo pred požarom 133 %. Močan porast sredstev je v SIS za gozdarstvo, v kateri se od lanskega leta združujejo sredstva TOZD v višini 1,5 % od BOD. Višina prihodkov je bila naslednja: — v 000 din 1985 1986 Indeks 1. Stanovanj, skupnost 595.812 1,012.750 170 2. Cestna skupnost 235.948 745.687 316 3. Komunalna skupn. . 246.690 772.721 313 4. Skupn. za pospeš. kmetijstva 154.526 315.849 204 5. Kmetij, zemlj. skup. 10.448 27.464 263 6. Območ. vodna sk. 947.480 1,756.097 185 7. SIS za PTT promet 25.532 53.817 211 8. Skup, za var. pred, požarom 48.474 112.852 233 9. SIS za gozdarstvo 464 5.959 1284 SKUPAJ PRIHODKI 2,265.374 4,803.196 212 Odhodki Skupnosti so imele v preteklem letu 4,421.532.000 din odhodkov, kar je 119 % več kot leta 1985. Skupno porabljena sredstva v skupnostih so za 381,664.000 din manjša od prihodkov. Neporabljena sredstva v stanovanjski skupnosti v višini 67,549.000 din in so namenjena za razpisana posojila etažne in individualne gradnje, v vodni .skupnosti bo od 215,006.000 din del sredstev namenjen v poslovni sklad, preostala sredstva pa bodo prenešena v letošnje leto. Kmetijska zemljiška skupnost bo 13,584.000 din namenila za izdelavo agrokarte občine. SIS za PTT promet je 63 % od združenih sredstev namenila za investicijska vlaganja v ostalih treh pomurskih občinah. Odhodki stanovanjske skupnosti so v letu 1986 porasli 55 %, cestne 216%, komunalne 353 %, skupnosti za pospeševanje kmetijstva 186%, kmetijske zemljiške skupnosti 46%, vodne 83 %, SIS za PTT promet 22 % in za varstvo pred požarom 132 %. V SIS za gozdarstvo 84 % sredstev porabljenih za določene namene na tem področju. 4 - DELEGATSKI VESTNIK Odhodki v posameznih SIS so bili naslednji 1985 1986 v 000 din Indeks 1. Stanovanjska sk. 608.066 945.201 155 2. Cestna skupnost 235.715 745.363 316 3. Komunalna skupnost 170.520 772.721 453 4. Skup, za pos. kmet 93.127 265.949 286 5. Kmet, zemlj. skup. 9.523 13.880 146 6. Območ. vod. skup. 839.879 1,541.091 183 7. SIS za PTT promet 16.402 20.000 122 8. Skup, za varstvo pred požarom 48.431 112.435 232 9. SIS za gozdarstvo 391 4.892 1251 SKUPAJ ODHODKI 2.022.053 4,421.532 219 III. SPLOŠNA PORABA V občini se je na področju splošne porabe v letu 1986 steklo 1,281.002.000 din oz. 117 % več kot v letu 1985. Od davkov iz osebnih dohodkov in na dohodek se je zbralo 626,505.000 din, kar je 179 % več, prometnih davkov, davka na premoženje in od dohodka od premoženja 429,192.000 din oz. 67 % in prihodkov po posebnih predpisih 106,254.000 din ali 322 % več sredstev in davka na prihodek od premoženja 137 %. Najmanj so porasli prihodki od taks, ki so se povečali za 28 %. Iz posameznih virov je bil priliv sredstev naslednji; 1985 1986 v 000 din Indeks 1. Davki iz OD in na doh. 224.936 626.505 279 2. Promet, davek, davek na premož. in na doh. od premoženja 257.757 429.192 167 3. Davek na prih, od premož. in pre- mož. pravic ter prih, od drugih dav- kov 13.775 32.680 237 4. Taks 67.314 86.371 128 5. Davek na poseb. predp. 25.191 106.254 422 Skup, izvir, prihodki 588.973 1,281.002 217 6. Prenos preš, poseb. rač. pom. 33.194 25.826 78 SKUPAJ PRIH. PRORAČ. 622.167 1,306.827 210 Za splošne družbene potrebe jebilo porabljenih 1,178.268.000 din ali 118 % več kot v predhodnem letu. V okviru celotnih odhodkov odpade največji del 936,984.000 din oz. 80 % sredstev za delovanje upravnih organov, kar je 124 % več kot v letu 1985. Preostalih 20% sredstev v višini 241,284.000 din je bilo porabljeno za delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, druge splošne družbene potrebe, posebne namene za družbene dejavnosti in druge odhodke. Za posamezne namene je bil porabljen naslednji obseg sredstev: — v 000 din 1985 1986 Indeks 1. Za delo upr. organov 271.642 645.732 238 2. Za posebne namene 2.304 9.524 413 3. Negospodar. invest. 3.908 3.917 100 4. LO in DS 18.034 34.167 189 5. Interven. v gospodar. 11.594 2.553 22 6. Za delo skupnupr. org. 146.271 291.252 199 7. Družbene dejavnosti 4.541 10.010 220 8. Druge spl. družb, potr. 68.674 148.962 217 9. Rezerve 13.284 13.616 102 10. Drugi odhodki 288 18.535 6436 Odhod, spl. por. skupaj 540.540 1,178.268 218 11. Preneš. sr. poseb. rač. prorač. 55.801 109.223 196 SKUPAJ ODHODKI PRORAČ. 596341 1,287.491 216 4. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA V LETU 1986 Z resolucijo o izvajanju družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1986 je načrtovana rast družbenega proizvoda 3 %, industrijske in kmetijske proizvodnje 3,5 %, izvoz blaga in storitev 8 %, zaposlovanje 2 % in produktivnost dela 1 %. Sredstva skupne, splošne in osebne porabe bi naj naraščala do rasti dohodka, oz. ohranila realno raven iz leta 1985. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so se v letu 1986 cene na drobno povečale za 93,1 %, od tega cene industrijskih izdelkov 90,9 % in kmetijskih za 89 %, življenjski stroški pa so bili napram letu 1985 višji za 95,9 %. V letu 1986 smo dosegli večino resolucijsko načrtovanih realnih gibanj. Dosežene so načrtovane rasti industrijske proizvodnje (6,4%), zaposlenost (2,4 %) in produktivnost dela (3,8 %) izračunane na osnovi industrijske proizvodnje, nižja pa je rast kmetijske proizvodnje ter izvoza na konvertibilno tržišče (5,2 %). Glede na predhodno leto so se lani kvalitetni dejavniki gospodarjenja izboljšali in sicer produktivnost dela, ekonomičnost poslovanja ter akumulacijska stopnja gospodarstva, ki se je povečala s 5,9 % na 8,2 %. Ždruženo delo občine je v lanskem letu realiziralo pretežni del načrtovanih investicijskih vlaganj, ob tem pa se še vedno ne uresničuje resolucijska usmeritev združevanja investicijskih sredstev za razvojno pomembne investicije. V skladu s sanacijskimi programi se je dokaj uspešno reševala tudi problematika OZD z motnjami v poslovanju, tako da se je število organizacij, ki so zaključile leto 1986 z izgubo zmanjšalo, le-ta pa se je povečala za 7,7 %. Vse vrste porabe: osebna, skupna in splošna so se gibale v okviru resolucijsko načrtovanih, oz. so rasle počasneje od rasti dohodka. Po podatkih statistike so se realni osebni dohodki na zaposlenega povečali za 11,8 %; v gospodarstvu za 8,2 % in v negospodarstvu za 15,3 %, oz. manj kot v SR Sloveniji. Skupna poraba je porasla za 13 indeksnih točk, splošna pa za 30 indeksnih točk počasneje od rasti dohodka v gospodarstvu občine. Večina gibanj v gospodarstvu občine je nad povprečnimi v gospodarstvu regije.