Novice. — Osebne vesti. Sodni dijurnist g. Matija Sverko je imenovan kanceli3tom v Kobaridu; kancelist g. Josip Carli pa je premeščen iz Tolmina v Kobarid. — Poštnimi asistenti so imenovani: Poštni vežbenik g. Josip Z en trie h v Ljubljane za Št Peter na Krasu in manipulaeijski dnevničarji g. Konrad Hilscher v Gorici za Mali Lošinj, g. Anton Pic-cinini ca Trst in g Adolf LunaČek v Ljubljani za Opatijo — Zajedno je premeščen poštni asistent g. Fran Glo* bočnik iz Št Petra na Krasu v Trst. — G. dr. Matija Hočevar je imenovan sekundarijem v dež. bolnici, g. dr. Weibl pa asistentom na šoli za babice — Prefekt v Aloj-zijevišču g. dr. Miba Opeka je imenovan pomožnim učite- ljem na ljubljanski realki. — Rač. revident v pravosodnem ministrstvu g Josip Caiafura ie imenovan računskim svetnikom. — Namestniški koncipist v Gradcu g dr Ivan Ž o Ig ar je imenovan ministerijalnim koncipistom v naučnem ministrstvu. — Promocija Asis ent za medicinično kemijo pri prof Hofmanu, mag. pharm. g Ivan Lenarčič, je postal v ponedeljek dne 11. fc m. na graškem vseučilišču doktor vsega zdravilstva — Dne 14 t. m. ob 11. uri dopoludne je bil v Rimu javen konzistorij, v katerem je izročil papež kardinalska klobuka 19 julija t. 1 imenovanima kardinaloma Franciji Na vi in Jakobu Missi, goriškemu nadškofu. — Slovensko čebelarsko društvo bode imelo v četrtek dne 25 januvarja 1900. 1 svoj občni zbor v veliki dvorani »Mestnega doma* v Ljubljani. — Božične počitnice na ljubljanskih ljudskih šolah prično se jutri 23. decembra dopoludne ter trajajo do 2. januvarja 1900 l — Za mestne uboge ljubljanske je darovala gospa Perdanova povodom smrti svojega soproga 200 K. Bog plati — Župnija Velike Poljane pri Ribnici je podeljena tamošnjemu župoemu upravitelju čast gosp Josipu Volcu. — V Poljanah nad Škofjo Loko so dobili telegra-fično postajo — Redni občni zbor nNaše Straže" v Ljubljeni se bo vršii dne 30. decembra t. 1. ob 11. uri dopoludne v prostorih „S!avjanske (itavnice" — Novi zvonovi V Samassovi tovarni je posvetil 14. t. m presvitli knezožkof naslednje štiri zvonove: dva 216 5 in 121 5 kg za podružnico sv. Ilja, župnije Šmihel pri Volsberku ua Koroškem, jednega 211 kg, za župnijo sv. Trojice v Kariovcu, in jednega 159.5 fc^r za kapelo sv. Helene v Ostrovancu na Hrvatskem — Z Bleda. „Banka Slavijaa je darovala gasilnemu društvu na Bl^du za uspešno omejitev požara v Zaspu 10 gld. — Občni zbor katol oolit slov. društva „ Sloga" v Ormožu bo v Četrtek dne 28# t m. ob 2. uri popoldan v prostorih okr. zastopa v Ormožu Po občnem zboru visi se takoj konstituiranje odbora. — Tržaški rodoljubi ubogim slovenskim otrokom. Letos bodo tržaške roioljubke in rodoljubi obdarovali okoli 500 ubogih otrok iz slovenskih otroških vrtcev na Greti in v Rojanu — Železniški vozni listi, uvedeni z ministrsko na-naredbo z dne 10 decembra 1892, se smejo vporabljati samo še do zadnjega decembra letos, zamenjavajo se pa brezplačao pri določenih prodajnih uradih do konca 1900. Vozni listi s kako pisano ali tiskano beležko se zamenjajo proti pristojbini 1 kr. — »Kranjska dežela«. Spisal Josip Ciper le. Ta 94 strani obsegajoča knjiga popisuje vse zanimive kraje naše dežele na več oddelkov Dobro došla bo ta knjiga zlasti turistom in učiteljem. — Kako se pritiska na tržaške Slovence Nedavno je bil v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti" koncert „Kolaa. To je bilo zadnjikrat, da se je glasila slovenska pesem v tej dvorani, ker je uprava gledališča sklenila, da ne da tudi te dvorane odslej več Slovencem, ko jim je že odpovedala gledališko dvorano, a tržaški Slovenci so si že preskrbeli drugo dvorano. — „Matica Hrvatska" bo svoj letošnji dragoceni književni dar v kratkem jela razpošiljati, čas za vpisovanje poteka. Kdor res čisla bratsko slovansko književnost ter išče razvedrila v knjigi, naj ne zamudi lepe prilike! — da se je vpisal, se gotovo ne b> kesal Slovenci, bratje! pokažimo z obilnim pristopom med n Matične" člene, da ne rišemo svojih simpatij do bratov Hrvatov le z jezikom, temveč sočustvujemo 433 434 2 njimi tudi dejaDsko! Ljubljana in druga mesta kranjska imajo svoje poverjenike. Delajmo torej tudi materijelno za brate Hrvate, kar bo njim samim v spodbudo. — Slovenska zmaga. Preteklo nedeljo vršil se je v Trstu občni zbor zveze okrajnih bolniških blagajnie iz Primorske, Kranjske in Dalmacije. Slovenci so imeli na zboru večino. Došlo jih je 21, Lahov pa 13. Slovenci so zmagali z vsemi svojimi predlogi ter s tem spravili Lahe, ki so si domišljali pravico na neomejeno gospodarstvo, v nemalo zadrego. — Obravnava proti devinskemu županu Plesu se je vnovič vršila v pondeljek dne 18. t. m. v Trstu. Priče, ki so pri prvi obravnavi obteževale župana Plesa, da je pri izgredih proti Lahom o priliki smrti cesarice hujskai ljudstvo proti ,,Leginitt šoli, niso pri tej obravnavi zdržale svojih trditev. Župan je bil oproščen radi zločina sokrivde na javnem nasilstvu in obsojen radi pregreška po § 305 na 14 dni priprostega zapora. Ples se je pridržal pritožbo ničnosti. — Značilno imenovanje Na deželni ljudski šoli v Trstu je imenovan voditeljem trd Nemec, Adolf Brunnlechner, doslej učitelj v Aflencu na Gornjem Štajerskem. Mož ne zna ne slovenskega ne laškega jezika, torej je popolnoma nesposoben za tak zavod, katerega obiskuje razen 195 nemških tudi 279 slovenskih in 519 italijanskih otrok. — Iz Gorice se nam poroča da sta bila Codermaz in Corsig v soboto pred porotniki v Inomostu oproščena. — Na župnijo sv. Bolfenka pri Središču je bil umeščen č. g. Ivan Zadravec. — Na abonement telefona je že oglašenih v Ljubljani 145 strank. — Frischauf. Tako se imenuje vseučiliščni profesor v Gradcu, Nemec, ki ni sovražen slovenskemu narodu ter ni fanatičen Velikonemec, kakor so ostali njegovi nemški kolegi. Frischauf je velik ljubitelj naših planin in tudi častni člen „Slov. plan. društva". Te dni so odprli v Gradcu 2 nova zavoda na vseučilišču. K slavnosti so povabili tudi Frischaufa, ali jim je bilo žal; zato so skušali doseči, da bi ga ne bilo zraven. Ko je Frischauf to zvedel, jim je povedal v pismu, kar jim je šlo. Eadi tega ga je rektor — suspendiral ! Tudi so ga imeli na sumu, da je pisal v „Vaterlandu članke proti velikonemškim profesorjem v Gradcu. Poslanec Ferjančič je radi tega interpeloval v drž. zboru. — Omenjene slavnosti se se niso udeležili tudi slovenski dijaki, ker se čutijo tujce v Gradcu. Kako je potrebno slovensko vseučilišče v Ljubljani! — Otvoritev nove železnice. Velenje-Spodnji Dravograd se je vršila jako slovesno dne 18. t m — Srebrni 5 kronski denar. Finančno ministerstvo je ukazalo kovanje denarja po 5 kron. Na tem denarju bode vrezanih pet kron krog dvoglavnega orla, nad tem bode latinski napis in pod orlom pa „5 Cor." Na papirnatem denarju po 5 kron bode vrednostni napis v vseh jezikih naše monarhije. — Zopet obsodbi celjskih razgrajačev. Dan na dan obsojujeta celjski sodišči razgrajalce, pretepače, hujskače itd. zaradi izgredov izza češkega izleta Jako čudno je pri vsem tem, da so obsojeni le Nemci, vkljub temu, da so stavili Slovence kot morilce, roparje in Bog si ga vedi še kaj o javnost. Prejšnji teden je obsodilo sodišče nemškega akademika Douona v tedenski zapor in v povrnitev kaienskopravdnih stroškov in v poplačanje odškodnine 10 gld. na gospoda dr. Dečkota, dr. Riebla pa radi obrekovanja in žaljenja slovenskega zdravnik dr. Praunseisa in drugih na 200 gld. globe, oziroma eden mesec zapora. — Razdelitev obleke mej ubožno šolsko mladino. V ozaljšani telovadnici prve mestno deške ljudske šole je dobila v nedeljo ubožna mladina ljubljanskih ljudskih šol toplo zimsko obleko in obuvalo, kar so jej oskrbeli požrtvovalni dobrotniki. — Na pariško razstavo potuje prihodnje leto tudi naš cesar. Obravnava proti znanemu Godermazu, bivšemu mest* nemu živinozdravniku goriškemu, vršila se je, kakor znano, dne 15., 16. in 17. t. m. pred porotniki v Inomostu. Obtoženca je branil tamošnji odvetnik. Herman Pesendorfer, predsednik podružnice glasovitega ponemčevalca društva „Siidmarku in član skrajne nemške stranke na Tirolskem. Posredoval je tudi tolmač, akopram so Codermaz in poklicane priče nemškega jezika zmožni. Kakor vidimo, sta si pri tej priliki podala laška in nemška iredenta roke! — Slovenski oddelek učiteljišča v Kopru. Predzadnji „Corriereu prinaša po „Graz. Tagespost" vest. vsled katere bi bila sklenila deželna šolska oblast predlagati na višem mestu, da se prestavita drugam slovenski in hrvatski oddelek koperskega učiteljišča ter da pride slovenski oddelek v Gorico. Malo nečloveško je sicer vznemirjati v zadnjih iz« dahljajih umirajočega „Corrierau s takimi vestmi. Zadovoljen pa naj bo nCorriereu. da mu ostane vsaj ta tolažba, da bode on že davno mrtev, ko se uresniči ta vest. — Enketa o tržaških vprašanjih Avstrijsko-ogrsko eksportno društvo je priredilo, kakor smo poročali, — enketo o tržaških vprašanjih v dvorani avstrijsko-ogerske banke. Na dnevnem redu so bili sledeči predmeti: 1 ) Stanje Trsta kakor pristana in organizacija tržaške trgovin?; 2.) Morske zveze Trsta in avstrijski Lloyd; 3 ) Deželne zveze Trsta in vprašanje druge železniške proge. — Trst je zastopal poslanec Basevi, Ljubljansko trgovsko in obrtno zbornico podpredsednik Baumgartner. Prihodnjič več. — C. kr. centralna komisija za umetne in zgodovinske spomenike je imenovala v svoji seji dne 24. pr. m. krškega vladiko monsignora dr. Mahniča svojim dopisnikom — La Ligure Amerikana se glasi sedaj tvrdka v Vidmu, ki opravlja iste posle, kakor je opravljala prejšnja tvrdka ,, Silvio Nodari", kajti pri tem novem podjetju — namreč pod novim imenom — imata glavno besedo Silvio Nodari in njegov brat. Pravi se. da sta le zategadelj dala napraviti novo „šifro", k^r je bilo ime „Silvio Nodari" na jako slabem glasu. S tem svarimo vse Slovence, da se ne dajo vjeti v limanice no^e tvrdke „La Ligure Američana". — C kr. finančno ravnateljstvo naznanja vsled razglasa c kr. finančnega ministrstva z dne 13. novembra 1899, st 59 659 tukajšnji trgovski zbornici, da se zamenjujejo 1. 1893 vpeljani vozni listi interni promet blaga, ki se morejo vsled razglasa finančnega ministerst^a z dne 19 oktobra 1899, št 57054 uporabljati lese do 31. decembra 1899, — če niso morda popisani — do zadnjega dne meseca mar-cija 1900 pri za to določenih prodajnih uradih (c kr deželni pračilni urad v Ljubljani, c. kr. [glavni] davčni uradi v Postojni, Škofji Loki, Bistici, Kočevji, Velikih Laščah, Krškem, Kranji, Krrnjski Grori, Litiji, Logatci, Tržiču, Vrhniki, Radovljici, Novem Mestu, Senožečah, Kamniku, Trebnjem, Cerknici brezplačno za vozne blankete, ki so bili vsled ukaza železniškega ministrstva z dne^l5. aprila 1898 (drž. zak. št. 48) na novo vpeljani. Prejšnji, popisani ali potiskani vozni listi, ki se še niso železniško rabili, se tudi lahko v istem času zamenjujejo za nove, toda le, če se ozira na obstoječe predpise in če se plača za vsak vozni list 1 vinar. Po 31. mar-ciju 1900 se ne jemljejo več zastareli interni vozni listi v zameno. — Rok, v katerem se iz prometa vzame bakreni drobiž po 1 in 1/2 krajcarja. C. kr. finančno ministerstvo je z ukazom z dne 16. decembra 1&99, štev. 8605 podpisani zbornici naznanilo, da je podaljšanje z ukazom % dne 9. junija 1897, drž. zak. št. 135, določeuega roka, de* katerega sme drobiž po 1 in 1/a kr. v prometu ostati, ne- 435 mogoče in to zaradi tega, ker je bil ta rok po dogovoru s kralj, ogerskim finančnim ministrstvom določen in se tedaj enostransko spremeniti ne more. Tudi je v interesu urejenega denarnega razmerja, da niso denarji raznih vrednot istočasno v prometu C. k. finančnemu ministrstvu tedaj ni mogoče kralj, ogerskemu finančnemu ministrstvu izraženo željo predlagati. Za to je tem manj povoda, ker je bil rok, v katerem naj se navedeni drobiž iz prometa vzame, zadostno dolg in je finančno ministrstvo to opetovano razglasilo C kr. finančno ministrstvo tudi omenja, da bi mu bilo v posebno zadofičenje, če bi kranjska zbornica s primernim padukom delovala na to, da bi se omenjeni drobiž po 1 in 1/2 krajcarja, kateri je Se v prometu in katerega morda občinstvo namenoma brani. v še ddprtem roku, to je do 31. deoembra tekočpga leta pri c. kr. blagajnicah zamenjal, ker pozneje to ne bo mogoče. — Socijalist Camber. Dne 15 t m. vršila se je pred tržaškim porotnim sodiščem obravnava proti Gerinu, voditelju tržaških socijalnih demokratov, ki je živel le od delavskih žuljev. Jedenkrat je celo okradel delavsko blagajno. Camber je vse to dokazal pred sodiščem, zbog česar je bil Gerin s primerno kaznijo obložen — Porotne obravnave. Pri drugi obravnavi, ki se je vršila dne 11. t. m., je sedel na zatožni klopi 34 let stari železniški delavec Josip Jeglič iz Dovjega, obtožen hudodelstva uboja V neki gostilni v Dovjem je bilo nekaj fantov, mej temi obdolženec in Jože Pogačnik, kateri se je začel šaliti z Jegličem. Ta pa ni poznal šale in je napadel Pogačnika v veži ter mu prizadjal z nožem smrtno rano. Obsojen je bil na pet let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem dne 6. nov vsacega kazenskega leta. — Dne 12. t. m vršila se je obravnava proti Gregorju Koblarju iz Železnikov, kateri je bil obtožen hudodelstva goljufije, Češ da je v svoji pravdni zadevi proti svojemu svaku tega ogoljufal. kar pa se ni izkazalo resničnim Koblar je bil oproščen — Dne 13. t. m. vršeči se obravnavi je bil 36 let stari hlapec Luka Korun iz Lukovice obtožen hudodelstva nboja Obdolženec je ubil v noči od 11. na 12 novembra letos hlapca Josipa Korošca, sodišče mu je priznalo štiri leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — Popoldan istega dne se je vršila obravnava proti mizarju Fianu Blodnikarju iz Ernovega, obtoženega hudodelstva poskušenega posilstva Obdolženec je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe. — Dne 14. in dne 15 se je vršila senzacijonalna obravnava Obtožen je bil ljubljanski hišni posestnik in gostilničar, 291etni Blaž Eavnik hudodelstva umora. Dne 9 oktobra t. 1. našli so gostilničarja (in mesarja Boštjana Žvana iz Gorij pri mostu iez Lipnieo blizu Kamne Gorice umorjenega in oropanega. Orožnik Šafarič iz Kamne gorice je začel takoj poizvedovati in utrdil se je v njem sum, da je Blaž Kavnik storil ta umor. Peljal se je v Ljubljano in aretoval Ravnika Ta je v preiskavi odločno tajil, češ, da je bil dan umora v Ljubljani in ne na Gorenjskem. Skliceval se je na razne priče, a ker so ga vae postile na cedilu, je naposled priznal, da je bil pač na Gorenjskem z Žvanom, da pa sta njega samega napadla dva neznana mu Človeka vsled Česar je bežal nazaj in se vrnil v Ljubljano. Dejal je, da je o svojem potovanju z Žvanom molčal, ker se je bal svoje žene. češ, žena je ljubosumna, ker živi v Kamni gorici nekdanja ljuba Ravnikova. Krvave sledove na svoji srajci je opravičeval Ravnik s tem, da je bil malo dni poprej v Kamniku, da je tam pri vasovanju padel z bruna in krvavel iz nosa, ter si pri spiranju pomazal manšete s krvjo. Pri zasliševanju prič se je izkazalo, da ni mogoče, da bi bil Ravnik v Kamniku dobil krvave sledove na srajco. Dalje se je izkazalo, da je bil Ravnik kritični čas z Žvanom v Otočah, da se je tam in na potu v Kamno gorico skrival pred ljudmi, potem zbežal v Ljubljano in tu skušal dobiti priče, ki bi potrdile, da je bil v kritičnem času ž njimi. Ko pa sta prišla orožnik Šafarič in redar Večerin k njemu poizvedovat, kje je bil dan umora in je Večerin rekel, da se bo že od kondukterjev zvedelo, če je bil Ravnik z Žvanom na Gorenjskem, je Ravnik šel h kondukterju, s katerim se je bil vozil in ga hotel podkupiti s petasom, da bi ne pričal resnice. Na podlagi vseh teh okolnosti so porotniki Ravnika spoznali krivim in ga je sodišče obsodilo na smrt na vešalib Po razglašenju sodbe je priznal, da je Ž/ana ubil in se je tudi našel Žvanu oropani denar. — Dne 16. t. m. je bil Fran Šubic iz Debenega obsojen radi uboja na štiri leta v ječo — Umrl je dne 13 t m. zjutraj ob 4 uri v Št. Ilju nad Mariborom ondotni nadučitelj gospod Karol Sorko, ki je bil vzgleden šolnik, čist značaj in vnet rodoljub. Naj v m. poziva 1 — Kap je zadela gosp. F. Fiscberja starega 62 let. Ta je bil c kr. davkar v pokoju Dne 15. t. m. je prišel v čakalnico tuicajšnega stavbnega zdravnika gosp. dr. Stareta, kjer g* je zadel mrtvoud. — Vsled mraza prišli so tudi m.Jvedi iz svojih vi-socih domovanj v bližino Človeških stanovanj. Tako so jim sedaj lo/ci na sledu okoli čabra, Prezida in Vinice in upa se, da spretni lovci nalete kmalu na kakega kosmatinca. — Zameti na železnicah so vsled padlega snega skoro povbod zelo veliki. V soboto so vlaki imeli izvanredne zamude. Promet na progi Trbiž Pontabelj je ustavljen. Na Jesenicah je v soboto po noči skočil vlak iz tira. — Uboj. S Tržiča se nam poroča, da je vulgo Tajčer gostilničar pri Sv Neži, 13 trn. ubil vulgo Anžička, nad 70 let starega, doma od sv. Lucije. — Na smrt na vislicah je bil v torek obsojen pred tržaško poroto Miha Legiša iz Oorovelj, ki je ubil svojega tovariša Fr Legjšo na potu proti domu iz Nabrežine, kakor smo svoj čas poročali. Omenjeui Legiša je bil kaznovan že radi nasilstva proti lastnim roditeljem. — Strašna nesreča se je pripetila v Koflachu na Stajarskem. V tamošnji steklarni tvrdke Hart se je pod težo snega podrla steklena streha nad tovarno ter pokopala pod seboj kakih 40 delavcev. Podrla je tudi peči in hipoma je začelo vse poslopje goreti. Pet ljudi je ostalo mrtvih, 12 je ranjenih nevarno kakih 20 pa lahko. — Pretep V nedeljo zvečer sta se v neki gostilni v Stražišcu pri Kranju sprla Janez Šilar in Anton Hočevar. Prepir se je, kakor običajno, končal s pretepom in pobojem, v katerem je bil Janez Siler tako nevarno ranjen, da so gamo-rali prepeljati v deželno bolnico in bo težko okreval. Hočevar mu je prezal trebuh in ga tudi sicer poškodoval. — Obesil se je na Igu 401etni grobokop Pavkar. Obesil se je nad posteljo, a prej si je že izkopal jamo. — Nečloveška mati. — 20 letna Rozalija Komac iz Svinega pri Kobaridu, ki je služila v Trstu, je umorila svojega novorojenčka s škarjami, katere mu je zasadila v glavo, pa ga vrgla v stranišče. Nečloveško mater so deli pod kjuč. — Zgorel je 341etni Henrik Zupane iz Podblice v svojem skladišču za oglje. — Nogo zlomil. Jakob Mitereger, hlapec pri veietržcu Ivanu Knezu na Marije Terezije cesti v Ljubijani, je v žitnem skladišču, ko je nesel vrečo žita, padel in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga takoj v deželno bolnico. — Požar. V petek ponoči je pogorela v Pragi Vili-mekova tiskarna do tal. Plamen je uničil najmodernejše stroje, cele sobe knjig, več rokopisov, pripravljenih za tisk, albume slik. nebroj klišejev in velike zaloge raznih tiskovin in papirja. Škoda je ogromna. 436 — 33 otrok! Te dni je umrla v Londonu mati največje rodbine na Angleškem, gospa Mary Jonas. Stara je postala 87 let ter narodila 33 otrok. Seveda ima tudi mnogo vnukov. Nedavno je dobila ustanovo za svojo navečjo rodbino v angleškem svetovnem kraljestvu. — V Zagrebu se je usmrtil bivfii kavarnar in slad-čičar Krežma, oče prerano umrlega znamenitega virtuoza Frana Krežme. — Shod čeških obrtnikov v Pragi Iz Prage nam pišejo: V petek 8. t. m. se je vršil v Pragi sbod Če-škib obrtnikov, na katerega sta prišla tudi dva Poljaka iz Krakova in Slovenec Kregar iz Ljubljane. Prvi ta sestanek se je sukal še bolj v mejah idealne slov, vzajemnosti, kar je prvikrat čisto umevno, toda namen sestanka je bil, da bi se začela proizvajati med posameznimi slovanskimi obrtniki realna vzajemnost. Shod je v tem oziru storil prve korake: sprožil vprašanje o vseslovanski obrtniški zvezi, po kateri bi se slovanska obrt pospeševala in krepila. Doslej so kupovali posamezni slov. obrtniki surovine in druge potrebščine ter izdelke, katerih niso imeli sami, dostikrat ali recimo navadno pri tujih. Med severnimi in južnimi slov. obrtniki, ni bilo nobene zveze. Sedaj se je sklenilo, da se napravi zveza med slov. obrtniki, da bodo drug za drugega vedeli, med seboj se podpirali in s tem množili slovenski narodni kapital. Jako srečna misel, ki se naj bi skoro uresničila! Drugo Je o v mesecu juniju se skliče v Pragi vseslovanski obrtniški shod, ki organizira realno to slov. vzajemnost. Takrat se pokažite tudi goriški obrtniki na shodu. Še poprej pa se menda vrši slovenski obrtniški shod. ki se bo o tej stvari posvetoval, da bodo mogli slovenski obrtniki na slovanskem obrtnem shodu določno izreči svoje mnenje. — Okuženi Loydov parnik »Berenice« je prispel v četrtek ob 8. uri in pol zjutraj v lazaret pri sv, Sv. Jerneju. Osobje parnika, 45 oseb, je popolnoma zdravo. Isto velja o 6 potnikih Zadnji slučaj kuge se je pripetil dne 9. novembra je dotični bolnik, natakar Maric, umrl dne 17. novembra. Od tega dne je bilo zdravje na krovu neprenehoma normalno. Parnik so med vožnjo večkrat desinficirali ter odstranili vse sumljive predmete. — Po sestavi zapisnika, katero opravilo je trajalo od 9 ure zjutraj do 1 in popoludne, so zdravniki preiskali vse osebje ter našli, da so vsi zdravi in brez mrzlice Komisija je pregledala tudi vse prostore panika, zlasti pa so iskali tudi podgane, katerih pa niso našli. Parnik je pripeljal mej drugim 35.555 vreč kave in 150 suhih kož, poslednje iz Eio de Janeira. Oblasti, zavedajoč se težke odgovornosti v teh dneh, bi morale skrbeti, da se sploh vse blago in kar je takega na parniku uniči, ali sežge, ali pa se parn za dalje časa potopi in s tem prepreči vsaka nesreča. — Morilec — in smrtna postelj. Kolikokrat se sliši, komaj pred smrtjo storjene zločine kake osebe, katero se je smatralo nedolžno. Nedavno je umrl francoski gozdnar Schaffer, ki je povedal na smrtni postelji, da je umoril neko noč, ko so prenočevali pri njemu neki bavarski častnik in dva njegova slugi, in sicer s tem, da je vsem trem v spanju prerezal vrat in zakopal vsa tri trupla v svoji kleti. — 50,000.000 frankov je plačala židovska tvrdka nIsac L Rice Elektric Vetriche Companv" v Ameriki izumitelja brezžičnega brzojava, Italijanu Marconiju. Poskusi s to najdbo so se dobro obnesli v Ameriki in v Evropi in tudi preko oceana. Judje, ki hočejo imeti v svojih rokah ves monopol sveta, so prehiteli z svojim nakupom vse države ali kako drugo družbo in bodo zdaj izkoristili iznajdbo v svoje dobčke in svrhe. 50,000.000 frankov je zares velika svota, a Židje si bodo skovali iz iznajdbe sto in stotisočeri dobiček, ker je gotovo, da se Marconijeva iznajdba skoro uvede. Za prvenstvo iznajdbe pa bi se utegnil pobrigati Hrvat Tesla in je še negotovo, ali ostane izum last židovstva ali ne. — Cecil Rhodes v — kletki. Veliki sovražnik Burov milijonar Rhodes je oblegan v Kimberlevu in Buri so razpisali na njegovo glavo veliko nagrado. Sklenili so baje, ako ga ujamejo, da ga zapro v veliko kletko in ga pokažejo narodu v Bloemfonteinu in v Pretoriji. Seveda ima Rhodes velik strah, kajti gre mu za — vrat! Pravijo pa. da si je dal naplaviti balon, s katerim uide, Če se posreči Burom zasesti mesto — Moder pes. Na Dunaju ima n*ki pek zelo modrega psa. Vsak dai. mu donaša iz kavarne časopise ter jih nosi nazaj. Vedno je bil kuže točen. Nobena skušnjava ga ni zapeljala. Te dni je svojo pot še hitreje opravil. Vse se je čudilo njegovi pridnosti. Te dni pa se je pojasnila ta pridnost in kunštnost psa. Prijatelj gospodarjev je prišel z novico, da se pes vedno vozi po električni železnici. Pes je pogruntal, da pride z električno železnico hitreje naprej, zato je skakal za ljudmi v vozove in tako pospešil svoje delovanje. — Rakev pod posteljo je imel te dni umrli 921etni starec Matej Chiaberdiza na Reki Tako se je spominjal na smrt. Sedaj se mu je izpolnila vendar enkrat njegova želja. Položili so ga v pripravljeno rakev. — V plavž je padel v Moravski Ostrovici neki delavec. Pripeljal je rudo do ustja plavža ter padel vanj, v plamenu. Našli niso v žerjavici niti- sledu več. — Rusko časopisje bode pričelo svobodnejše dihati. Odpravljena bode kavcija časopisom, ter bode smelo kritikovati tudi vladne naredbe, kar je bilo doslej strogo zabranjeno. — Proti kletvini je izdal župan španskega mesta Saragose ostre naredbe. Tudi pri nas bi bilo to umestno vsaj za male šolarje, ki že kolnejo kakor huzarji. — Vojvoda časnikar, Američanski vojvoda Manche-ster. ki je bil doslej poročnik je odpasal sabljico ter stopil med sotruinike najbolj šovinističnega američanskega lista „Newyork Journal". Vojvoda ima šele 22 let ter je sila ponosen na to. da je on prvi angležki vojvoda, ki — dela in si sam služi svoj kruh.