Št. l 9 (15.463) leto LM. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je-edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TltST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600___ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ 1 ann l ID postnna macana v gotovn I&UU UK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% Plačilo cestnin s kartico BANCOMAT SAMCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PETEK, 26. JANUARJA 1996 Ko žled in sneg ohromita promet Vojko Coua Zadnji žled na Krasu je Se bolj kot prejšnje sneženje razgalil vso nemoC sodobne tehnološke družbe, ki si ne more omisliti življenja brez avtomobila. Ljudje so bili besni na cestarje, ki jih je po njihovem poledica presenetila. V službo in na delo so prihajali z zamudo, preklinjali vreme in meteorološko službo, ki jih ni pravočasno obvestila o preteci nevarnosti. Le redki so samokritično priznali, da bi morah z doma vsaj pol ure prej, ker bi že predsinoCnjim morah spoznati, kaj jih bo Čakalo vCeraj zjutraj. Naše krajevne nevšečnosti pa niso nic v primerjavi s težavami, ko zimska neurja prizadenejo industrijsko razvitejša območja. Pred Časom je pol metra snega popolnoma ohromilo vse življenje na atlantski obah ZDA, nekaj podobnega se je zgodilo na Japonskem. Obe tehnološko najbolj razviti državi sveta sta dokazali vso svojo nemoC pred snegom in ledom. Snežno neurje, ki je pred božičem prizadelo Dansko in južno Švedsko, ni povzročilo takih nevšečnosti. Trditev, da sta obe državi navajeni na sneg, ne drži, saj so bile tokrat take izredne snežne padavine, kot jih ne pomnijo že petdeset let. Razlog tiči drugje, in sicer v miselnosti ljudi in oblasti. Danska je že dan pred prihodom snežnega vala ukazala svojim državljanom, naj ostanejo doma. Distribucijska podjetja pa niso poslala na cesto svojih tovornjakov in dostavnih vozil, tako da je bilo plugom in rezkacem ob skoraj neznantnem prometu olajšano delo. Seveda je kaj takega z lahkoto uresničljivo na Danskem, Id je še vedno predvsem kmečka država, zaposleni v industriji in v tercialnih dejavnostih pa niso izgubiti stika z naravo, tako da dobro vedo, kaj jim je treba storiti, ko narava pokaže zobe. Snežni vihar obenem ni trgal električnih in telefonskih žic, kot se je to dogajalo v ZDA, ker te v glavnem kot kabli potekajo pod zemeljskim površjem tako na Danskem kot na Švedskem in v severni Nemčiji. Ne da bi se ponovno obregniti ob tako imenovani pojav tople grede, pa lahko trdimo, da se bomo morati sprijazniti z nekdanjimi vročimi in sušnimi poletji ter s hladnimi in zasneženimi zimami. Se več, po zadnjih klimatoloških ugotovitvah lahko računamo, da se bomo spoprijemati s še hujšimi skrajnimi vremenskimi pojavi kot naši dedje. I Namesto bonov I kmalu kartica TRST - Bencinske bone bodo v kratkem nadomestili z elektronsko kartico: gorivo po znižani ceni bodo vozniki tržaške pokrajine kupili s posebno kartico, ki jo te dni že delijo podjetjem, pred poletjem pa jih bodo razdelili tudi zasebnikom. V kartici je vgrajen elektronski microchip, ki se bo prek terminala pri bencinski črpalki povezal z osrednjim računalnikom, kar bo nudilo vrsto ugodnosti. Na 5. strani S Drnovšek predlagal zamenjavo Tajnikarja I »Ne odhajam, ker bi to sam želel« LJUBLJANA - Ugibanja v zvezi z interpelacijo zoper delo ministra za gospodarstvo Maksa Tajnikarja je vCeraj razrešil kar sam premier Janez Drnovšek, ko je podal predlog za Tajnikarjevo razrešitev, za njegovega naslednika pa je predlagal direktorja Leka Metoda Dragonjo. Tajnikar je na sinočnji novinarski konferenci povedal, da je za odločitev izvedel od predsednika svoje stranke Janeza KocijanCiCa. Zdaj je na vrsti državni zbor, ki bo glasoval o Drnovškovem predlogu. V primeru, da poslanci predloga ne izglasujejo, Tajnikar ne bo odstopil, vendar pa bi bili potrebni temeljiti pogovori, je zagotovil vCeraj. »Z odstopom bi samo priznal vse oCitke, ki letijo na raCun mojega dela, vendar sam menim, da sem delal korektno in pošteno,« je dejal minister. Kljub vsemu se je zahvalil ekipi na ministrstvu, ki mu je pomagala pri delu, svojemu morebitnemu nasledniku pa je zaželel, da leto 1996 gospodarsko ne bi bilo tako težko, kot danes izgleda, da bo.(BeP) ITALIJA / V TOREK ZADNJI KROG POSVETOVANJ BOSNA IN HERCEGOVINA / PO TRAGEDIJI Scalfarov ultimat političnim silam Vse žrtve sarajevske eksplozije v Italiji Ranjenci so v rimski vojaški bolnišnici Celic Rast plač počasnejša od inflacije RIM - Iz podatkov zavoda Istat o gibanju plac do konca lanskega leta izhaja, da so se te lani v primerjavi z letom 1994 povečale povprečno za 3, 3 odstotka, medtem ko so bile decembra 1995 glede na enak mesec leto prej višje za 4, 6 odstotka. Poživitev dinamike plaC ob koncu lanskega leta (decembra +0, 6% glede na november) pripisuje Istat učinkom obnove številnih kolektivnih delovnih pogodb. Za sindikate ti podatki dokazujejo znižanje kupne moči plaC odvisnih delavcev, medtem ko delodajalci trdijo, da so place rasle z višjo stopnjo kot inflacija. Na 9. strani RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro bo v torek popoldne začel s tretjim in zadnjim krogom posvetovanj. Tako je zapisano v uradnem sporočilu predsedstva republike. V sporočilu Scalfaro poudarja, da je strankam dal nekaj dni odloga, ker so ga potrebovale, da bi skušale doseCi dogovor, vendar pripominja, da bi predolgo zavlačevanje krize škodilo državi in njenemu ugledu. Skratka, predsednik republike je postavil strankam ultimat, ali sporazum o reformah in o novi vladi ali razpust parlamenta in predčasne volitve. Kljub Scalfarovemu pozivu pa se stanje na italijanski politični sceni ni razjasnilo. Kartel svoboščin je razdvojen in ton polemike med komponentami se zaostruje, saj Fini trmoglavo vztraja v zahtevi po predsedniški republiki. A tudi leva sredina ni enotna. To je jasno prišlo do izraza vCeraj, ko je Prodi dejal, da prepušča D’Alemi pogajanja o reformi, ker je osebno skeptičen o možnosti dogovora. Pred nevarnostjo»fašistiCne prekucije« je posvaril Bossi, medtem ko je SKP zahtevala predčasne volitve. Na 2. strani Thaler Korak nazaj LJUBLJANA - »Problema z Italijo si ni izmislila Slovenija, in če si problema ne izmisliš sam, se je z njim občutno težje ukvarjati in iskati rešitve zanj,« je med včerajšnjim odzivom na govor italijanske zunanje ministrice Susanne Agnelli v Evropskem parlamentu (EP) dejal slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Ta je nekatera stališča, ki jih je njegova ministrska kolegica predvčerajšnjim izrazila pred odborom EP za zunanje zadeve in delegacijo za odnose s Slovenijo, označil kot italijanski korak nazaj v odnosih s Slovenijo. Thaler je zaskrbljen zaradi dejstva, da se občutek za odgovornost pri Italiji, ki do poletja predseduje Evropski uniji, ni povečal, ta država pa, kot je ugotovil vodja slo- venske diplomacije, tudi za krmilom EU še naprej ovira Slovenijo pri vključevanju v petnajsterico. Zunanji minister je včeraj poudaril, da bo Slovenija vztrajala pri španskem predlogu. Thaler je še dejal, da bi moral slovenski parlament v razpravi o sprejemanju zakona o lastninskih in drugih stvarnih pravicah tujcev dati »pozitiven signal EU«. RIM - Žrtve predsino-čnje tragične eksplozije ročne bombe v spalnici vojakov Iforja v Sarajevu so vCeraj prepeljali v Italijo. Sedem ranjencev, šest Italijanov in neki Portugalec, so v Rimski vojaški bolnici Celio. Trupla treh ubitih podoficirjev, italijanskega in portugalskih, pa so prepeljali v Grazza-nise pri Caserti. Na sliki (telefoto AP): pripadnika inžinirskega oddelka italijanske vojske odstranjujeta mine. Na 2. strani TRŽAŠKI IN GORIŠKI KRAS, BREG IN BENEŠKA SLOVENIJA Dan v ledenem primežu TRST, GORICA, ČEDAD - Silna poledica je včeraj zajela večji del Furlanije-Julij-ske krajine. Na Tržaškem je led je prekril kraško planoto in dolinski breg, goriški Kras in predel okrog Čedada. Poledica je povzročila prebivalstvu veliko težav in preglavic. Na poledenelih območjih je promet zastal, policijski organi so mnogo cest zaprli, mnogo je bilo tudi prometnih nesreč, na srečo brez hujših telesnih poškodb. Gasilci, redarji, uslužbenci cestnih podjetij in zdravniki hitre pomoči so imeli polne roke dela. Mnogim ljudem je na ledu spodrsnilo, nekaj padcev se je končalo s kostnimi zlomi. Zaradi poledice je bila večina sol na pol praznih, saj je led prisilil uCence in Solnike, da so ostali doma. Na 3. in 8. strani Danes v Primorskem dnevniku Kritike računskega dvora Ob začetku sodnega leta je glavni pravdnik računskega dvora kritično ocenil takoimenovano drugo republiko, ki je podedovala slabosti prve. Stran 2 »Zelena luč« na tržaški železniški postaji Od danes deluje na tržaški železniški postaji nova služba »Zelena luc«, ki nudi vrsto posebnih storitev izbranim potnikom. StranB Dodatni manever - da ali ne? Tudi Mednarodni denarni sklad »predpisuje« dodatni javnofinančni manever v prvi polovici letošnjega leta, državni računovodja pa opozarja, da je treba prej prevetih račune. Stran 9 Eksekucije v ZDA Včeraj so v Delavvareu obesili Billyja Baileya, danes bodo v Utahu ustrelili Johna Alberta Taylorja. Stran 11 V finalu Seleš in Hubner Finalistki odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu sta Monika Seleš in Nemka Anke Huber. Stran 16 NOVICE Jutri nadaljevanje procesa zoper Berlusconija MILAN - Pred milanskim kazenskim sodiščem se bo danes nadaljeval proces proti predsedniku For-za Italia in medijskemu magnatu Silviu Berlusconiju, ki je obtožen korupcije finančnih stražnikov. Sodni senat bo moral danes odločati o ugovorih, ki so jih med začetno obravnavo vložili zagovorniki. Prav zaradi tega je predviden dolg posvet, ki bo pomemben za nadaljevanje sojenja. Danes po vsej verjetnosti v sodni dvorani ne bo Silvia Berlusconija. Na prvem dnevu sojenja je Berlusconi, ki je bil med obtoženci edini prisoten, v dolgem razgovoru z novinarji zavrnil obtožbe in obenem ostro napadel sodnike, predvsem pa milansko državno tožilstvo. Baudo pričal na procesu proti mafijcem CATANIA - Na procesu proti klanu Nitta Santapa-ole je vCeraj pričal znani televizijski zvezdnik Pip-po Bando, kateremu so mafijci pred 5 leti razstrelili vilo. Baudo je v bistvu ponovil to, kar je že povedal preiskovalnemu sodniku. Izključil je, da bi mafijci izsiljevali podkupnine in obenem zanikal tudi, da bi bila za posrednika med »Goso nostro« in nekaterimi izsiljevanimi prijatelji. Po pričevanju skesancev naj bi Baudovo vilo razstrelili pripadniki Santapaolovega klana, da bi se mu maščevali zaradi ostre obsodbe, ki jo je konferansje izrekel med oddajo Maurizia Costanza. Po mnenju skesancev pa Baudo ni vselej ravnal zelo jasno. Toda konferansje je odločno zavrnil sum, da bi poznal katerega od pripadnikov mafijske tolpe. Dl Pietro spet na seznamu preiskovanih oseb? MILAN - V prejšnjih dneh so se razširile domneve, da je bil bivši milanski sodnik spet vpisan v seznam preiskovanih oseb brescianskega tožilstva. Vpis naj bi bil posledica pričevanja inž. Giancarla Albinija in naj bi zadevalo uvedbo informatskega sistema v milanskem sodišCu. Di Pietrov zagovornik Massimo Di Noia je vCeraj v daljši izjavi poudaril, da ne ve, ali je bil Di Pietro vpisan v seznam preiskovanih. Po njegovem mnenju je kdo namenoma razširil govorice o novem sodnem postopku proti Di Pietru, da bi razvrednotil razsodbo sodnice za predhodni postopek Anne Di Martino, ki ni dovolila, da bi telefonskih prisluškovanj na telefonu bivšega sodnika uporabih na procesu proti Di Pietru. Sicer pa se vCeraj o Di Pietru ni govorilo samo zaradi njegovih sodnih težav. Tržaški poslanec FLD Gualberto Niccolini je dopoldne zagotavljal, da se je Di Pietro dogovoril z Oljko za skupni nastop na volitvah. To domnevo je Di Pietrov prijatelj Elio Vito označil za neumnost. : m RIM / URADNO SPOROČILO KV1RINALA Scalfaro noče predolge krize V torek se začne zaključni krog posvetovanj Kartel razdvojen, a tudi leva sredina ni enotna RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je dal strankam še nekaj dni odloga, nato pa bo zaCel s tretjim in zadnjim krogom posvetovanj. Tako je poudarjeno v sporočilu, ki ga je včeraj predsedstvo republike naslovilo Časopisom. V kratkem sporočilu je reCeno, da bo predsednik Scalfaro zaCel z zadnjim krogom pogajanj v torek popoldne ob 16. uri. Scalfaro, dodaja sporočilo, je dal strankam nekaj dni za pogajanja, ker je ugotovil, da večina političnih sil želi omogočiti jasnost pri iskanju morebitni-tnih dogovorov. Toda odlog ne more biti predolg, »kajti predolgo zavlačevanje s krizo bi ogrozilo verodostojnost države in njenih ustanov in bi bilo za javno mnenje nerazumljivo«. Prav zaradi teda bo tretji krog pogajanj zadnji. V bistvu je Scalfaro ponovil ultimat strankam: ali se dogovorijo in omogočijo rojstvo nove vlade ali pa bo razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Katera od dveh rešitev je verjetnejša? Sodeč po včerajšnjem dogajanju je nejasnost še precejšnja. Največji razkorak je še vedno v Kartelu svoboščin, saj predsednik Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini ne misli popustiti in zahteva reformo, ki bo jasno nakazovala rojstvo predsedniške republike. Njegov sodelavec Maurizio Gasparri je celo dejal, da je mogovor mogoč salo, »če bo Oljka kapitulirala«. S tem je izzval ostro reakcijo sopotnikov Pierferdinanda Casini-ja in Rocca Buttiglioneja, ki sta mu očitala, da se na tak način ni mogoče pogajati, predvsem pa se ni mogoče dogovoriti. Napetost v Kartelu je znatna, kar dokazuje dejstvo, da je politolog Forza Italia Giuliano Urbani (Skupno z Dome-nicom Fisichello in Francom Bassanini-jem je izoblikoval osnutek ustavne reforme) ostro reagiral na očitke Pannello- vih reformatorjev in označil njihove pripombe k osnutku reforme kot nepomembne čenče. Pomirjevanja duhov se je lotil tudi liberalec Raffaele Costa, ki je spomnil Finija, da »popuščanje ni greh«, medtem ko je klimo skušal razgreti tržaški poslanec Gualberto Niccolini, ki je dopoldne širil glasove, da se je Oljka dogovorila z Antoniom Di Pietrom (dogovor so sicer oboji demantirali) za kandidaturo, kar naj bi dokaz dvojnosti Massima D’Ale-me. Berlusconi, ki je običajno zgovoren, je novinarjem dejal samo, da »nadaljujemo z delom«. Težave so tudi v levosredinskem taboru. Ustavni izvedenec Ljudske stranke Leopoldo Elia je sicer dejal, da sprejema osnutek sporazuma, medtem ko manjšim komponentam osnutek ni všeč. In tudi lider Oljke Romano Prodi, ki je včeraj odpotoval v London, je izjavil, da v uspešnost pogajanj ne verjame. »Zato prepuščam pogajanja D’Alemi, ker on meni, da bi lahko bila uspešna,« je dejal Prodi in povedal, da sta se s tajnikom DSL pomenila in si razdelila vlogi- Po daljšem molku se je vCeraj z »izrednim pismom« oglasil tudi lider Severne lige Umberto Bossi, ki je posvarili pred »Finijevo fašistično prekucijo«. Po Bossijevi oceni je Fini resnični lider Kartela svoboščin, levi sredini pa »se-natur« očita popustljivost desnici in željo, da bi se dogovorili za vsako ceno. Za takojšnje volitve je tudi Stranka komunistične prenove, ki je včeraj s tajnikom Faustom Bertinottijem in predsednikom Armandom Cossutto označila kot »nespodobno skrpucalo« osnutek dogovora za ustavne reforme. SKP se ogreva za nemški vzorec in poziva Scal-fara naj prekine »nečedno dogovarjanje«. RIM / RAČUNSKI DVOR - Nedoslednosti prve republike grozijo tudi drugi Kritično poročilo glavnega pravdnika Emidia Di Gianbattista RIM - »V tej navidezno drugi republiki je treba izrezati še veliko tvorov, ki jih je podedovala od prve.« Tako je povedal med drugim glavni pravdnik pri računskem dvom Emidio Di Giambattista ob vCe-rajšnjem odprtju sodnega leta proračunskih sodnikov. Pred predsednikom republike Scalfaro, premieram Lam-bertom Dinijem in kopi-co ministrov ter dragih predstavnikov oblasti je Di Giambattista prebral svoje okoli 60 strani dolgo in zelo kritično poročilo, Kateri so tvori, na katere je mistil generalni pravdnik računskega dvora? Novinarjem, ki so ga po odprtju sodnega leta obstopili, je Di Giambattista navedel dva, po njegovem mnenju zelo značilna primera. Prvi zadeva preiskavo o strmoglavljenju letala pri Ustici, v katerem je umrlo 80 ljudi. Državna blagajna bi lahko bila znatno prizadeta, če bi parlament odobril vladni odlok, s katerim se po določenem času konča možnost izterjanja krivcev. Računski dvor je zahteval, naj se obrambno ministrstvo zavaruje in naj evidentira tiste oficirje. ki so jih kazenski sodniki osumili v okviru preiskave, Ge od morebitnih krivcev po obsodbi ne bo mogoče zahtevati povračila škode, bodo stroški za preiskavo in za odškodnino svojcem nujno v breme državi, je pojasnil Di Giambattista. Drugi primer je .po njegovem davčni federalizem. »Dovolj, da berete časopise, pa boste videli, kolikšna je učinkovitost krajevnih uprav. Prav zaradi tega je zelo verjetno, da bo treba še veliko časa, preden bodo krajevne uprave prevzele pristojnosti na davčnem po-droju,« je menil generalni pravdnik. V svojem poročilu je ostro ožigosal tudi dejstvo, da država vsako leto plačuje okoli tisoč milijard lir za nepotrebne ustanove, kritičen pa je bil tudi do vladnih gospodarskih manevrov, saj po njegovem mnenju makroekonomski vzvodi niso dovolj uspešni, če se ne poskrbi za učinkovitost državne uprave. Di Giambattistovo poročilo so kritizirali predstavniki dežel, pokrajin in občin, ki so pravdniku računskega dvora očitati »starokopitni centralizem«. BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO H Obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1996 in zapadejo 1. februarja 2006. ■ Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. H Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. g Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno 9,04%. M Cena, ki bo iznesena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. januarja. ■ Vplačilo bo treba izvršiti, po ceni iznešene na dražbi, 1. februarja, g Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. M Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. M Podrobnejše infonnacije nudi vaša banka. EKSPLOZIJA / Z LETALOM IZ SARAJEVA Vse ranjence prepeljali v Rim Nesrečo zakrivilo nestrokovno rokovanje z ročno bombo RIM, SARAJEVO - Italijansko transportno letalo C-130 je vCeraj nekaj minut pred 13. uro pristalo na letališču Pratica di Mare, od koder so nato z re-šilci odpeljati v rimsko vojaško bolnišnico Celio pet italijanskih in enega portugalskega vojaka, ki so biti predsi-nočnjem ranjeni v eksploziji ročne bombe v Sarajevu. Pred tem so v prvih popoldanskih urah v Celio pripeljali edinega težko ranjenega italijanskega vojaka, 21-letnega vodnika Massima Addia. Vojaški zdravniki so včeraj sporočiti, da bodo vsi ranjenci okrevati v roku od 20 do 90 dni, izjema je le Ad-dio, za katerega so si pridržati prognozo, ker se mu je nekaj drobcev granate zarilo tudi v glavo. Vsekakor pa so zdravniki mnenja, da ni v smrtni nevarnosti, ker drobci niso prizadeli pomembnih organov. Vodnik je na oddel- ku za intenzivno nego, operirati pa ga bodo šele, ko se bo njegovo zdravje dodatno izboljšalo. Kljub preiskovalni tajnosti pa se je včeraj končno izvedelo vsaj približno dinamiko te neobičajne nesreče. V spalnico logističnega bataljona brigade Garibaldi je defenzivno jugoslovansko roCno bombo (ananasovko) prinesel eden od dveh portugalskih podoficirjev, ki so v eksploziji bombe izgubiti življenje. Do eksplozije je prišlo med nestrokovnim rokovanjem z bombo, drobci so ubiti oba Portugalca in italijanskega vodnika Gerarda Antonuccia. ObraCun bi bil nedvomno še hujši, ko ne bi bila večina italijanskih in portugalskih vojakov v jedilnici pri veCerji. Tragična nesreča bo po izrazih sožalja in solidarnosti z ranjenci nedvomno dala netiva polemikam. Kraška planota se je prebudila v ledenem oklepu Na sliki pod naslovom: zaradi poledice so morali zapreti dohod do avtoceste; spodaj verižno trčenje v Ul. Damiano Chiesa pri Sv. Ivanu (Foto KROMA) Kras in Breg sta se včeraj prebudila v ledenem objemu. Bilo je, kot da bi ju hudomušni vremenski kreator kar čez noč oblekel v tipično nordijsko oblačilo iz prozornega mrzlega stekla z negibnimi resami, ki so kapniško visele z drevja, kablov električne napeljave, napuščev in celo z odbijačev ledenouk-leščenih avtomobilov. Na prvi pogled je bil videz preobleke zelo romantičen, kot v pravljicah z gradovi in čeveljci iz stekla: ko se še ni zdanilo so imele luči javne razsvetljave tako pravljično moč, da so celo gorele na poledenelem asfaltu. Odsevajoče, seveda. Komaj je pravljična noč prepustila mesto dnevni svetlobi, se je pokazalo drugo, realno lice mrzle požledi. Ljudje so se podali na cesto in padali na trdo stekleno prevleko; poskušali so v avtomobil, da bi se odpeljali na delo, a jim led ni dopustil, da bi ključa vtaknili v ključavnico. Tisti, ki so z vrelo vodo vendarle stajili ledeni primež, so šele pozneje, na cestah, ugotovili, v kakšno avanturo so se podali. Ceste so bile gladke kot šipe. Zavijanje je bilo nevarno, zaviranje tudi. Na desetine avtomobilov je končalo svojo pot v obcestnem zidu, jarku ali v drugem vozilu. V reber je bilo nemogoče voziti, navzdol je bilo še bolj nevarno. Po ocenah cestne policije je začela ledena ujma kazati svoj obraz v sredo ponoči. Bilo je ob 22. uri, ko so s tržaškega oddelka prometne policije obvestili cestno podjetje ANAS, da je začel dež, ki je že ves večer ulival, ledeniti. Slabo uro kasneje so bili štirje tovornjaki, opremljeni za posipavanje soli, že na delu na državnih cestah: na hitri cesti, na cesti, ki pelje na Fernetiče in na cesti, ki pelje na mejni prehod na Pesku. Do treh zjutraj je bilo posipavanje še uspešno, odtlej pa ne več. Geometer podjetja Zakaj so deževale ledene kaplje... Komandant Badina s tržaškega navtičnega zavoda je takole obrazložil včerajšnjo ledeno ujmo: »Botrovala sta ji dva fenomena: pritok hladnega zraka z vzhoda v nižjih legah atmosfere in široka plast toplejšega zraka v višjih. V višjih legah je začelo deževati, pri prehodu v nižjo lego pa se je dež zaradi nizke temperature, kije zdrknila pod ničlo, spremenil v led.« Za prihodnje dni je napovedal, da bo vreme že vedno zelo mrzlo, s temperaturami blizu ničle. Oblačno bo, danes pa naj bi zapihala hurja. ANAS Elio Ansiutti je takole obrazložil, kaj se je potem dogodilo. »Približno ob 3. mri zjutraj je dež ob dotiku tal takoj poledenel. Led je tako ukleščil tudi sol, ki smo jo do takrat posipali. Ves napor, ki smo ga vložili, je bil takorekoč zaman: tanjka vrhnja skorja ledu je preprečila soli, da bi stopila spodnjo plast.« ANAS je poslal na zmrznjen teren še dva tovornjaka, ki sta začela posipavati gramoz, a tudi to ni pomagalo. Zato so se torej avtomobilisti na Krasu in v gornjem predelu Brega znašli zjutraj na novih, z ledom asfaltiranih cestah. Nevajeni vožnje v nordijskih razmerah in -številni - tudi brez primerne zimske opreme, so bili lahek plen zahrbtnih cestišč. Po mnenju prometne policije in mestnih redarjev je bilo najhuje na hitri cesti in na klancih v višjih predelih mesta, a tudi na cestah okoliških občin ni bilo nič bolje. Na hitri cesti se je v slabi uri dogodilo kakih deset prometnih nesreč, sicer brez hujših telesnih poškodb za udeležence, a z znatno materialno škodo za avtomobile. Na odseku pri Gabrovcu, v bližini Benvenutijeve bencinske črpalke so se na obeh straneh ceste (v smeri proti Tržiču in v smeri proti Opčinam) pripetile tri nesreče s skupno desetimi soudeleženimi vozili, ki so popolnoma blokirala cestišči. Promet v obe smeri je zastal, s kraja nesreče se je začela viti proti Tržiču kolona vozil, ki je dosegla - vedno po vesteh prometne policije - kake tri kilometre dolžine. Policija je hitro cesto takoj zaprla. Ze pri Moščenicah je začela preusmerjati promet na Obalno cesto, na drugi strani pa so začeli policisti izločiti vozila s ceste pri odcepu za Tovarno velikih motorjev. Kraška planota je bila takorekoč odrezana od ostalega sveta, saj je bil položaj na drugih cestah še slabši kot na največji tržaški prometni žili. Podobno je bilo tudi na dolinskem koncu, kjer je bil predvsem predel Prebenega in Mačkolj težko dosegljiv. Hitro cesto so spet odprli šele ob 13.50, ko je 300 stotov soli in 50 kubikov gramoza končno opravilo svoje. Ob policiji jo je led zagodel še mnogim drugim. Na primer gasilcem, ki so morali odstranjevati ka-rambolirana vozila s cestišča. V mestu so opravili kakih 15 posegov, več dela so imeli njihovi openski kolegi: posegli so po domala vseh cestah, so povedali. Tudi zdravniki in bolničarji rdečega križa niso stali križem rok. Z zimsko opremljenimi avtomobili (ali z avtomobili na štirikolesni pogon) so opravili kakih 60 posegov (v Ul. Catullo, v Ul. Carlo Antoni, v Doberdobski ulici, na Scali santi, na Proseku, v Ul. delle Doc-ce, pri Univerzi, na rebri Vuardel, v Ul. Damiano Chiesa). Največkrat so jih poklicali zaradi padcev ljudi na ledu. Nekateri so jo skupili z udarcem v glavo ali v kolk, zdravniki pa so tudi zabeležili nekaj hujših poškodb (zlomov stegnenic in ram). V popoldanskih urah se je z dvigom temperature ledeni oklep vendarle nekoliko razrahljal. Furlansko cesto so odprli, a le v smeri proti Kon-tovelu (vrnitev v mesto je bila mogoča preko Opčin). Pomalem je stekel redni promet tudi v okoliške vasi, iz katerih pa se tudi ob tej vremenski ujmi dvigajo glasovi protesta zaradi kasnega posega javnih služb (na Proseku so prvič posipali ledeno cestišče šele nekaj minut po poldnevu, medtem ko je led že preteklo noč ustavil promet na ovinku pri vhodu na Kontovel). Stekleni oklep je sinoči na Krasu spet mrzlo zasijal v lučeh javne razsvetljave in ponuja za danes reprizo včerajšnje ledene pravljice. Seveda v veselje otrok, ki se jim spet obeta šole prost dan, pa tudi v radost avtoličarjev, saj bodo imeli tudi oni - po policistih, redarjih, gasilcih, zdravnikih, bolničarjih, uslužbencih cestnega podjetja - v prihodnjih dneh polne roke dela. Marjan Kemperle Ha Videmskem so največ težav imeli v Nadiških dolinah ČEDAD - Padec temperature po obilnem deževju je tudi na Videmskem povzročil nemalo težav zaradi poledenelih cest predvsem v Nadiških dolinah, medtem ko je bil položaj v višjih predelih Furlanije nekoliko boljši in to kljub sneženju, ki se je začelo v sredo zvečer. Najhujše je bilo v Nadiških dolinah ter na območju industrijskega trikotnika Manzano - San Giovanni - Buttrio, kjer je prišlo do večjih prometnih zastojev in tudi do spektakularnih avtomobilskih nesreč, ki, na srečo, niso terjale hujših poškodb za voznike. Led je v jutranjih urah onesposobil tudi železniško progo med Gorico in Vidmom. Vlaki so namreč vozili do kraja San Giovanni, kjer so potnike čakali avtobusi, ki jih je dalo na razpolago vodstvo železnic. Odsotnosti v šolah in na delovnih mestih je bilo nič koliko, saj se je precej ljudi zbalo "ledene" avtomobilske preizkušnje. V Nadiških dolinah je v sredo zvečer začelo rahlo snežiti, med nočjo pa se je sneženje povečalo, tako da so ga včeraj zjutraj namerili kakih 15 cm. Padec temperature pa je mokro cestišče pokril z ledeno plastjo, pravo zanko za avtomobiliste, ki so se v jutranjih urah peljali v službo. Zaradi nevarnosti sta župana iz Grmeka in Podbonesca javno svetovala občanom, naj ne zapuščajo domov in predvsem naj pustijo avtomobile v garažah. V ledeno odejo se je ovil tudi Čedad, kjer je sneženje bilo manj izdatno, poti, ki so peljale proti Gorici pa so bile leden nekje do Cor-na di Rosazzo. Kakih 10 cm snega je med nočjo zapadlo tudi v Terskih dolinah, kjer pa niso zabeležili kakšnih večjih problemov z ledom. Ze v sredo ponoči so namreč glavne poti posipali s soljo in peskom, da se je dalo po njih voziti brez večjih težav. V jutranjih mah pa je začel naletavati ledeni sneg ali "zavađenih”, kot mu pravijo v Bardu. O podobnem položaju so nas obvestili iz Rezije, kjer je snežna odeja višja od 15 centimetrov. Zaradi hitrega posega občinske mehanizacije in strojev družbe za vzdrževanje cest, so se tudi v dolini pod Kaninom izognili ledenemu objemu. Se najmanj problemov pa so imeli v Kanalski dolini, kjer je Sneg naletaval v manjši meri kot nižje v Reziji in Terskih dolinah. Včeraj zjutraj pa je na tromeji v veliko veselje smučarjev pokukalo tudi sonce, Na Videmskem in predvsem na območju vzdolž državne meje so v stalni pripravljenosti, saj metereologi napovedujejo poslabšanje vremena, padec temperature in možnosti izdatnejšega sneženja. Rudi Pavšič Poledica ustavila avtobuse Med javnimi prevozi se je tudi ob tokratni poledici še najbolje odrezal... openski tramvaj. Medtem ko so bili krajevni avtobusi prevoznega podjetja ACT - nemočni pred ledom - vse do poldne ustavljeni v proseškem skladišču, je stari tramvaj skoraj nemoteno peljal običajne potnike s poledenelih Opčin na delovna mesta v Trst. V prometnem uradu podjetja ACT so v dopoldanskih urah brneli telefoni kot malokdaj. Mestni promet je potekal sicer skoraj normalno: na mestnih progah je vozilo kakih 90 odstotkov avtobusov. Le vozila, ki peljejo v gornje predele mesta, so omejila vožnjo na najbolj položni del avtobusne proge. Povsem drugače je bilo na Krasu in v Bregu. Avtobusi, ki štartajo zjutraj s skladišča na Proseku in krijejo povezave z okoliškimi vasmi, so ostali v skladišču. Led na cestah jim ni omogočil, da bi odpeljali.Tovornjak ACT je začel že v jutranjih urah posipavati ceste s soljo, a učinek je bil minimalen. Na Prosek, Kontovel, v Križ, Nabrežino, v vasi zgoniške-ga in nabrežinskega Krasa ni dopoldne pripeljal noben avtobus. Tudi zato ne, ker so bile številne ceste zaprte za promet. Položaj se je izboljšal šele v popoldanskih urah, ko so začeli avtobusi voziti na Prosek in do Nabrežine. Iz mesta so vozili po Furlanski cesti, v mesto pa po Cesti za Opčine. Avtobusi št. 45 (za Repentabor) in št. 46 (za Samatorco) tudi popoldne niso peljali. Avtobus št. 38 je peljal po Cesti za Opčine. Avtobus št. 41 je v jutranjih urah omejil vožnjo do Loga, po 13.30 pa je pripeljal do Ricmanj. Avtobus št. 40 je privozil v Dolino ob 15. uri (prej je vozil do Boljunca), vsaj do kasnega popoldneva pa ni peljal do Prebenega in Mačkolj. SKGZ / PRIPOMBE K DOKUMENTU O MANJŠINAH IZ POSEGOV UDELEŽENCEV SREČANJA SLOVENCEV V KOBARIDU Priznati večjo težo predstavnikom manjšinskih skupin TRST - Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na zadnji seji razpravljal o osnutku resolucije o položaju manjšin v sosednjih državah, ki jo je decembra lanskega leta predložila delovna skupina Odbora za mednarodne odnose slovenskega parlamenta. Vodstvo SKGZ je vsekakor pozdravilo namen državnega zbora Slovenije, da osnovna načela glede odnosov matične države do Slovencev, ki živijo izven njenih meja, zapiše v obvezujoč dokument. Glede na to, da so bili predstavniki manjšin na-prošeni za mnenje o predloženem tekstu, je izvršni odbor SKGZ izdelal vrsto predlogov z namenom, da se tekst dopolni. Izhajal je namreč iz ugotovitve, da je bilo prvotno besedilo vsled razprave na Odboru za mednarodne odnose slovenskega parlamenta v precejšnji meri okleščeno, tako da so iz njega izpadle postavke, ki so po oceni SKGZ za manjšino bistvenega pomena. Med popravki in predlogi, ki jih je SKGZ naslovila slovenskemu parlamentu, gre podčrtati še zlasti ugotovitev, da je vloga predstavnikov manjšine v dokumentu premalo prisotna, zaradi Cesar je SKGZ predlagala, naj se v besedilo ponovno vključi iz prvotnega besedila Črtani odstavek o ustanovitvi posebnega posvetovalnega organa pri uradu predsednika republike, ki naj bi imel nalogo, da daje na osnovi resolucije in drugih aktov državnega zbora pobude in ocene manjšinske problematike. V omenjenem telesu naj bi bili zastopani tudi predstavniki manjšin. Med drugimi popravki je SKGZ nadalje izrazila tudi željo, da pride v resoluciji do izraza tak odnos matične domovine, po katerem republika Slovenija priznava in spoštuje oblike organiziranosti in predstavništva kot se avtonomno oblikujejo v posameznih sosednjih državah. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba -Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednarocnina za leto 1996 - 300.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Do izraza življenjski problemi Benečije »Priča smo novi kvaliteti odnosov med sosedi« KOBARID - Tradicionalno srečanje Slovencev iz Benečije in Posočja, ki je bilo prejšnjo soboto v Kobaridu in ki se ga je udeležil tudi predsednik slovenskega parlamenta Jožef Skolc, je predstavnikom iz Benečije nudilo priložnost, da so izpostavili svoje poglede na zdajšnjo gospodarsko, kulturno in upravno stvarnost na območju vzdolž državne meje. Nakazani so bili tudi predlogi za nadaljnje sodelovanje in skupno iskanje rešitev pri premostitvi gospodarskih težav. V imenu prirediteljev je tolminski Zupan Ivan Božic ugotovil, da so bili in so ti kraji zgodovinsko tesno povezani. »Smo zgled medsebojne povezanosti. Srečevali smo se in prijateljevali ob številnih priložnostih, kar potrjuje našo voljo po sodelovanju. Opešanje slovenskih bank, nevidnost slovenskih televizijskih programov RAI in slaba vidnost televizije Koper in Slovenije so znaki, da Benečija in celotno zamejstvo preživlja nelahke Čase. Težko je življenje špetrske šole, Časopisov in inštitucij«. O novembrskem napadu na msgr. Pasquala Gujona pa je Božic povedal: »Gospod Gujon, mi smo ponosni na vas in vsi smo z vami!«. Jole Namor je v imenu SKGZ ugotovila, da se srečanje odvija med prijatelji, med ljudmi, ki skozi vse leto gojijo medsebojne stike, se srečujejo na številnih kulturnih, športnih in političnih pobudah in iščejo po svojih močeh in kompetencah možnosti sodelovanja in vsestranskega razvoja območij ob SoCi, Nadiži, Tem in Bili. »Priča smo novi kvahte-ti osnosov med sosedi na institucionalni ravni, kar je rezultat tudi novih pogledov naših beneških upraviteljev, katerim želimo izraziti vse priznanje in podporo. Caka nas zelo zahtevno leto, ki bo potekalo v znamenju dvajsetletnice po potresu, torej tistega zgodovinskega mejnika, ko je naše manjšinsko organizirano življenje pridobilo novo kvahteto, s trdnejšimi temelji. V polovico sedemdesetih letih segajo zametki gospodarskih pobud v Benečiji, ki so tako odločilno prispevah k naši rasti. Sočasno se je oblikovala zamisel o slovenskem oz. dvojezičnem izobraževanju v Benečiji. Beneško kulturno pomlad smo doživeli v tistih Časih. Prva naloga, ki stoji pred nami, je ohranitev tega, kar je bilo ustvarjeno v zadnjih dvajsetih letih, v prvi vrsti šole in gospodarstva«. Drevi v Špetru srečanje DSL SPETER - »Deželna politika in javne uprave v Na-diskih dolinah«. To je naslov srečanja, ki ga je pripravilo pokrajinsko vodstvo Demokratične stranke levice, ki bo drevi ob 20. uri v hotelu Belvedere v Spetru. Na srečanju bosta sodelovala tudi Miloš Budin, podpredsednik deželne skupščine, in Renzo Travanut, vodja svetovalske skupine DSL v deželnem svetu, (r.p.) Firmino Marinič, predsednik gorske skupnosti za Nadiške doline, je ugotovil, da prisotnost predsednika parlamenta pomeni voljo Slovenije za reševanje vprašanj Slovencev v Benečiji, ki zadevajo predvsem gospodarstvo in kulturno identiteto. Zaželel je še tesnejše sodelovanje z obmejnimi občinami, ker v njem vidi pot stvarnega odpravljanja skupnih težav. Odbornik gorske skupnosti za Terske doline Viljem Cemo je bil mnenja, da številčna prisotnost beneških upraviteljev kaže, kako so napredovah in da je obdobje zaprtja in nerazumevanja že mimo: »Pred dvajsetimi in veC leti smo načrtovali to, kar je danes stvarnost in postaja razumljivo večini. Potrebno je odpraviti predsodke in uresničiti novo kulturo na meji ter ustvariti novega človeka. Potrebno je postaviti v ospredje tiste naše ljudi, ki so bili preveč let v senci in ki jih je uradna politika zanemarjala in zaničevala. To so naši tihi heroji«. Riccardo Ruttar, podpredsednik SSO, je spomnil, da bo oktobra letos poteklo 130 let od plebiscita, ko je Benečija prišla pod itahjansko kraljevino. »Po tako dolgi dobi, ki nam ni bila naklonjena, smo obranih slovensko besedo in našo kulturo. To je velik rezultat, za katerem stojijo ljudje, ki so se za to prizadevah. Benečija ni umrla, Čeravno je morala prestati veliko napadov, predvsem z nacionalnega vidika. Be- nečija živi, Čeravno med nami Se nismo razčistili koncepta slovenske pripadnosti. Treba si je prizadevati, da v naši notranjosti, ne glede na državljansko pripadnost, ne bo nikakršne razlike med Slovenci tostran in onstran meje«. K besedi je prišel tudi Igor Tuli, predsednik Beneške planinske družine, ki je ugotovil, da to društvo stalno raste in postaja ena najpomembnejših organizacij med Slovenci na Videmskem. Izletništvu in hoji v gore pa so znali dodati še skrb za slovenstvo, kar je posebej pomembno, Ce pomislimo, da je članstvo beneških planincev mlado in zato perspektivno. Igor Tuli je srečanje v Kobaridu izkoristil, da je predsedniku Školču izročil člansko izkaznico Beneške planinske družine, podobno kot so pred leti storili, ko so predsedniku države Milanu Kučanu izročili izkaznico št. 1. Sandro Pascolo, podžupan iz Tipane, je posebej podčrtal prizadevanja novih upraviteljev v Terskih dolinah, da bi na jezikovnem in kulturnem področju nadoknadili dosedanje zamude, ki so sad geografske in politične pozabe. V tem smislu so zaceli s poukom terskega narečja v vrtcu in osnovni šoli. Podčrtal je tudi potrebo, da se uredijo in posodobijo komunikacijske poti med terskim območjem in Bre-ginjem. Rudi Pavšič Od 9. januarja 1996 dalje 6 tednov. »Stezice« tokrat o koledarjih Nedeljska oddaja »Kam vodijo naše stezice« bo posvečena knjižnim zbirkam, ki skupno s koledarji izhajajo ob koncu leta. Jadranski, Mohorjev in Trinkov so koledarji za Slovence, ki živijo v Italiji. Pomembni, saj so povzetek dogajanj in dejavnosti skozi vse leto. Gosti oddaje bodo uredniki koledarjev: Jože Markuža, Andrej Furlan in Marino Vertovec. Voditeljica Martina Kafol se bo z gosti pogovarjala o zbiranju materialov za te publikacije, o njihovem konceptu in o knjižnih zbirkah, ki jih spremljajo. Oddaja se bo začela v nedeljo ob 18. uri na TV Ko-per-Capodistria, ponovili pa jo bodo na TVS 1 v petek, 2. februarja ob 16.20. BENCIN / ZA ZNIŽANO CENO NIC VEC PAPIRNATIH BONOV Elektronska kartica nadomešča bone Kartico že delijo podjetjem, zasebnikom po do poletja Ob starih bonih nova elektronska kartica z vgrajenim microchipom. Tokrat in Se enkrat, potem bomo lahko dokončno pozabili na dolge vrste za dodelitev bencinskih bonov: skoraj gotovo bodo ze letos poleti vsi tržaški vozniki razpolagali s trajno elektronsko kartico in bodo papirnati boni sli v pozabo. Na občinskih izpostavah in uradih ter pri okencih na hipodromu se je v ponedeljek zaCelo razdeljevanje bonov za leto 1996 in naval je precejšen, tako da so nekateri Čakali tudi po vec ur. V samih prvih dveh dneh so razdelili bone skoraj 10 tisoč upravičencem od skupnih 110 tisoč. V uradih Posebne ustanove za bencin po znižani ceni (ki spada v okvir Trgovinske zbornice) v Ul. Valdirivo pa delijo bone predstavnikom 7 tisoC podjetij in ravno tem so zaceli dodeljevati - -poleg bonov za 150 litrov -tudi nove kartice za na-daljnih 250 litrov bencina. Vsem zasebnikom pa bodo kartice razdelili maja oz. junija, tako vsaj napoveduje odgovorni pri Trgovinski zbornici dr. Esposito, ko bodo bonom za 450 litrov bencina, ki jih delijo sedaj, dodali Se nadaljnih 150 litrov in sicer ne veC v bonih ampak kar na elektronski kartici. Ne gre za preproste magnetne kartice, kot so one, ki jih rabimo pri bančnih avtomatih, na izhodih avtoceste, v telefonskih govorilnicah, za identifikacijo uslužbencev in v tolikih drugih primerih. Na tovrstnih karticah je na magnetnem traku zapisana Številčna koda, ki omogoča dostop do določene usluge. V elektronskih karticah, kot so jih priceh deliti pri nas, pa je vgrajen microchip, pravi mikroskopski elektronski računalnik s sposobnostjo me-morizacije do enega ki-lobyta podatkov, kar se pravi do tisoC znakov, Crk ali številk. Pri tem pa je zlasti pomembno, da niso ti podatki zapisani enkrat za vselej, ampak jih lahko spremenijo in posodobijo z ukazi prek drugih računalnikov. Po tankanju bencina bo torej uslužbenec bencinske Črpalke vstavil voznikovo kartico v elektronski terminal vrste POS, s katerim že razpolagajo na vseh 83 Črpalkah tržaške pokrajine. »POS se bo pogovarjal s kartico,« pravijo v računalniškem žargonu, kar pomeni, da bo informacija potekala v vec smeri: kartica bo sporočila terminalu pri bencinski Črpalki številko evidenčne tablice upravičenca in število litrov bencina, s kate- rimi še razpolaga, elektronski terminal bo od kartice odštel iztočene litre in vpisal novo razpoložljivo količino, uslužbencu Črpalke bo avtomatično izračunal ceno natočenega bencina, ponoči pa bo vse podatke samostojno posredoval osrednjemu računalniku pri Posebni ustanovi za bencin po znižani ceni. Uporabnikom bodo elektronske kartice nudile vrsto prednosti v primerjavi z dosedanjimi boni. Lahko bomo natankali kakršnokoli količino bencina in ne vec samo zaokroženo na 5 ali 10 litrov. Doslej izgubljenih bonov niso nadomesti, za izgubljeno kartico pa bodo izdali novo in osrednji računalnik bo vpisal v novi elektronski dokument isto količino bencina, do katerega smo imeli pravico dan pred izgubo kartice" (medtem ko je originalna kartica brezplačna, bo treba za nadomestno odšteti 10 tisoC lir). Izgubljeno ali ukradeno kartico bodo takoj po prijavi izključiti iz seznama upravičenih dostopov do bencina po znižani ceni. In končno ne bo treba veC Čakati v vrstah, saj bodo dodatne količine in vsakoletno dodelitev bencina po znižani ceni avtomatično vpisati na kartico neposredno prek elektronskih terminalov pri vseh bencinskih črpalkah. Medtem še vedno delijo bencinske bone zasebnikom v hipodromu pri Montebellu vsak delovnik razen sobote od 9. do 13. ure ter od 15.30 do 19.30, v izpostavah tržaške občine in v uradih okoliških občin, podjetjem pa v uradu Ustanove za bencin v Ul. Valdirivo 2/B vsak delovnik razen sobote od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.15. Februarja revolucija prevozov v mestnem središču Novi pravilnik tržaške občine za promet v mestnem središču bo stopil v veljavo prihodnjega 10. februarja. Vest je sporočil občinski odbornik za skrbstvo Gianni Pecol-Comi-notto, ki se ukvarja tudi s to problematiko, čeprav ne bi spadala strogo v njegov resor, ker bodo omejitve prometa sprejeli predvsem zato, da bi zmanjšali onesnaženje zraka in torej zavarovali zdravje občanov. Niso še znane podrobnosti nacrta, vendar je odbornik potrdil, da bodo zaprli vsem vozilom brez katalizatorja osrednjo mestno os od Senenega trga prek Drevoreda D’Annunzia in Ul. Carducci do križišča z Ul. Battisti. Mestno srediSCe bo dostopno po stranskih ulicah, kar bo gotovo upočasnilo promet in bo odsvetovalo voznikom uporabo zasebnih avtomobilov, saj bo hitrejši promet z avtobusi. Uvedli bodo tudi več za promet zaprtih območij, na katera bo vodilo 42 vhodov, pri katerih bodo vsaj prve Čase stalno nameščeni mestni redarji. Se preden bodo nova pravila stopila v veljavo, bo občina izvedla široko akcijo za obveščanje voznikov, informacije pa bo nudila tudi po brezplačni telefonski zvezi. ČRNA KRONIKA NA POMOLU AUDACE / IZ BENETK V TRŽAŠKO BOLNICO Vinjeni sin v enem dnevu večkrat pretepel starše Sin je pretepel oCeta in mater in je celo naklepal za njiju še marsikaj hujšega, a karabinjerji so ga pravočasno ustavili in odpeljati v zapor. Prizorišče družinske drame, ki ji je botroval alkohol, je bilo stanovanje družine Scherli v Ul. Ginnastica 30. V noči med ponedeljkom in torkom se je 41-letni Sergio Scherli znesel nad očetom in materjo. Oce je ob 3. uri zjutraj poklical na pomoč karabinjerje, in ko so možje postave prišli, jim je bilo takoj jasno, kaj se je dogodilo. Scherlija so že poznati, saj so imeli z njim že opravka. Vedeti so, da rad pregloboko pogleda v kozarec, in to se je zadnje Čase ponavljalo zelo cesto. Ko je Scherli opazil karabinjerje, je še nje nahrulil. Sledila je prijava sodstvu zaradi žalitve javnih funkcionarjev, moški pa je ostal na prostosti. A le za nekaj ur. V torek popoldne, bilo je ob 18. uri, je Scherlijev oce spet poklical karabinjerje, ker se je sin spet s silo razhudil nad starši. Tokrat je bilo še hujše kot prvič. Oba, oCeta in mater so morati zaradi poškodb prepeljati v bolnišnico. Zdravniki so ugotoviti, da je sin oCeta večkrat udaril, iz sledov na vratu in grlu pa so oceniti, da ga je hotel tudi zadaviti. Oce se bo moral zdraviti 25 dni. Mater je sin udaril v obraz, verjetno ji je zlomil nosno kost. Zdravila se bo 15 dni. Ob prihodu v stanovanje sina ni bilo doma. Nash so ga kako uro kasneje, ko se je vračal proti domu. Bil je vinjen; pri sebi je imel dolgo vrv, ki jo je bil pravkar kupil. Karabinjerji so kaj kmalu ugotoviti, kaj je naklepal. Tokrat so gaaretirali in ga odpeljali v zapor. Obtožen je povzročitve poškodb družinskim elanom; tvega do 8 let ječe. Helikopter za srčnega bolnika Varnost pristanka zagotovili z novim protipožarnim vozilom Sinoči je na pomolu Audace pristal in v neprimernih vremenskih razme-helikopter gasilcev iz Benetk, s katerim rah, saj je še kar močno pihalo, so zago-so prepeljati v naSe mesto hudega src- toviti tržaški gasilci z novim in najso-nega bolnika za nujen kardiološki po- dobnejše opremljenim protipožarnim seg. Varnost pristanka in vzleta v temi vozilom. (Foto Balbi/KROMA) NOVICE ■I Občni zbor KD Tabor preložili na torek Zaradi slabega vremena in poledice so dani openskega KD Tabor sklenili prenesti občni zbor, ki bi moral biti danes ob 20.30 v Prosvetnem domu, na torek, 30. trn., prav tako ob 20.30 v prostorih Prosvetnega doma. V sredo seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Devinsko-nabrežinski občinski svet se bo sestal v sredo, 31. t.m. ob 18.30. Poleg sporočil Zupana in občinskega odbora ter odgovorov na svetovalska vprašanja ima na dnevnem redu vrsto upravnih sklepov, med katerimi naj omenimo najem posojila za kritje izgube Konzorcijskega podjetja za prevoze v obdobju 1989-1992, spremembo pravilnika občinskega sveta in odobritev pravilnika občinskega odbora ter konvencijo o sodelovanju z združenjem prostovoljcev za upravljanje skrbstvenih kompetenc v občini. Praznik včlanjevanja SKR Jutri popoldne bo v Ljudskem domu v Ul. Ponzia-na 14 praznik SKP, namenjen obnovi izkaznic in pridobivanju novih elanov. Pobudo prireja področni krožek stranke poimenovan po Gramsciju, na shodu, ki se bo pričel ob 17.30, bo govoril Dennis Visioti, elan pokrajinskega tajništva. Ples po sedmem križu V gledališču Miela bo drevi ob 21. uri nastopila argentinska plesalka in koreografinja Maria Fux. Njena predstava, ki traja približno uro, ima zgovoren naslov Despues de mis setenta (Po mojih sedemdesetih letih). Ideatorka in izvajalka je namreč stara že vec kot 70 let, vendar še nastopa, predvsem pa vodi plesno-terapevtske delavnice. Plesno predstavo, ki je novost za Italijo, ponujata tržaškemu občinstvu zadruga Bonavventura in skupina Gruppo 78/ International Contemporary Art, z njo pa Maria Fux skusa dokazati, da. je ples sredstvo za spoznavanje samega sebe in najboljše zdravilo proti tegobam življenja. Po Kusturici Woody Allen Podzemlje (Underground) Emira Kusturice je v tržaški kinodvorani Ariston doživela izreden uspeh publike, tako da so film vrteli veliko dlje od predvidenega. Od danes pa si bo v kinodvorani Ariston mogoče ogledati film Mighty Aphrodite (La dea dell’amore v italijanskem prevodu) priljubljenega Woodyja Allena. Tudi o filmu so se kritiki že izrekli zelo pohvalno, zato je pričakovati, da bo tudi v naslednjih dneh kinodvorana Ariston dobro obiskana. Predvidoma naj bi Woodyjev film, ki so ga v netekmovalnem programu prestaviti na zadnjem beneškem filmskem festivalu, v Aristonu predvajali do 7. februarja. Zato da bi si lahko Cim-veC ljudi ogledalo film, so predvidi! dnevno vsaj štiri, ob sobotah in nedeljah pa včasih celo pet predstav. Vrsta kulturnih pobud v kavami Tommaseo Drevi bodo v kavami na tržaškem nabrežju odmevali znani brazilski zvoki, jutri bodo odprli slikarsko razstavo, na nedeljski glasbeni matineji pa bo nastopil ženski klavirski duo. Iz Brazilije prihaja kitarist in skladatelj Alberto Chicayban, ki bo oblikoval dravisnji brazilski večer. Jutri popoldne bodo v kavami odprli razstavo maure Israel, ki je za to priložnost pripravila slike na temo Zvok tišine. Gre za niz slik in grafičnih listov, ki prikazujejo različna glasbila. Na tradicionalni glasbeni matineji pa bosta tokrat nastopili pianistki Tatjana Jercog in Tamara Raseni, bivši gojenki Sole tržaške Glasbene matice, ki sta diplomirali na konservatoriju Tartini. Glasbenici se bosta predstavili posamič in v duu, izvajali pa bosta skladbi Bacha, Debussyja, Chopina, Liszta, Brahmsa, Dvoraka in Rossinija. Mali cirkus za najmlajše V okviru tradicionalnih nedeljskih prireditev za najmlajše bo v dvorani Cristallo nastopil »najmanjši cirkus na svetu«. Gre za predstavo videmskega centra CSS II circo tre dita (Cirkus treh pedi), ki so jo uvrstiti v niz Povem ti pravljico. Kot vsakič, se bo tudi tokrat nedeljska otroškapredstava začela ob 11. mi. V »najmanjšem cirkusu na svetu« pa nastopajo male papirnate lutke. Intenzivni jezikovni tečaji združenja EUROest Cultura Združenje EUROest Cultma (bivše združenje Ita-lija-SZ) je razpisalo vrsto jezikovnih tečajev za začetnike. Gre za intenzivne teCaje z omejenim Številom udeležencev (največ sedem), vsega pa nja bi trajati 50 m (tri ure tedensko). Interesenti imajo na izbiro sledeče jezike: arabščino, kitajščino, japonščino, CeSCino, hrvaščino, slovenščino in madžarščino. Vse natančnejše informacije lahko dobite v madih združenja v Ul. delTEremo 10 ali po telefonu (štev. 946713) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 20. ure. NA SKUPŠČINI V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU TRŽAŠKA OBČINA DSI Tudi v Bregu ustanovili odbor Kras - Morje Imenovani trije predstavniki dolinskih občanov Pripombe in načrti nove komisije za enake možnosti Članice so pregledale postavke občinskih finančnih dokumentov Z imenom Kras-Morje se je ustanovil Prodijev odbor tudi na območju dolinske občine. Pravzaprav je stvarnost, ki jo pravkar oblikovano gibanje namerava prekrivati, nekoliko Širše in sega preko meja občinske uprave. Odtod tudi ime, ki dokaj kaže na zemljepisno obsežnejšo obravnavo: poleg Brega še del Krasa in neposrednega predmestja. Ustanovni sestanek je bil predsinocnjim v mali dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Kljub neugodnim vremenskim razmeram je bila udeležba kar zadovoljiva ali vsaj zadostna, da je srečanje obrodilo svoj zaželeni sad. Ob prisotnosti pokrajinskega koordinatorja Oljke je skupina dolinskih občanov izvolila trojico predstavnikov in jim poverila vlogo veznih členov med krajevno stvarnostjo in osrednjim vodstvom Prodijevega gibanja. Prisoten je bil tudi Marino Vocci, ki se je pred nedavnim tudi prvi od pripadnikov novega političnega gibanja srečal s skupino krajevnih predstavnikov. Del posameznikov, ki so pristopili k novi pobudi, prihaja iz izkušnje Gibanja civilne družbe, ki so ga v dolinski občini oblikovali in vodili v lanskem predvolilnem Času. Ob teh pa so še nekateri predstavniki naprednih strank. Dionisio Gherbas-si, Igor Tul in Sandi Klun pa bodo ob ostalih iznašali tržaškemu koordinacijskemu odboru tudi vsebine in zahteve, ki jih na tem območju izrecno in utemeljeno ima slovenska narodnostna skupnost. Sredina ustanovna skupščina odboea Kras - Morje za dolinsko občino (f. KROMA) Občinska komisija za enake možnosti med moškim in žensko je na včerajšnji novinarski konferenci izrekla vrsto pripomb na občinske finančne dokumente. Komisija, ki je nastala pred kratkim, je svojo pozornost osredotočila na tiste sektorje, ki so velikega pomena za svobodno odločanje ženske glede usklajevanja poklicnih dolžnosti z družinskimi. Zato je 15 Članic komisije, ki ji predseduje Giuliana Teržani Ravalico, natančno pregledalo postavke, ki se nanašajo na socialne storitve in šolstvo. Pozitivno so se izrekle o usmeritvi občinske uprave, da bi koordinirala socialne službe na teritoriju, glede oskrbe najmlajših, se pravi otrok od 0 do šest let, pa so izrekle priporočilo, naj bi bilo vsem interesentom omogočeno, da najdejo mesto v jaslih oz. v otroških vrtcih. V zvezi s poletnimi centri, pobudami za odstranjevanje arhitektonskih pregrad, dodatnega šolskega pouka, pobud za mlade in povezovanja med socialnimi in zdravstvenimi službami pa so zahtevale dodatna pojasnila. Ob pregledu proračuna, ki je novo komisijo kratkomalo prezrl, pa so Članice tudi razpravljale o nekaterih konkretnih pobudah komisije. V načrtu je priprava fotografske razstave o ženskem forumu v Pekingu, komisija pa bo organizirala tudi tečaje o »enakih možnosti« in konference-srečanja o raznih vprašanjih, npr. o nasilju nad ženskami. V NEDELJO V GLEDALIŠČU V BOLJUNCU Ricmanjski gojenci na odru To bo prvi letošnji nastop gojencev glasbene šole V nedeljo popoldan, ob 17. uri, se bodo mali gojenci ric-manjske glasbene šole predstavili občinstvu. Kot običajno je namreč na vrsti prvi nastop tekočega šolskega leta, ko gojenci javnosti predstavijo svoje znanje in predvsem svoje postopno napredovanje v spoznavanju glasbenega sveta. Kot je že uveljavljena navada, se bodo uCenci glasbenih tečajev, ki potekajo v okviru ricmanjske godbe na pihala, predstavili predvsem v manjših zasedbah: zaigrali bodo klarineti, saksofoni, flavte, klavir, trobila in tolkala. Prireditev se obenem uokvirja v pobude ob dnevu slovenske kulture. 2e lani so se ob gojencih ricmanjske godbeniške šole predstavili tudi tisti, ki pouku sledijo na šoli Marija Kogoja tržaške GM. Tokrat pa bodo gostje koncerta učenci Darija Pobege iz koprskega Centra za glasbeno vzgojo. Nedeljsko prireditev bo sklenil šolski orkester, ki ga vodi kapelnik ricmanjske godbe Marino MarsiC. Mladim gojencem se bodo pridružili tudi "cicibani”, ki so se skupnih vaj lotili preteklega septembra. V prijetno dopolnilo bo učinkoval nastop predšolskih otrok, ki sledijo pouku pripravnice pod mentorstvom Paole Cacciapaglia. (dam) CGIL, CISL, UIL / SREČANJE Z ZUPANOM Pozitivna ocena sindikatov proračuna tržaške občine S srečanjem z županom Ric-cardom Illyjem se je zaključil krog srečanj sindikatov Cgil, Cisl in Uil z vrhom tržaške občine v zvezi s proračunom. Predstavniki sindikatov so pri županu ugotovili, da je občinska uprava sprejela nekaj njihovih pripomb v zvezi z osrednjim finančnim aktom, ki ureja vse dejavnosti krajevne uprave.Se zlasti pozitivno ocenjujejo, da je občina namenila večja sredstva nekaterim družbeno pomembnim službam. Pri tem sindikati omenjajo ureditev sprejemnega središča in menze za osebe, ki potrebujejo pomoč, izboljšanje službe za pomoč na domu ostarelim, povečanje občinskih jasli in občinskih podpornih služb za mlado- stnike. V proračunu bodo namenili sredstva tudi za ureditev socialnega mladinskega središča, ugotavljajo z zadovoljstvom sindikati, ki pozitivno ocenjujejo tudi namen Illyjevega odbora, da spet oživi konference o mladoletnikih in mladinskih problemih, o priseljencih in beguncih, o narkomanih in prizadetih. Sindikati ugotavljajo tudi, da je uprava pristala na soočanje o kriterijih občinskega davka na nepremičninah Ici in predvsem na možnost, da bi zmanjšali davek lastnikom enega samega stanovanja brez večjih dohodkov. Edina negativna nota v sporočilu Cgil, Cisl in Uil pa je nepripravljenost Illyjeve uprave na preureditev organika občine. Mladika slavi 4Metnico izhajanja Prihodnji ponedeljek, 29. januarja, bo v Peterlinovi dvorani v Trstu v okviru ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev pogovor ob 40-letnici izhajanja tržaške revije Mladika. Revija, ki je začela izhajati s prvo poskusno in neošte-vilčeno številko konec leta 1956, je danes tako-rekoč edino redno glasilo na revialnem področju med Slovenci v Italiji, potem ko sta prenehala izhajati tržaški reviji Most in Zaliv. Zgodovina raznih založniških poskusov na tem področju je bila v prvi povojni dobi bogata in pestra. Vsi ti poskusi -razen Tržaških razgledov, dijaških Literarnih vaj, Dana, Zaliva in Mosta - so bili izredno kratkotrajni, zato predstavlja Mladika s svojo častitiljivo polnoletnostjo, kot pravijo pri Društvu slovenskih izobražencev, pravi majhen čudež na tem področju. Na diskusijskem večeru, ki je odprt doprinosom in pričevanjem kulturnih delavcev in ustvarjalcev, bodo najprej spregovorili nekdanji in sedanji uredniki in podali obračun dosednjih letnikov (okrog 10.000 natisnjenih strani), nato pa bodo z odprto okroglo mizo skušali pogledati v prihodnost slovenske zamejske publicistike in revialnega tiska s posebnim ozirom na mesečnik Mladika. Večer v Donizettijevi ulici št. 3 se bo začel ob 20.30. PREBENEG / SV. ANTON ŽELEZNICE / SINOČI URADNA OTVORITEV Nadaljujejo se prireditve ob prazniku zavetnika V nedeljo je vreme zagodlo Prebenežanom, ki so se zadnji trenutek previdno odločili, da napovedano pokušnjo domačih vin in zabavno glasbeno prireditev prenesejo za teden dni. Pobude, ki si jih je domače KD Jože Rapo-tec zamislilo ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Antona, se tako nadaljujejo v tem koncu tedna. Jutri zvečer, z začetkom ob 20.30, bodo v dvorani srenjske hiše gostovah elani PD Slovenec: nastopil bo zbor, ki deluje pod imenom MePZ Sla-vec-Slovenec in ga vodi Danijel Grbec. Predstavila pa se bo tudi dramska skupina mladih Borštanov in Zabrežanov, ki so ob "borštanskem” sv. Antonu pripravili že tradicionalno veseloigro. Krstni nastop je bil natanko na godni dan tega svetnika, in sicer preteklega 17. januarja, prejšnjo nedeljo so prireditev ponovili v domači vasi, sedaj pa je na vrsti prvo gostovanje. Narečno veseloigro v dveh delih z naslovom Ta prelepa spomladanska ljubezen je režirala Boža Hrvatic, v njej pa poje in učinkovito igra deset mladih. V nedeljo popoldan pa bo v Prebenegu drugo srečanje ob pokušnji domačih vin. Prvo je bilo pred približno letom dni, iz želje, da bi to postala redna letna prireditev v vasi, pa nastaja še druga izvedba. Pokušnja se bo začela že ob 15. uri, na osnovi ljudskega ocenjevanja bodo izbrani tudi najboljši letošnji pridelki seveda domačih vinogradnikov, pobuda pa se bo razživela z zabavno glasbeno prireditvijo, ki je predvidena kmalu po 18. uri. V srenjski hiši bodo nastopili godba Long Zlunk, godec na frajtonar-co Tiberio Mauri in pa elani moškega noneta, ki deluje v sklopu mačko-Ijanskega MePZ Primorsko. (dam) »Zelena luč« na tržaški železniški postaji za izbrane potnike Na tržaški železniški postaji je od sinoči na razpolago nova služba za potnike in sicer takoimenova-na »Zelena luC« (Disco Verde). Gre za vrsto dvoran, do katerih imajo dostop samo lastniki posebne istoimenske izkaznice, ki stane 100 tisoč lir letno (za Člane Diners cluba 47 tisoč). V prostorih, ki jih je sinoči uradno predala namenu med krajšo slovesnostjo soproga tržaškega župana Rossana Illy, bodo imeli izbrani potniki na razpolago posebne storitve z najvišjim kvahtetnim standardom: lahko bodo rezervirali in kupili vozovnice, na razpolago jim bodo informacije, garderoba in druge tradicionalne storitve železnic v elegantnih in manj anonimnih prostorih, kot navadna publika. Poleg tega jim bodo na razpolago tudi druge storitve, ki ne spadajo v navadno železniško postajo: lahko bodo pustili in sprejemali sporočila prek tajniške službe ali telefaksa, v dveh manjših dvoranah bodo lahko vodili sestanke, v večji dvorani pa je 65 mest za konference tudi s službo za simultano prevajanje. Nadalje bodo potnikom z »Zeleno lučjo« na razpolago videorekorderji, telefoni, služba teleteksta, posebna mesta za parikanje vozil. Podobno službo so ure-dili v 15 večjih italijanskih železniških postajah. Tržaški prostori so med najuglednejšimi, so povedali na sinočnji slovesnosti, in jih je uredil odgovorni za službe na tržaški postaji arh. Roberto Manta. V novih prostorih je na ogled razstava akvarelov Goričanke Vesne Benede-tic. Rossana llly ob možu med včerajšnjo uradno otvoritvijo novih prostorov na tržaški železniški postaji (foto Balbi/KROMA) Filmi Aljoše Žerjala v Društvu upokojencev Naš priznani svetovni potnik pa tudi filmski snemalec Aljoša Žerjal je že pretekle dni predstavil nekaj svojih novih filmov s popotovanj v Normandiji, Tibetu in na Kitajskem v kulturnem društvu Slavko Škamperle pri sv. Ivanu. V sredo popoldne je bil gost Društva slovenskih upokojencev v Gregorčičevi dvorani v ulici Sv. Frančiška, kjer je predstavil filme, ki jih je ustvaril na potovanju od Pekinga do Karačija. Člani društva so mu bili za prikaz lepih filmov zelo hvaležni, predvsem pa jim je bilo blizu njegovo podajanje filmov, ki je pestro, zanimivo, vedno s kančkom humorja, kar samo prireditev prav gotovo popestri in obogati. Aljoša Žerjal je, kot smo rekli, večni potnik, ki pa ne zajame v svoje filme samo vse, kar je videl in doživljal, temveč zna vse to posredovati tistim, ki jim lahko na raznih večerih in prireditvah te filme prikaže. Tako je bilo v sredo popoldne na srečanju z upokojenci, ki so avtorja lepih filmov nagradili z zasluženim aplavzom. V imenu vseh je predavatelja pozdravil in se mu zahvalil podpredsednik društva Evgen Dobrila, ki je že napovedal, da bo prihodnja prireditev društva 8. februarja, torej na sam dan praznika dneva slovenske kulture. Neva Lukeš Film Breme drevi v Saležu Zgoniška občinska uprava prireja vrsto filmskih in dokumentarnih večerov na temo jezikovno mešane družbe in različnih aspektov tega vsakdana. Prvi izmed filmskih večerov je na sporedu danes ob 20.30 v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu s predstavitvijo filma Breme (v srbo-hrvaščini in madžarščini in podnaslovljen v italijanskem jeziku) s prisotnostjo režiserja Vuka Babiča. Naslednji večeri se bodo zvrstili v prihodnjih tednih. Vpisi v vrtec v Gabrovcu Občinska uprava obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovec za prihodnje šolsko leto 1996/97. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do 28. februarja tl. vključno. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. Srečanje oljkarjev pri Domju Kmetijska zadruga v Trstu vabi vse oljkarje na srečanje, ki bo v društvu Fran Venturini pri Domju dne 30.01.96 ob 19.30 uri za slovensko govoreče in dne 31.01.96 v stari šoli v Camporah za italijansko govoreče oljkarje. Na tem srečanju bomo prikazali tudi degustacijo in ocenjevanje olivnega olja. Natečaj za raziskavo o zadružništvu na Opčinah Društvena prodajalna na Opčinah razpisuje natečaj za raziskavo Zadružništvo na Opčinah, kot prispevek k spoznavanju krajevne zgodovine. V ta namen določa 1 milijon lir nagrade. Raziskave se lahko udeleži posameznik, ki je že dokazal svoje zanimanje za tovrstno delo s kako publikacijo ah kdor (tudi skupina) se namerava študijsko baviti z gospodarsko tematiko. Prošnje na navadnem papirju sprejema do 3. marca 1996 Društvena prodajalna na Opčinah, Alpinska 95. V prošnji navedite osebne podatke in morebitne dokaze o zanimanju za zadružništvo nasploh. Komisijo sestavlja društveni odbor. Srečanje na Pokrajini o vključevanju prizadetih Tržaška pokrajina poroča, da je bilo pred kratkim prvo srečanje podjetniških in socialnih ustanov in organizacij za ustanovitev odbora, kateremu zakon štev. 17 iz leta 1994 nalaga skrb za vključevanje prizadetih oseb v delovna okolja. Po analizi instrumentov, ki jih zakon daje na razpolago, so prisotni soglašali s potrebo nadaljnjega sensibilizi-ranja podjetij, tvrdk in zadrug preko stanovskih združenj. Poudarjeno je bilo dragoceno delo, ki ga je na tem področju opravila ekipa specializiranih operaterjev Tržaške občine, govor pa je bil tudi o nujnosti informiranja delodajalcev o ugodnostih, ki jih zakoh predvideva za tiste, ki zaposlijo prizadete osebe. Konec meseca zapade rok za brezplačne vozovnice za invalide Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da bo 31. januarja zapadel rok za dodelitev invalidom celoletnih brezplačnih prevoznih kart za javne prevoze. Zakon 43 iz leta 1986 dodeljuje te karte civilnim invalidom z dvotretjinsko invalidsko stopnjo, ter vojnim invalidom, invalidom na delu, civilnim žrtvam vojne in invalidom zaradi poliomelitisa od 1. do 5. stopnje. Izkaznice podeljujejo oz. obnavljajo na sedežu pokrajinske uprave v Ul. S. Anastasio 3 vsak delovnik razen sobote od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure. Za ožigosanje veljavnih izkaznic za leto 1996 pa so na razpolago isti uradi pokrajinske uprave ter posamezna združenja invalidov. Zenski pevski zbor I. Grbec in MePZ Silvu-lae Cantores iz Skednja vabita na KONCERT ZA ENRICA, ki bo v danes, ob 20. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju. UPRAVA OBČINE ZGONIK vabi danes., ob 20.30 na predstavitev filma BREME, ki bo v prostorih KD RdeCa Zvezda v Saležu. O filmu bo spregovoril režiser Vuk Babic. S ŠOLSKE VESTI Danes, PETEK, 26. januarja 1996 TIT Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02 - Dolžina dneva 9.26 - Luna vzide ob 10.02 in zatone ob 23.42. Jutri, SOBOTA, 27. januarja 1996 VITO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 0,9 stopinje, zraCni tlak 1010 mb pada, veter vzhodnik 25 km na uro, vlaga 73-odstot-na, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Carlo Fi-nocchiaro, Laura Mansotti, Valentina Anastasia, Astrid Gregoretti. UMRLI SO: 87-letni Antonio Fachin, 95-letna Er-minia Bradasch, 80-letni Ferruccio Marchi, 94-letna Angela Jejčič," 73-letni Lu-ciano Cvetreznik, 69-letna Emilia Calzi, 90-letni Ro-dolfo Sardon, 78-letna Mar-gherita Montecchio, 65-let-ni Angelo Cergol, 50-letna Diana Comperti. H LEKARNE Od PONEDELJKA. 22., do NEDELJE, 27. januarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Trg Li-berta 6. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La dea dell’amore«, r.-i. Woody Al-len, i. Mira Sorvino. EKCELSIOR - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Heat -La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro. EKCELSIOR AZZURRA-15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »L’ussaro sul tettb«, r. Jean-Paul Rappeneau, i. Juliette Binoche, Claudio Amendo-la. AMBASCIATORI 17.30, 19.50, 22.15, »007 Goldeneye« i. Pierce Bro-snan. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »High-lander III«, i. Christopher Lambert. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Babe -un maialino coraggioso«. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 4-17.30, 19.50, 22.15 »Assassins«, i. Sylvester Stallone, Antonio Banderas. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Anomania«, por., prepovedan mlaidni pod 18. letom. CAPITOL - 16.30 »Po-cahontas«, risani film, prod. Walt Disney; 18.20, 20.15, 22.10 »II profumo del mosto selvatico«, i. Kea-nu Reeves. ALCIONE - 18.30 in 21.30 »Underground«, r. Emir Kusturica. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »I solisti sospetti«, r. Brvan Singer, i. Stephen Baldvvin. a PRIREDITVE SD SOKOL vabi danes, ob 20.30 v župnijsko dvorano v Nabrežini na predstavitev knjige Branka Lakoviča 30 LET NASE KOŠARKE in na razstavo SOKOLOVA KOŠARKA V SLIKAH. KD JOŽE RAPOTEC prireja - v okviru pobud ob vaškem zavetniku sv. Antonu - v dvorani srenjske hiše v Prebenegu jutri, 27. t.m., ob 20.30 gostovanje MePZ Slavec-Slovenec in dramske skupine PD Slovenec z veseloigro Ta prelepa spomladanska ljubezen; v nedeljo, 28. t.m., od 15. ure dalje pa Pokušnjo domačih vin s kulturnim sporedom, v katerem bodo okrog 18.30 nastopili godba Long Žlunk, godec na diatonično harmoniko Tiberio Mauri in moški nonet MePZ Primorsko iz Mackolj. Vljudno vabljeni! ARS NOVA vabi na tradicionalno revijo HUMORISTI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE! Vanka in Tonca show ob 10. obletnici delovanja, v nedeljo, 28. t.m., ob 18. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujeta: gostilna Guštin - Zgonik (Pavla in Tamara), tel. št. 229123, Rože Miki - Nabrežina trg, tel. St. 200286. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ priredi v nedeljo, 28. t. m., ob 17. mi v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PRODUKCIJO GOJENCEV GLASBENE SOLE GODBE. Nastopajo komorne skupine trobil, pihal in tolkal, šolski orkester in gojenci pripravnice. Gosti večera bodo gojenci trobil Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB in Narodna in študijska knjižnica v sodelovanju z ZALOŽBO LIPA - Koper vabita na predstavitev in razpravo o knjigi prof. dr. Jožeta Pirjevca JUGOSLAVIJA 1918-1992. Nastanek, razvoj in razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije. V torek, 30. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/II.nad.). ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja NA JEZUSOVO DAROVANJE -SVEČNICO v petek, 2. februarja, ob 19.30 v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala Andrej Pegan-orgle in Aldo Žerjal - bas. Prisrčno dobrodošli. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu priredi v ponedeljek, 29. januarja, diskusijski veCer o zamejskem revial-nem tisku ob 40. rojstnem dnevu tržaške Mladike. VeCer bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. GLASBENA MATICA -Koncertna abonmajska sezona 95/96 v Kulturnem domu v Trstu - V četrtek, 1. februarja, ob 20.30: Črtomir Siškovič, violina in Emanuele Aciuli, klavir (Kogoj, Busoni). MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTOVEL priredi jutri, 27.t.m. PLES v prostorih kulturnega doma na Proseku. Informacije na vseh slovenskih višjih šolah. V TOREK, 30. t.m., ob 20. uri, bo v Kopru v glasbeni šoli ul. Gallus 2, koncert v priredbi Vasje Legiša - violoncello in Floriana Lauchli - klavir. Program obsega dela Bohuslva Martinu, Clauda Debussy in Johannesa Brahmsa. SKK priredi jutri, 27. t.m., ob 18.30, v Ul. Doni-zetti 3 predvajanje filmov o Afriki. Svoje filme bo predstavil ing. M. Jevnikar. Vsi toplo vabljeni. ■ IZLETI SK BRDINA sporoča, da je odhod avtobusa za Trbiž v nedeljo, 28. t.m., ob 6. uri z OpCin. Informacije telefon 212859 in 299573 S ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGA ZOIS vabi ob sklepu 1. polletja vse starše na roditeljstki sestanek, ki bo danes na sedežu šole, Vrdelska cesta 13/2, ob 17.30 za: 3.A, 4.A, 5.A, 3.B, 4.B, 5.B, 3. Geo, 4. Geo in 5. Geo; ob 18.30 za: l.A, 2.A, 2.B, 1. Geo, 2. Geo. Dnevni red: 1. Izročitev spričeval ob sklepu 1.polletja, pojasnila in navodila profesorjev; 2. Dopolnilni (podporni) pouk od 29.1. do 9.2.1996; 3. Delovna praksa za dijake tretjih in Četrtih razredov od 29.1 do 9.2.1996; 4. razgovor s posameznimi profesorji. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne šole je na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu v Ul. Frausin 12, za otroške vrtce pa tudi v posameznih vrtcih. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne šole je na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio 4. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešCa, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne šole je na sedežu ravnateljstva. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAV-NATELJSTO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtci: pri Domju 29. 1., ob 17. uri; v Ricmanjih 2. 2., ob 16. uri; v Borštu 1. 2., ob 16. uri; v Dolini 9. 2., ob 15.30; v Boljuncu 2. 2., ob 16. uri; v Mackoljah 31. 1., ob 15.30; v Miljah 29. 1., ob 16. uri. Osnovna šola: C.o.š. M. Samsa-I. Trinko Zamejski Ricmanje-Domjo, pri Domju, 29. 1., ob 17. uri; C.o.š. F. Venturini v Boljuncu, 12. 2., o 16. uri; C.o.š. v Miljah 29. 1., ob 16. uri; O.š. v Borštu 7. 2., ob 16. uri. (]] OBVESTILA KD F. VENTURINI sporoča, da je odprto včlanjevanje za leto 1996. Odborniki so na razpolago v centru A. Ukmar-Miro ob sredah od 18. do 19. ure in v sobotah od 14.30 do 16. ure. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBVESTILO ČLANOM FOTOKROŽKA TRST 80. Vsedržavna zveza fotografskih društev FIAF predlaga vsem včlanjenim društvom temo ”11 ritratto” do jeseni. Pogoji veljajo kot lansko leto in sicer 12 C/b ali barvnih fotografij na vsak krožek in do 4 fotografij na vsakega elana. ODBOR SKD TABOR - Opčine vabi elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 30. januarja (in ne danes, zaradi vremenskih razmer) ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SD POLET vabi na REDNI in IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. V NEDELJO, 28. t.m., bo ob 11. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah MLADINSKA MASA. Vabljeni vsi mladi. Ob prazniku sv. Janeza Boška bomo po maši v Marijanišču imeli skupno kosilo, nato pa družabno popoldne. Vabi Odbor za mladinsko pastoralo v tržaški škofiji. MALI OGLASI tel. 040-361888 UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije oz. pomoč pri pisanju domačih nalog osnovnošolcem in srednješolcem 1-krat ali 2-krat tedensko (po dogovoru), cena ugodna. Tel. 040/211258 v večernih urah. TRGOVINA išCe vestno vajenko. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Val-dirivo 36 - Trst - c.p. 568 pod šifro "Trgovina”. ZEMLJIŠČE 5000 kv m v Mošu pri Gorici zamenjam za majhno zazidljivo parcelo ali staro hišo v Brdih. Tel. 0481-522206 v večernih urah. PRODAM avtomobil Alfa 33, quadrifoglio oro, letnik ’85. Cena 1.000.000 lir ( možen dogovor). Tel. št. 040/360739 v večernih urah. LADA NIVA, letnik ’90, v dobrem stanju in VOLVO 740 turbo-intercooler, letnik '85 prodam. Tel. 228932. TELIČKA starega 14 dni DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. prodamo po 7000 lir za kg, živa teža. Tel. 228932. PIVNICA 'Til. Genera-zione” v Boljuncu ima danes, 26. t.m., bo ob 21. uri koncert skupine Bakala jazz band. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milic. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in Četrtkih zaprto. OSMICO je v Rupi odprl Salomon Tomšič. Toči odlično belo in rdeče vino. OSMICO ima v Ricmanjih Berto Pregara. Toci belo in Crno vino. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. OSMICO je odprla Marija Gombač, Lonjer 291/1. Toci belo in črno vino. TRGOVINA ČEVLJEV MORIS v Nabrežini ima sezonsko razprodajo. Izkoristite priložnost! PRISPEVKI Ob 2. obletnici smrti Lidije Cotič por. Gregori darujeta mož Emil in sin Renato z družino 50.000 lir za cerkev na Padričah. V spomin na Ivana Kre-seviča darujejo Janko in Ivanka Simoneta 20.000 lir ter Tamara in Zvonko Simoneta 20.000 lir za SK Kras. V spomin na Ivana Kresoviča darujeta Jožica in Stanko Milič 30.000 lir za KD RdeCa zvezda. V spomin na moža Slavka Milica daruje žena Angela 200.000 lir za SK Kras. V spomin na Ivana Kre-seviCa daruje Jožica Guštin 50.000 lir za SK Kras in 50.000 lir za KD RdeCa zvezda. Namesto cvetja na grob Zofke BrišCik vd. Konestabo daruje Adriana Blazina z družino 50.000 lir za Dom-spomenik NOB iz BrišCikov. V spomin na sestro Anico Cibic daruje brat Pepi z družino 100.000 lir za Godbo Viktor Parma iz Trebč. Z.Z. z Opčin daruje 200.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Opčine. Namesto cvetja na grob Joška Ceha darujeta Milka in Rosanna 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 10. obletnici smrti Pe-pija Bandelja darujeta Regina in Nevja 50.000 lir za Stadion 1. maj. Namesto cvetja na grob Mariuče CaC darujeta Sergio in Anita 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 25.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na dragega Darkota Čoka darujeta Jelka in Milan Miot 30.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Joška Ceha daruje Marija Cok por. Gerlanc 20.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Ivana Krese-viča, Joškota Ceha in MarjuCo Cač darujejo družine Zerjul in Žerjal 200.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. 26. 1. 1993 26. 1. 1996 Lidija Cotič por. Gregori Z ljubeznijo se je spominjata mož Emil in sin Renato z družino Padriče, 26. januarja 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-tax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 NOVICE ■ Koncert tenorista S.E. Ferrija V dvorani Luigi Fogar bo drevi, ob 20.30, nastopil tenorist Silvio Eupani Ferri, ob klavirski spremljavi Daniele Pangrazi. Koncert se uvrSCa v niz večernih koncertov združenja Lipizer. Na sporedu bodo arije iz znanih oper in operet ter znane, zimzelene, melodije. Društvo opozarja na možnost nakupa abonmajskih vstopnic (cena fif je zdaj še ugodnejša, zaradi odbitka zneska za prireditve, ki so že bile na sporedu). Vstopnice so v prodaji v potovalnem uradu Appiani. Tečaj SDZPI za natakarje Znano je, da kljub sklicevanju na brezposelnost, v gostinstvu primanjkuje dobrih natakarjev. Pri j||| Slovenskem deželnem poklicnem zavodu se bo v zelo kratkem pričel strokovni tečaj o natakrst-vu. Trajal bo 400 ur, od tega bo kar 150 ur prak- |||| se. Tečajniki se bodo učili osnov poklicnega de- ijj la za točilno mizo in strežbe v jedilnici, poudarek pa bo tudi na "likanju" odnosov do gosta, <11 oziroma gostov. Tečaj bo potekal na Tržaškem, vendar pa se lahko prijavijo tudi interesenti z Goriškega. Predavanja bodo v začetku tedna, praktični del (praksa) pa na željo tudi v lokalu na Krasu. Prijave in podrobnejša pojasnila nudijo interesentom na sedežu SDZPI tel. 81826 oziroma na sedežu SGZ. Uničili nevarno ostalino PLINOVOD OD MIRNA DO IND. CONE Plin bo prihajal tudi z južne strani Naložba občinskega podjetja Vojaški pirotehniki so včeraj uničili topovsko granato iz prve svetovne vojne, kal. 27 cm, ki so jo našli v bližini struge hudournika Ter. Zaradi varnosti so začasno izselili kakih 450 oseb v občini Medeja in San Vito al Torre ter spraznili območje v krogu 1600 metrov od kraja najdbe nevarne ostaline. Prekinili so tudi promet na dveh pokrajinskih in več lokalnih cestah. Nevarno ostalino so razstrelili na kraju, kjer je bila najdena. (Foto Bumbaca - po eksploziji). s mr V KULTURNEM DOMU v Gorici, bo danes, 26. januarja ob 20.30, celovečerni koncert narodnozabavne glasbe z ansamblom »ŠTAJERSKIH 7« Sodeluje humorist Boris KOPITAR Vljudno vabljeni! Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288 Marcolinijeva odgovarja županu "Izjave župana Valen-tija, ki močno spominjajo na vojno stanje, se mi zdijo neprimerne za prvega občana, ki ima, kar se tiče upravljanja, stvarne cilje. ” Tako ugotavlja predsednica Pokrajine Marcolinijeva, na napad, ki ga je izrekel goriški župan v daljši izjavi, po ponedeljkovem celodnevnem srečanju v Trstu o reorganizaciji in smernicah javne zdravstvene službe na Goriškem. Marcolinijeva ugotavlja, da Valenti vsak dan stopnjuje stališče, ki ga je mogoče označiti kot "sa- mi proti vsem”, zavrača očitke o tem, da Pokrajina niti z besedico ni nič naredila v korist bolnišnic, glede zahteve Valentija da se Gorici zagotovi dve bolnišnici s po 700 postelj, pa da je nestvarna. Glede drugega očitka Valentija - na račun vojašnice - šole za finančno stražo namreč - Marcolinijeva ugotavlja, da župan smatra za notranje sovražnike vse, ki mislijo različno od njega. ”Ce je tako, imamo v Gorici kar 90 odstotkov občanov, ki so sami sebi sovražniki”. Dogovor sCfcGO Goriška hranilnica bo opravljala zakladniško službo za Trgovinsko zbornico in za s to ustanovo povezane agencije (za pristanišče, sejemske prireditve in prosto cono). Tako izhaja iz krajšega poročila za tisk. Ponudila je namreč najbolj ugodne pogoje na licitaciji in sicer: 420 milijonov lir prispevka za spodbujanje gospodarstva v prihodnjem triletju, obresti bodo višje za 1, 25 odst. od uradne eskomptne mere, avtomatizacijo storitev. Podpis pogodbe bo odprl možnosti za izboljšanje sodelovanja tudi na drugih področjih. Tako naj bi Goriška hranilnica odprla okence tudi v tržiškem pristanišču nove možnosti pa se kažejo tudi glede uporabe skladov Evropske zveze in financiranja načrtov, ki sodijo v ta sklop. PO OHLADITVI V SREDO PONOČI Poledica tudi na Goriškem Pojav je bil na Goriškem precej omejen - Nekaj lažjih nesreč Med sredo in četrtkom je na območju Furlanije Julijske krajine, zlasti v nižinskem predelu, padlo okrog 40 milimetrov dežja. Zaradi nenadne ohladitve se je dež že v sredo ponoči spremenil v ledena zrna, na bolj izpostavljenih krajih pa se na cestah pojavila poledica. Pojav je bil na Goriškem v primerjavi s sosednjimi kraji v videmski in tržaški pokrajini precej omejen. Kljub temu je poledica, zlasti v jutranjih urah, povzročila kar precej "žrtev” med avtomobilisti, ki so se prepozno ovedli pasti. Hujših posledic (razen gmotne škode namreč zaradi manjših naletov in verižnih trčenj) ni bilo. V Jamljah je bila državna ce- sta včeraj za dobri dve uri zaprta zaradi prevrnjenega vlačilca. Precej težav zaradi poledice in snega pa je bilo v Soški dolini in na cestah proti Postojni, oziroma Idriji. Stanje se je v popoldanskem času znatno izboljšalo. (Na sliki - foto Bumbaca - prevrnjeni vlačilec pri Jamljah). Mestno podjetje bo že v teku letošnjega leta poskrbelo za znatno izboljšanje oskrbe z zemeljskim plinom. Dvema prevzemnima postajama (na Majni-cah in pri Madonnini) se bo pridružila še tretja, ki je že v gradnji, v bližini mirenskega mejnega prehoda. Že kašen teden je ob državni cesti št. 55 opaziti precej veliko gradbišče, tik ob predajni postaji, ki jo je pred tremi leti zgradila družba SNAM na meji, za dobavo alžirskega plina Sloveniji. S tega mesta bodo dobavljali zemeljski plin v goriško omrežje, ki se začenja kakih sedemsto metrov daleč, to je na območju industrijske cone, v ulici Fermi. Trenutno je v gradnji prav ta del srednjetlačnega plinovoda, kjer vgrajujejo 30 cen-timerske cevi. Finančno kritje je poskrbelo mestno podjetje iz lastnih virov, dela pa naj bi zaključili v roku nekaj mesecev. Novo (tretje) prevzemno mesto naj bi zagotovilo redno in predvsem bolj gotovo oskrbo ob naraščajoči porabi dragocenega energetskega vira. Novi priključil pa naj bi zagotovil kolikor toliko redno oskrbo tudi v primeru okvare ali drugih nepredvidenih dogodkov na plinovodu, ki napaja omrežje na desni strani Soče. Podobno rešitev kakor za oskrbo s plinom načrtujejo pri mestnem podjetju tudi glede dobave električne energije. Dosedanjo prevzemno točko na Majnicah naj bi dopolnili z gradnjo novega objekta na območju industrijske cone, vendar na levi strani Soče. Načrt je takorekoč na dnevnem redu že nekaj let, vendar pa ga do zdaj niso uspeli uresničiti. Nove, oziroma večje možnosti se odpirajo v prihodnjih letih, po dokončni preobrazbi občinskega podjetja in po odločitvi za soudeležbo pri proizvodnji električne energije. Na sliki - foto Bumbaca - vkopavanje cevi za novi plinovod ob Tržaški cesti. PO OBČNEM ZBORU Zamenjava v vodstvu Sindikata slovenske šole Predsednica je Sonja Klanjšček V četrtek, 18. januarja 1996, je bila prva seja novoizvoljenega Odbora Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica. Odborniki, ki so bili izvoljeni oziroma potrjeni na 24. rednem občnem zboru, decembra, za dvoletno mandatno dobo, so soglasno izvolili za predsednico Sonjo Klanjšček, tajniško delo pa bo opravljal Livio Semolič. Dosedanja nosilca Sindikata, dolgoletni predsednik Leopold Devetak in tajnik Marjan Vončina, bosta tudi v prihodnje spremljala delo odbora, vendar prepuščata mlajšim predsedniško oziroma tajniško mesto. V izvršnem odboru so tako poleg predsednice Sonje Klanjšček in tajnika Livia Semoliča, Leopold Devetak, Marjan Vončina, Jože Pahor (blagajnik), Ivan Sirk (zapisnikar), Nataša Paulin, Mirka Brajnik in Slavko Tomšič. V nadzornem odboru so Dario Frandolič, Igor Devetak, Livio Pahor, v razsodišču pa Egle Frandolič, Nadja Marinčič, Martin Srebernič in Igor Petejan. Tudi temu odboru bosta stala ob strani dolgoletni bivši predsednik SSS Albin Sirk, ki ga je odbor kooptira! kot polnopravnega člana, in svetovalec iz novogoriškega Zavoda za šolstvo Danilo Stekar, ki že vrsto let spremlja in spodbuja delo odbora ter ga povezuje s šolsko stvarnostjo v Sloveniji. Na seji so nadalje razpravljali o stanju na nižji srednji šoli Ivan Trinko, kjer se stvari kljub vsemu počasno premikajo, saj je občinski odbor vnesel v proračun za leto 1996 znesek 100 milijonov Ih za popravilo naprave za centralno ogrevanje v bivšem sedežu šole, v Kapucinski a PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško bo 18. februarja priredilo veselo pustovanje v Gallianu pri Čedadu. Prijave bodo sprejemali od 31. januarja do 7. februarja. V KONFERENČNI DVORANI Trgovinske zbornice bo danes, ob 15. uri, okrogla miza o uravnavanju in kakovosti storitev v zdravstvu in na področju socilanega skrbstva. Prirejata jo Zdravstvena ustanova in Institut ISIG. GORIŠKI KLUB PAN-NELLA prireja drevi ob 20.30 v konferenčni dvorani Palače hotela srečanje z evropskim poslancem Gianfrancom Dell’Albo o zbiranju podpisov za odstop Predsednika Scalfara. Podpise bodo zbirali danes od 11. do 13. in od 16. do 18. na Verdijevem Korzu. POGREBI Ob 13.15, Armando Postu, iz splošne bolnišnice v Romans. ulici. Iz tega sledi, da v kolikor ne bo s strani goriške-ga skrbnika prišlo do novih ponudb ali predlogov, bodo za prihodnje šolsko leto ponovno uredili prostore starega sedeža. Glede napovedanih oblik sindikalnega boja s strani šolskih CO-BAS(ov) in SNALS(a) Sindikat ni zavzel nobenega stališča, ker so napovedane oblike boja brezplodne. Na seji je bila podana informacija, da je v pripravi Iz vest j e državnih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici 1985-1995. Glede bodočih volitev v šolske okraje in pokrajinske šolske svete je sindikat ocenil, da ni več smiselno nadaljevati z bojkotom teh volitev, kar se izvaja že vrsto let, kajti nekdaj zahtevana šolska avtonomija je nedosegljiva. (si) Srečanje odložili Zveza slovenskih kulturnih društev je ob upoštevanju izrednih vremenskih razmer na Videmskem in v Benečiji odpovedala srečanje z župnikom Pasqualom Gujonom, ki je bilo napovedano za sinoči v goriškem Kulturnem domu. Srečanje bodo spet priredili v kratkem, točen datum bodo sporočili, čim se bodo dogovorili. Zveza slovenskih kulturnih društev in Kulturni dom prosita za razumevanje. OBVESTILA SPD GORICA - obvešča, da se v nedeljo nadaljuje in zaključi tradicionalni tečaj smučanja na Trbižu. Avtobus odpelje po običajnem razporedu. Društvo obvešča, da bodo v nedeljo na Trbižu tudi tekme za Pokal prijateljstva. Začele se bodo ob 10. uri. KINO GORICA CORSO 17.15- 19.40-22.00»Agente 007 - Gol-deneye«. TRŽIČ COMUNALE 18.00-220.00-22.00»La dea delTamore«. Woody Al-len. [_] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. F.lli Rosselli 23, tel. 410340. TRENDI / ISTATOVI PODATKI O GIBANJU PLAC Decembra za 4,6% višje plače Razhajanje med sindikati in podjetniki RIM - Od decembra 1994 do decembra 1995 so se plače odvisnih delavcev zvišale za 4, 6 odstotka, kar je najvišja stopnja rasti, zabeležena po aprilu leta 1992. Povprečno zvišanje plač v lanskem letu pa je v primerjavi z letom 1994 doseglo le 3,3 odstotka. Decembra lani so plače v Tudi MDS piSiŽ;!a dodatni 11 II finančni i manever RTM n dodatnem javnofinančnem manevru se nadaljuje. Včeraj se je oglasil tudi evropski oddelek Mednarodnega denarnega sklada. Id je ponovil tisto, : kar je bil ugotovil zc decembra lani po obisku svoje delegacije v Rimu: da bodo namreč za uresničitev javnofinančnih ciljev S“sk!S potrdil, da bo treba že spomladi pripraviti nov manever, ker da so bile nekatere ocene o gibanju javnega proračuna »preveč optimistične«. Na stališča Banke Italije, zavoda GNEL in MDS je včeraj odgovoril, državni računovodja Andrea Mo-nurchio. ki je - takti kot pred njim ze podtajnik zakladnega ministrstva Giarda -opozoril, da je treba najprej preveriti račune in selo na njihovi osnovi sklepati o morebitni potrebi po korektivnem manevru. primerjavi z mesecem prej porasle za 0,6 odstotka. Podatke je včeraj objavil zavod Istat v svoji običajni raziskavi o dinamiki cene dela, v kateri tudi ugotavlja, da so na konjunkturno zvišanje plač vplivale predvsem nove kolektivne delovne pogodbe za razne sektorje gospodarstva. Istatova raziskava ne upošteva priložnostnih oziroma enkratnih dodatkov, plačila nadurnega dela, podjetniških dodatkov in zaostalih izplačil. Povprečno letno zvišanje plač za 3,3 odstotka je bila najvišja v zadnjih treh letih (leta 1993 je dtisegla 2,8, leta 1994 pa 2,1 odstotka), vendar še vedno občutno nižja od povprečne letne inflacijske stopnje. Kar zadeva 0,6-odstotno decembrsko zvišanje plač v primerjavi z novembrom, pa Istat ugotavlja, da so ga povzročile prilagoditve osebnih dohodkov novim delovnim pogodbam. Lani je bilo obnovljeno kar 27 kolektivnih pogodb, ki zadevajo 6,3 milijona oseb v odvisnem delovnem razmerju. Istatove podatke o dinamiki plač so včeraj komentirale vse sindikalne organizacije, ki jim je skupna ugotovitev, da so plače zaradi inflacije izgubile velik del kupne moči. CGIL, CISL in UIL poudarjajo, da zdaj ni več opravičil, da ne bi z novimi delovnimi pogodbami v prihodnjem dveletju nadomestili izgubljeno kupno moč. Pogajalska politika za obnovo pogodb se je strogo držala določil sporazuma o ceni dela, dodajajo sindikati, vendar je zdaj nujna njena uskladitev z inflacijskim gibanjem, saj je realna inflacijska stopnja bistveno višja od načrtovane. Skratka, sindikati za letošnje ne zahtevajo samo prilagajanja plač načrtovani inflaciji, ampak tudi nadomestilo za lani izgubljeno kupno moč. Popolnoma drugačnega mnenja je seveda Confin-dustria, za katero Istatovi podatki dokazujejo, da so realne plače rasle bolj kot inflacija. Ce so namreč plače v 12 mesecih zrasle za 4,6 odstotka, pravi Abe-te, in če inflacija upada z naj višje točke 5,4 odstotka, potem to pomeni, da so delavci v povprečju prejeli več, kot jim je odvzela inflacija. Za presojo, kdo ima prav, navaden računalnik očitno ne zadostuje. Obvestilo kraške banke za obrtnike TRST - Zadružna kraška banka obvešča, da so z novim letom prenehale veljati ugodnosti na kratkoročna posojila, ki jih je doslej nudil deželni zavod za razvoj obrti ESA. Deželni zvezi zadružnih in ljudskih bank sta se zato takoj odzvali vabilu deželne uprave FJK in dali obrtnemu sektorju na voljo finančno razpoložljivost do 15 milijard lir, in to z namenom, da se ne prekine izdajanje posojil po ugodnih pogojih. Ugodnost bo trajala vse dotiej, dokler ne bodo začele veljati nove deželne norme, ki bodo urejevale področje kreditiranja obrtnih podjetij. Pobuda velja tudi za obrtnike, ki so člani oziroma klienti Zadružne kraške banke. Ti lahko vložijo prošnje za posojila na osedežu banke na Opčinah in v poslovalnicah v Trstu (Trg Liberta), Nabrežini, Sesljanu in v Bazovici. Postopek za odobritev posojila je zelo preprost. Obrestna mera je prilagojena stopnji prime-rate ABI. H TRGI / POSLI STRMO PADLI Lira in borza popuslili pritisku političnih razmer MILAN - Dolar je nehal »podpirati« liro, rešitve vladne krize ni na obrozju in tira jo včeraj po več dneh vz- cije je včeraj preplavila tudi milanski: borzni trg, s katerega so se tuji investitorji spet umaknili, tako, da so se trajanja popustila do posli znižali na komaj vseh glavnih bankov- 500 milijard lir vred-cev. Največ je izgubila mosti. Borzni posred-z marko, ki je glede na niki pravijo, da si trgi sredo pridobila 10 lir, sicer ne želijo volitev, čeprav se je italijanski da pa bi bil njihov raz-devizi kljub vsemu pis v tem trenutku naj-uspelo zadržati na naj- brž ugodnejši od nego-nižjih ravneh iz pre- tovosti. Splošni borzni teklih trdno v, ko je indeks MIB se je včeraj Družba Alpe Adria potrojila promet TRST - Obseg ri dmzbe za logistiko m mad-modalne službe Alpe Adria lojeni ustanovitelji so povenula s, pomembno razširila prod vel,oda. CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. februarja 1996 in zapadlostjo 1. februarja 2003. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,25% bruto obrestmi bo izplačan 1. avgusta 1996 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. februarja in 1. avgusta za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 9,19%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. januarja. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. decembrom; ob vplačilu (1. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. 25. JANUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1565,00 1613,00 nemška marka 1061,00 1093,00 francoski frank 309,00 319,00 holandski gulden 946,00 975,00 belgijski frank 51,30 53,40 funt-šterling 2372,00 2445,00 irski Sterling 2458,00 2533,00 danska krona 274,00 283,00 grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1140,00 1175,00 japonski jen 14,60 15,20 švicarski frank 1319,00 1360,00 avstrijski šiling 150,70 155,30 non/eška krona 242,00 249,00 švedska krona 229,00 236,00 portugalski escudo 10,20 10,60 španska pezeta 12,50 13,10 avstralski dolar 1149,00 1184,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,60 12,40 hrvaška kuna 265,00 290,00 25. JANUAR 1996 V LIRAH I valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1565,00 1610,00 nemška marka 1065,00 1090,00 francoski frank 309,00 319,00 holandski gulden 944,00 969,00 belgijski frank 51,40 53,20 funt Sterling 2368,00 2448,00 irski Sterling 2453,00 2548,00 danska krona 273,00 283,00 grška drahma 6,30 6,90 kanadski dolar 1137,00 1172,00 Švicarski frank 1323,00 1351,00 avstrijski šiling 150,30 154,80 slovenski tolar 11,50 12,00 25. JANUAR 1996 « LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1594,880 — ECU — 1979,570 — nemška marka — 1080,180 — francoski frank — 314,350 — funt Sterling — 2418,950 — holandski gulden — 964,550 — belgijski frank — 52,537 — španska pezeta — 12,800 — danska krona — 279,120 — irski funt — 2508,270 — grška drahma — 6,530 — portugalski escudo — 10,401 — kanadski dolar — 1161,600 — japonski jen — 14,933 — švicarski frank — 1343,850 — avstrijski šiling — 153,600 — norveška krona — 246,330 — Švedska krona — 230,590 — finska marka — 350,990 — avstralski dolar 1172,720 12. JANUAR 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4415 1.4455 1.4495 funt Sterling 2.2229 2.2229 2.2369 irski funt 2.3005 2.3075 2.3145 kanadski dolar 1.0574 1.0614 1.0654 nizozemski gulden 89 J 8 89.29 89.4 švicdrski frank 123.97 124.07 124,17 belgijski frank 4.855 4.865 4.875 francoski frank 29.113 29.173 29.233 danska krona 25.805 25.865 25.925 norveška krona 22.71 22.77 22.833 švedska krona 21.835 21.895 21.955 italijanska lira 0.9138 0.9178 0.9128 avstrijski šiling 14.2 14.22 14.24 španska peseta 1.1865 1.1905 1.1945 portugalski escudo 0.9612 0.9442 0.9672 japonski jen 1.3687 1.3702 1.3717 finska marka 33,02 33.1 33.18 SEZONA STALNEGA GLEDALIŠČA FJK Ironija in smeh zastirata težave Dobro postavitev uspešnice N. Simono Tista kraljična ima tako lepo krilo in tako lepe lase. In kako lep je tisti grad in kako lep je tisti princ! Ilustracija iz ravije Galeb, po kateri listajo otroci. Pod ilustracijo čudovitih barv podpis: Jasna Merki!. Privlačne barve so nas prepričale, naj sklop pogovorov s sodelavci mladinske revije nadaljujemo prav z njo, z Jasno Merkil. Intervju smo začeli tam, kjer se sicer običajno začenja: pri začetkih, pri začetkih njenega sodelovanja z uredništvom Galeba. »Zahvaliti se imam predvsem tedanjemu uredniku revije, Lojzetu Abramu, ki je vlagal veliko pozornosti v svoje delo in je skrbel, da so se v uredništvo vključili tudi mlajši. Spodbudil me je k temu, da sem začela z ilustracijami. Takrat je Galeb izhajal še s črnobelimi likovnimi prispevki. Kot pedagog opažam, da je veliko mladih zelo nadarjenih, zato pogrešam njihovo sodelovanje z današnjim uredništvom revije. O tem sem že opozorila redakcijo in upam, da bodo kaj ukrenili v tej smeri. Moje sodelovanje se je potem nadaljevalo, tudi ko sem obiskovala univerzo, čeprav mi je študij onemogočil, da bi se v to poglobila. Profesorji na univerzi pa so nas postavili v stik s svetom knjižnih ilustracij in nas redno vozili tudi v Bologno na veliki knjižni sejem, posvečen mladinski ilustraciji, na katerega odtlej redno zahajam.« Svojih ilustracij ne objavljate samo v Galebu, ampak tudi drugod... »Res je. Ko sem se po končanem študiju vrnila v Trst, sem še naprej sodelovala z Galebom, se zaposlila kot likovni pedagog in prišla v stik s centrom Alberti, ki deluje na tem področju. Ta center je priredil natečaj, namenjen likovnikom in pisateljem, ki se ukvarjajo z mladinsko književnostjo. Nadja Kriščak je takrat napisala zelo spodbuden tekst, Marko in note, za ilustracije na ta tekst pa sem prejela posebno nagrado žirije. Veliko mi je pomenilo tudi delo pri knjigi Po našin. Gre za tekst, ki je namenjen šolskim otrokom iz Terske doline in njihovemu narečju. Ilustracije so tu igrale pomembno didaktično vlogo, saj so nadomeščale prevod v knjižno slovenščino ali italijanščino.« Ilustrirate in oblikujete tudi knjige za odrasle. V čem opažate razliko v dveh tipih bralca -otroka in odraslega človeka? »Poučujem že kar nekaj časa, zato polagam na didaktični moment svojega dela veliko pozornost. Otrokom skušam dati novih impulzov in spodbud: ilustracijo pojmujem kot dopolnjevanje besede. Izkustvo, ki sem si ga kot odrasel človek pridobila, skušam prevesti in se približati otrokom. Čeprav sem pedagog, se pri tem tudi sama učim. Ko ustvarjaš, si zopet nekoliko otrok tudi ti sam. Pri delu za odraslega bralca skušam biti bolj prodorna glede vsebine, obliko skušam bolj stilizirati in podati simbolične figure. V tem času pripravljam likovno gradivo za opremo zbirke poezij Brune Pertot.« Mislite, da bi bilo primerno, ko bi se dalo otrokom možnost, da si nekako sami izoblikujejo ali soizo-blikujejo svojo revijo? »Vem, da so v uredništvu o tem že govorili in upam, da bodo skušali projekt kmalu izpeljati, vsaj delno.« Z otroki ste v stalnem stiku. Kakšno je njihovo likovno izražanje? »Opažam, da imajo otroci, ki ne živijo v mestu, več spodbud, ki nanje pozitivno vplivajo, denimo na primer narava. Drugi pomemben faktor so starši in vzgoja, ki jo je otrok deležen doma in v šoli. Oboje skupaj - okolje in vzgoja - lahko pripomore, da se razvije otrokov talent in njegova sposobnost likovnega izražanja.« MG V Gledališču Rossetti gostuje do nedelje delo Ujetnik Druge avenije (The Prisoner Of The Second Avenue, v italijanščini 11 prigioniero della Seconda Strada) izpod peresa Neila Simona, ki bi ga lahko mirno označih kot klasika sodobne ameriške komedije. Od leta 1961, ko so na Broadwayju postavili njegovo prvo komedijo, se je zvrstila cela kopica uspešnic, ki so po New Yorku osvojile občinstvo po vsem zahodnem svetu in pogo-stoma z enakim uspehom prešle tudi na hhnska platna. To so dobro naoljene komedije s tekočim ritmom, komičnimi situacijami, briljantnimi in duhovitimi dialogi, ob katerih se gledalci lahko sprostijo in do solza nasmejejo. Zaradi velikega uspeha, ki mu je prinesel tudi ogromno premoženje, morda Neil Simon ni dovolj v čislih med resnobnimi gledališkimi kritiki, medtem ko ga Ulmski kritiki - nešteto je namreč tudi njegovih filmskih scenarijev - brez sramu proglašajo za genija. Junaki njegovih del so tipični predstavniki srednjega sloga, navadno tudi srednjih let, dovolj premožni, navidez povsem srečni člani družbe, saj se povsem strinjajo z načeli, na katerih družba sama sloni. Vendar se nenadoma zavedajo, da se družba spreminja, načela se spreminjajo, temelji, na katerih so zgmdih lastno identiteto se majejo. Radi bi nekaj uk-renih, spremenih, se uprh. Na koncu vendarle prebrodijo težave, a to je le navidezni srečni konec, protagonistu ostane grenka zavest, da ni zmagovalec. Tak je tudi Mel Edison, Ujetnik Druge avenije. Ko pri sedeminštiridesetih letih na vsem lepem ostane brez dela, saj so zaradi krize pri nekdaj uspešnem podjetju odslovili pravo četo uslužbencev, se zave tudi, da pravzaprav vse njegovo življenje sloni na nezadovoljujočih temeljih. Življenje v velemestu je neznosno, hrup prometa in smrad gnijočih odpadkov segata tja gor do štirinajstega nadstropja, celo kaktus, najbolj trpežna rastlina na svetu, ki jo moraš zaliti le dvakrat na leto, ni preživel na balkonu. Tudi drago stanovanje ni brezhibno: klimatizacija je pokvarjena, voda v stranišču curlja, skrita cev pušča, nihče pa ne zna popraviti napak. Med ljudmi ni več nikakršnega spoštovanja, tatovi mu iz stanovanja ukradejo vse, od televizorja in oblek do pijač v omarici in zobne paste in pomirjevala v kopalnici, da o medsebojnem razumevanju sploh ne govorimo: ko se protagonist zaradi vsega tega razburja na balkanu, ga sosed nesramno pohje z mrzlo vodo. Mel Edison seveda zapade v popolno depresijo, tako da zavrača tudi pomoč ljubeče žene Edne, ko pa se do-datkne dna, se vendarle pobere, ostane pa mu iskrica norosti, ki mu bo gotovo pomagala v življenju. Komedija Ujetnik Druge avenije velja za Simonovo najboljše delo. Prvič so jo uprizorih na Broadwayju v sezoni 1971/1972 s Petrom Falkom in Lee Grant v glavnih vlogah; predstava je prinesla nagrado Tony Award režiserju Mikeu Ni- cholsu in igralcu Vincentu Gardeniju za stransko vlogo. Doživela je tudi Ulmsko postavitev z Jackom Lem-monom in Anne Bancroft, ki pa se nekoliko razlikuje od odrske verzije. Za italijansko postavitev sta delo na novo prevedla Tullio Kezich in Alessandra Levant esi. Režiser Tonino Pulti je komedijo časovno postavil v drugo polovico šestdesetih let, ko je delo nastalo, čeprav je z ugotovitvami o propadanju moralnih vrednot še vedno nadvse aktualno. V vlogi Mela Edsona nastopa Mas-simo Dapporto, ki se je popolnoma stopil z junakovo osebnostjo, ko ob nevzdrž-nosti svojega stanja postopoma izgublja razsodnost. Ob strani mu enakovredno stoji Bendetta Bucellato kot Zena Edna (na sliki). V manjših vlogah nastopajo še Virgilio Zemitz kot Melov brat Harry in Silvana De Santis ter Lu Bianchi kot sestri Pearl in Pauline. Predstava se lahkotno odvija od ene scene do druge, številni z duhovito ironijo opisani dogodki, so za protagonista tragični udarci, za gledalce pa stalni vir smeha, tako da se ne zavedajo, koliko njih samih je v junakovem značaju. Pri predstavi so še sodelovali z reahstično zastavljenimi in učinkovitimi scenami in kostumi Alessandro Chiti in Mariolina Bono. (bov) ZGONIK / TRADICIONALNA REVIJA HUMORISTOV Tokrat »desetletni« Vanka in Tonca Znani »venderigli« sta slavili desetletnico uspešnega nastopanja Ko sta začeli, sta bili v širši družbi, prazničnem decembru sta praznovali nato pa sta »venderigli« Vanka in Ton- desetletnico, predstavo pa bosta pred- ca sami uspešno nadaljevali nasto- stavo ponudili tudi »združenim humo-panje (foto Križmančič/KROMA). V ristom«. Tržaški oktet: »Slovenski oktet ne sme izginiti z našega prizorišča« Prejeli smo poziv, ki ga rade volje objavljamo. Spoštovani predsednik Republike Slovenije Milan Kučan Spoštovani minister za kulturo Sergij Pelhan V presojo slovenski javnosti Dvajsetega februarja 1996 bo s poslednjim koncertom v Cankarjevem domu utihnil Slovenski oktet. Pevski ansambelj ki je prejel dve Prešernovi nagradi za svoje izjemno kulturno poslanstvo, ki je preko štirideset let na najvišji ravni predstavljal Slovenijo (in predhodno Jugoslavijo) na vseh petih celinah sveta, ki je slovensko pesem posredoval najbolj preprostemu človeku v najbolj odročnih krajih pokrajin in držav in najbolj elitnemu občinstvu v najbolj prestižnih koncertni dvoranah po svetu, naj bi se torej razpustil. In vendar je bil Slovenski oktet štiri desetletja vzor, zgled vsem povojnim rodovom pevcev na Slo- venskem v pretanjenem interpretiranju slovenske in tuje zborovske literature. S svojim vrhunskim petjem je segal globoko v srce Slovencem doma in po svetu in Neslovencem v inozemstvu, povsod tam, do koder ni segla še nobena slovenska umetniška skupina. Zdaj naj bi ta sloviti ansambel, namesto da bi njegove zasluge povzdignil v kulturno narodovo vrednoto, zaradi neobčutljivosti pristojnih forumov, utihnil? Tržaški oktet, katerega nastanek je spodbudil prav zgled Slovenskega okteta, ocenjuje, da bi to bila nacionalna sramota, za katero ne more biti nobenega izgovora in opravičila. Preseneča nas, da se od trenutka, ko je Slovenski oktet napovedal svoj razpust, iz slovenske kulturne, kaj šele širše javnosti, ni dvignil en sam glas v obrambo te naše kulturne vrednote, ne en sam vplivni posameznik ne ena sama ustanova, nihče, ki na pevskem področju kaj pomeni. Mi v zamej- stvu, kjer je Slovenski oktet imel prav v Trstu svoj krstni nastop, to dolžnost globoko občutimo, ker se še dodatno zavedamo neprecenljivega poslanstva, ki ga je opravil in ga še opravlja slovenski oktet. Gospod predsednik, gospod minister, Slovenci, še je čas, da se Slovenskemu oktetu omogoča prenovitev in nadaljevanje dejavnosti. Če bomo dopustili, da Slovenski oktet utihne, si bomo naprtili veliko moralno krivdo, da bo slovenska kultura oškodovana za prestižno umetniško telo, ki ga je visoko cenil in spoštoval ves svet; sedanji in prihodnji rodovi pa oškodovani za dragocenega vzornika. Slovenci, M se štejemo za narod pevcev, si ne moremo in ne smemo privoščiti, da Slovenski oktet izgine z našega prizorišča, toliko bolj zdaj, ko se ponašamo z lastno državo. Tržaški oktet sin Slovenskega okteta ZDA / NADALJUJEJO SE AMERIŠKE MAŠČEVALNE USMRTITVE NOVA ZELANDIJA / OGROŽENE PAPIGE Včeraj na vešalih danes pod kroglami Največ težav pa povzroča oblastem streljanje Kakapoji najbrž ne bodo preživeli Debele papige, ki ne letijo, so iztrebili plenilski sesalci, ki so jih v NZ pripeljali priseljenci NEW YORK - Medtem ko je vCeraj na vešalih v delawarski Smymi obvisel 49-letni Billy Bailey, ker je leta 1979 ubil prileten par, bo danes v utaškem Salt Lake Cityju končal svoje življenje pred eksekucijskim vodom 36-letni John Albert Taylor, ki je leta 1989 med nekim ropom posilil in ubil neko dvanaj-steletno deklico. Svetilnik zahodne demokracije nadaljuje torej s svojim maščevalnim mrtvaškim plesom, ki vsemu omikanemu svetu dokazuje patologijo ameriške stvarnosti. Eksekuciji na vešalih sta namreč poleg oblasti prisostvovala tudi sinova umorjenega para, kot da bi ob smrti morilca skušala iskati uteho za življenjsko izgubo. Včeraj pa še ni bilo znano, Ce bosta eksekuciji Johna Alberta Taylorja prisostvovala tudi starša nesrečnega dekleta. Vsekakor pa je Taylor pošteno zagodel utaškim oblastem, ker jim je s streljanjem zagrenil njihovo morilsko ihto. Usmrtitev z injekcijo strupa je namreč skrajno preprosta stvar, povsem aseptična v primerjavi s krvavo eksekucijo. Dapperska kaznilnica pri Salt Lake Cityju je seveda novinarjem, reporterjem in snemalcem pokazala, kako so poskrbeti za »sodobno« streljanje. Nesrečnika bodo postaviti na železni stol, ki se nahaja na kovinski posodi, v katero bodo odtekle kri in organske tekočine. Od petih policijskih ostrostrelcev bodo štirje imeti prave, eden pa slepe naboje. Pred tem se je za eksekucijski vod prijavilo na stotine prostovoljcev, kar pa so oblasti zavrnile. Bolezenska radovednost medijev za »tehnologijo« današnjega streljanja (Telefoto AP) VVELUNGTON- Po milijonih let mirnega obstoja se možnosti za preživetje novozelandskega kakapoja glede na sedanje stanje zdijo zelo majhne. Kakapo je debela papiga, ki nima sposobnosti letenja. Ker na Novi Zelandiji živi le še petdeset kakapojev, jih je britansko združenje za ohranitev redkih živalskih vrst (WCMC) pred kratkim uvrstilo na seznam dvajsetih najbolj ogroženih živalskih vrst na svetu, za katere se predvideva, da naj bi izumrle v letu 1996. Samo enemu mladicu kakapoja je v obdobju od leta 1990 uspelo preživeti »otroštvo«, čeprav so še trije drugi, ki so že tudi skoraj odrasti. »V tem trenutku se Cas neusmiljeno izteka.Ce v naslednjih petih letih ne bo odraslo vsaj SINGAPUR / DA BI JO SPREMENILI V PLAVAJOČI MUZEJ Ladjo Calypso so dvignili SINAGAPUR - Včeraj so z morskega dna v Singapurju dvignili legendarno oceanografsko ladjo Calypso (na stiki AP), ki se je po trčenju z nekim Čolnom potopila 8. januarja. Ladja je bila po plovbi ob kitajski in vietnamski obali namenjena v neko singapursko ladjedelnico, da bi jo pregledali. Sedaj pa jo bodo morati temeljito popraviti. Kot kaže pa bodo ladjo po popravilu spremeniti v plavajoči muzej. Jacques Cousteau je namreč sklenil, da bodo ladjo po tolikih letih službovanja »upokojili«. Sedaj zbira sredstva za gradnjo nove Calypso II, ki naj bi imela najsodobnejšo opremo. Brodolom stare Calypso je namreč prišel v pravem trenutku, saj je bil ta bivši 20-metr-ski britanski minolovec prestar, da bi lahko še nekaj let kljuboval morskim valovom. Calypso je pod Cousteujevim poveljstvom v petdesetih letih preplula vsa svetovna morja in postala nekakšen sinonim boja za varstvo morja. Danes 85-le-tni Cousteau pa hoCe, da ostane Calypso v trajen spomin bodočih rodovov kot plavajoči muzej prodiranja v »svet tišine«. še nekaj kakapojevih mladičev, so obeti zelo slabi,« je povedal naravovarstvenik Kevin Smith. Povsem odrasel kakapo tehta do 3.5 kg, kar je veC kot večina drugih papig in je svetlo zelene barve. Znanstveniki pravijo, da je papiga živela na tem območju veC milijonov let, ne da bi jo kdo resneje ogrožal. Število kakapojev se je pričelo zmanjševati pred približno tisoC leti, ko so na Novo Zelandijo prispeli priseljenci, ki so s seboj prinesli plenilske sesalce kot so mačke, psi, podgane in podlasice. Novozelandske ptice, Id niso imele sposobnosti letenja, kot so npr. kiwi, moa in kakapo proti plenilcem niso razvile nobene obrambe. »Nekatere so dobesedno žive pojedli. Kakapojeva edina obramba je bilo popolno mirovanje in roparice so »imele kosilo praktično na vozičku«, je povedala naravovarstvenica Janet Owen. Povedala je še, da so kakapoji postali žrtev plenjenja v Času, ko so Maori in evropski priseljenci s krčenjem gozdov uničiti njihovo naravno okolje. Ko so konec 60-ih let ugotoviti, da so vsi še živeči kakapoji samci, je bilo videti, da je upanje izgubljeno. Potem pa je odkritje enega samega kakapojeve-ga peresa na Stevvartovem otoku, ob vznožju Južnega otoka pripeljalo do odkritja doslej neznane populacije približno 200 ptic, vključno s samicami. Toda mačke so v tem Času že odkrile ta »raj kakapojev« in do takrat, ko so naravovarstveniki lahko ukrepali, se je populacija že zmanjšala na 50 ati 60 ptic. Kakapoje so v 80-ih le- tih preselili na relativno varno območje Codfisha, Little Barrierja in Maud-skega otočja, ki so posejani ob obali Nove Zelandije. Gnezda ptic so morali zaradi neprestanih napadov podgan opazovati z video kamerami. Otočje Maud so občasno napadale podlasice, ki so priplavale s celine. Samec kakapoja po parjenju zapusti samico in jo s tem prisili, da, medtem ko se hrani, pusti gnezdo povsem nezavarovano. In, kar je morda še pomembnejše, je dejstvo, da se kakapoji parijo samo enkrat na štiri oziroma pet let. Znani so tudi po tem, da se iz jajc, ki jih ležejo, pogosto ne izvalijo mladici. Čeprav so kakapoji močno ogroženi, pomenijo narodno bogastvo, saj sega pojav te vrste daleč v preteklost. Posledice izumiranja te vrste ne bodo opazne vsaj še nekaj časa, kajti kakapoji lahko dočakajo tudi od 60 do 80 let. Po besedah Smitha je bilo plenjenje glavni vzrok za zmanjšanje celotne ptičje populacije na Novi Zelandiji, medtem, ko gozdove postopno uničujejo srnjad, koze in vrečarji. »Novozelandsko bogastvo izvira iz 75 odstotkov površine, ki smo jo očistili gozda. Na žalost pa nic od tega bogastva ni bilo porabljeno za to, da bi ohraniti ogrožene živalske vrste, ki poskušajo preživeti v teh skromnih ostankih gozdov,« je dejal Smith. »Zbor ptičjih glasov ob svitanju, ki je bil včasih glavna atrakcija Nove Zelandije, tako postaja Čedalje bolj podoben solo petju.« Catherine McCavv / Reuter. KULTURA IN TURIZEM ■■■■■■■■■ BERLIN - Letos bodo s kljubovalnimi besedami, ki jih je 1521 Martin Luther izrekel v VVormsu, počastili 450. obletnico smrti slavnega refoma-torja. Luther je postavil temelje združene Nemčije, zato bodo slovesnosti hkrati reklama za turizem združenih Nem-Cij. Načrtovalci slovestnosti se ubadajo z vprašanjem, Ce ima nekdanja Vzhodna Nemčija dovolj posteljnih kapacitet za poplavo romarjev, zlasti iz ZDA, kjer z 8.5 milijoni izven Nemčije živi največ luterancev na svetu. Stare komunistične bloke počasi zamenjujejo modemi hoteli, v zadnjih štirih letih pa so izboljšali infrastrukturo, med drugim leipziško letališče, cestno in železniško mrežo in ostanke srednjeveških mestnih središč, ki so jih uničiti medvojni bobni napadi in biti za Časa komunizma prepuščeni nadalj-nemu propadanju. V Leipzigu, ki je bilo srce Luthrove Nemčije, je iz njegovih časov ohranjena le mestna hiša. Vendar lahko v cerkvi svetega Tomaža in koncertni dvorani prenovljene zgradbe Gevvandhaus obiskovalci uživajo ob čudovitih stvaritvah reformacijske glasbe in Bachovih koncertih. Eisleben, kraj Luthrovega rojstva in smrti 16. februarja 1546, se ponaša z bogato arhitekturo. Mesto je obogatelo z bakrom. Luthrov oce, kmetovalec, ki Proslavljanje 450-letnice Luthrove smrti je za Berlin tudi priložnot za promocijo turizma v združeni Nemčiji je napredoval v delovodjo v rudniku, je zgradil mogočno dvonadstropno hišo, ki so jo prenoviti v ličen muzej. Družina se je nato preselila v blji-žnjo rudarsko vasico, kjer je Luther obiskoval šolo. Tudi ta je danes prenovljena v muzej, ki hrani (poleg sumljivega števila ostalih mest) nekaj njegovih molitvenikov, pisem in duhovniških halj. Ko se je Luther kot Dr. Luther, upokojeni profesor teologije na vvittenberški univerzi in pastor polovice kraljev in vojvod v severni Evropi, vrnil v Eisleben, si je lahko sam privoščil štirinadstropno domovanje na glavnem trgu. Temne oljne slike v stilu 19. stoletja, ki prikazujejo Luthrove podvige, spominjajo prej na mavzolej reformacije, kot na nekdanji dom strastnega in nemirnega duha. V 19. stoletju so protestanti v svoji vnemi prenoviti mnoge zgradbe, med drugim na ukaz cesarja VVilhelma tudi VVittemberško cerkev, in zakriti njego- vo pravo človeško podobo. Cerkev krasi mozaik, pod zvonikom pa je pokopan sam Luther. Vrat, na katera je pritdrdil 95 tez, ki so sprožile reformacijo, ni vec. Namesto njih tam stoji njihova bronasta inačica. VVittenberg, slikovito mestece ob Elbi, ima le malo hotelov in restavracij. 2e za Časa njegovega življenja je Lucas Granadi izdelal Luthrovo ikono. Granadi je Luthra Cesto obiskal na njegovem domu v Zulsdorfu, kjer sta z ženo Katherine, bivšo mmo, sedela na sedežih, vrezanih v vhodna vrata. Tam sta klepetala s sosedi in se v domači knjižnici, znani po »mizi za konverzacijo«, srečevala z velikimi humanističnimi misleci kot je bil Philip Melanchthon. V tej sobi je Luther s pomočjo biblije, edine priznane avtoritete, oblikoval novo teologijo. Luther je imel posluh tudi za zabavno plat življenja, zato je Cranacha gotovo vabil na plese pod cvetočo Češnjo, ki še danes krasi Zulsdorfski vrt, in kjer so se Luthrovemu igranju na lutnjo pridružili plesalci. Granadi je del tega vzdušja prenesel na svoj triptih zadnje večerje v vvittenberški mestni cerkvi. Stika prikazuje Luthra, ki skrit pod brado kot apostol sprejema posvečeno vino. Skozi okno je na sliki viden vvartburški grad nad Eisenachom, kjer je Luther v samoti preživel leto dni, potem, ko ga je ugrabil fevdalni gospod, Elector Frederic, da bi ga rešil pred inkvizicijo. Luther si je krajšal Cas le z lovom na zajce, vendar je v tistem Času nastalo njegovo najvecje delo, prevod novega testamenta v nemščino. Elector Frederick z dolgo brado iz grajskega muzeja, ki ponuja bogato izbiro narodnih jedi in enega naj lepših razgledov na Rennsteig in Beer-berg v vzhodni Nemčiji, še vedno pazi na Luthra. Južno od Eisenacha leži prijetno mestece Schmalkalden, kjer se je decembra 1530 Frederick Elector Pame- tni srečal s protestantskimi velikaši in izdelal naCrt za ohranitev nove vere. Mesto leži ob skalnatem gradu, tlakovan trg pa krasi rdeča opeka trgovskih hišic iz 16. stoletja. Luther je stanoval v zeleno beli hiši, v bližini prelepe cerkve sv. Jurija, kjer je pridigal svojim privržencem. V bližini Erfurta so Luthra posvetih v duhovnika. Vlak, ki pripelje iz gozda Schiefergebirge, se ustavi pod dvojnim zvonikom katedrale, ki s svojimi 18 metrov visokimi vzhodnimi okni v temno roza, zlati in modri barvi, predstavlja eno najmogočnejših srednjeveških zgradb. Preko trgovskega mostu se nahaja avguštinski samostan, kamor je brat Martin prispel julija 1505. Iz okna v kapelici je Luther odluščil košCek stekla z belo rožo, ki je postala njegova značka. Erfurt je ohranil svojo srednjeveške očarljivost, z rumenimi tramovi, ki so povezovati slikovite hišice. V Man-sfeldu sem najbolj začutila reformatorjevo bližino. Celo večer med kmeti Thiiringije v obnovljeni srednjeveški bolnišnici, med pivskimi sodi in rženim kruhom namazanim z gosjo pašteto, velikanskimi porcijami teletine in kislega zelja, je zaokrožil podobo sveta v katerem je živela ta izjemna osebnost. John Crosslan/ The European Magazine BOSNA IN HERCEGOVINA Eksplozija mine ubila tri vojake Bosanska vladna vojska se maščuje abdičevcem SARAJEVO (Reuter) - Predstavniki Iforja so sporočili, da je na razmejitvenem območju - zlasti na severu države - še 23 kosov težkega orožja. V jugozahodnem sektorju pa so Iforjevi pripadniki predvčerajšnjim odstranili večino težke oborožitve, danes pa naj bi zaključili to delo, ki bi moralo biti po določilih daytonskega mirovnega sporazuma končano že 19. januarja. Vrhovni poveljnik zave- radi slabega vremena od-zniških sil v Evropi George povedati obisk ameriških Joulvvan je moral vCeraj za- enot v Tuzli. Poveljnik Na- Karadžić grozi z novo vojno BEOGRAD (STA) - Vodja bosanskih Srbov Radovan Kara-džić meni, da v Bosni in Hercegovini še vedno obstajajo možnosti za nadaljevanje spopadov, je včeraj poročala tiskovna agencija bosanskih Srbov SRNA. »Vnovič utegne priti do vojne med Hrvati in Muslimani, pa tudi spopadov med Hrvaško in Srbijo ni mogoče izključiti,« je dejal Kara-džič. O sarajevskih Srbih je Radovan KaradžiC dejal, da bi morali ostati na svojih domovih, dokler bodo imeli svojo oblast in policijo. Karadžič je napovedal, da bodo proti srbskim vojnim zločincem sprožili kazenske postopke. V pogovoru za beograjsko neodvisno agencijo Beta je izjavil, da Srbi ne zanikajo, da so tudi oni zagrešiti vojne zločine, zanje pa bodo odgovarjati pri svojih oblasteh. tovih enot v Bosni je po tem, ko so v eksploziji umrli trije vojaki Iforja, izjavil, da zveza Nato skrbi za varnost svojih vojakov, kolikor le more. V eksploziji, ki je odjeknila v nekdanji sarajevski bolnišnici, v kateri je zdaj vojaško oporišče, sta včeraj umrla dva portugalska vojaka in en Italijan, sedem vojakov pa je bilo ranjenih. Zadnje žrtve min, s katerimi je preplavljena povojna Bosna, so biti včeraj trije dečki, ki so kljub opozorilom raziskovati napol porušeno poslopje ob zapuščeni, a še vedno nevarni frontni črti v Sarajevu. »Enote Nata bodo preiskovalcem Mednarodnega sodišča za vojne zločine na njihovo prošnjo in v skladu z določili Natove misije v BiH pomagale pri njiho- Francoski vojaki se skušajo izogniti morebitnim presenečenjem z razminiranjem bunkerja na Igmanu (Reuter) vem delu,« je včeraj izjavil tiskovni predstavnik Se-vernoatlanstke zveze. Poveljnik Natovih enot v Bosni, admiral Leighton Smith, pa je poudaril, da vojaki zveze ne bodo »varovali« določenih množičnih grobišč, marveč bodo le poskrbeti, da bodo preiskovalci mednarodnega sodišča uspešno opraviti svojo nalogo. Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli v okviru akcije za natančno izvedbo mirovnega sporazuma o nekdanji Jugoslaviji posredovala pri zunanjih ministrih Hrvaške, BiH in ZRJ. Glavna tema telefonskih pogovorov s temi diplomati so bile razmere v Mostarju, vprašanje izginulih oseb iz Srebrenice in amnestija za srbske civiliste. Predstavnik OZN je včeraj izjavil, da je vladna vojska nadlegovala begunce, ki so se decembra iz hrvaškega begunskega taborišča Ku-plensko vračali v Veliko Kladušo, pri Čemer je pretepala in z roCnimi granatami ustrahovala Abdičeve Muslimane MNOŽIČNI POBOJI V BOSNI IN HERCEGOVINI Nato se boji brskati po grobovih Po podpisu daytonskega sporazuma, ko naj bi v Bosni zavladal mir, so zaceli buriti duhove dokazi o gnusnih vojnih zločinih in množičnih grobiščih. Timeova novinarja Massimo Calabresi in Alexandra Stigbnayer sta se odločila preveriti govorice o grozodejstvih, ki naj bi jih v Srebrenici in Brčkem zagrešiti Srbi. V ta namen sta se pogovarjala s številnimi pričami in obiskala tudi nekaj grobišC. Prišla sta do presunljivih ugotovitev. Severovzhodno bosansko mesto Brčko je bilo nekoč eno najbolj oddaljenih oporišč turškega imperija. Ker je bilo tudi eno največjih pristanišč ob Savi, je v njem živelo veliko splavarjev. Ti so pogosto pluli v Slavonijo, M je bila na nasprotnerm bregu in je spadala pod habsburško monarhijo. Tako turški kot habsburški imperij sta že 80 let mrtva, zdi pa se, da so se v Brčkem naselili novi, pošastni splavarji, ki prevažajo duše umorjenih civilistov. Ko so dopisniki revije Time prejšnji teden raziskovati dele Bosne, ki so pod srbsko oblastjo, so prišli na dan podatki o množičnih grobiščih v okolici Brčkega in Srebrenice. Po pogovorih z ljudmi in raziskovanju pokrajine v bližini Brčkega je postalo jasno, da je v času grozovitih mučenj izginilo vsaj tri tisoč muslimanskih in hrvaških civilistov. Mesto je bilo znano po mesu, ki so ga prodajali pod blagovno znamko Bimeks. Priče vedo povedati, da so Srbi leta 1992 množično pobijali civiliste, njihova trupla pa naj bi pozneje razkosati na Bimeksovi živalski farmi. Obstajajo zgodbe o truplih, ki naj bi jih s tovornjaki prepeljali na farmo, kjer naj bi jih sežgati ati pa sesekljali in dodali v živilske izdelke. Tako naj bi Srbi uničiti dokaze o svojih zločinih. Prebivalci Brčkega so dejali, da so si ogledati amaterski videoposnetek, ki prikazuje tovornjake hladilnike, kako dostavljajo pošiljko trupel. Govorice o zločinih na živalski farmi je potrdil tudi neki srbski policist, ki ga je zajela bosanska vla- dna vojska. Na posnetku, ki so si ga ogledati sodelavci revije Time, je bilo mogoče slišati izjave vojnih ujetnikov, ki so dejati, da so jim prijatelji, ki so vozili tovornjake, podrobno opisati, kako so iz množičnih grobišč v tovarno prepeljati približno tri tisoč trupel. Dokaze je prekrila trava Blizu vhoda v farmo leži pravokotna jasa, ki so jo pred kratkim zasejati z novo travo. Obdajajo jo gozdovi in divjina. Po navedbah najmanj treh nekdanjih prebivalcev Brčkega je bilo to območje, ki zdaj spominja na nogometno igrišče, pred tremi leti eno od pokopališč za tisoče umorjenih civilistov. Ko so se Srbi leta 1992 uprti muslimanski vladi, je postalo Brčko ena prvih žrtev etničnega čiščenja. Pripadniki srbske milice, ki so 30. aprila zavzeti mesto, so razstreliti dva mostova čez Savo in začeti nadlegovati Muslimane in Hrvate, ki jih je bilo v mestu več kot dve tretjini. Srbi so Muslimane in Hrvate zaprli v športno dvorano, prašičjo farmo in druge »primerne« prostore, kjer so jih, kot so povedati srečneži, ki jim je uspelo pobegniti, zverinsko mučili. Petinpetdese-tletni elektroinženir, po narodnosti Hrvat, je povedal, da je leta 1992 pomagal pri vzdrževanju električnih vodov. Nekega junijskega jutra je z ekipo pregledoval daljnovod v bližini živalske farme. Kjer je zdaj zelena jasa, so zagledati veliko kotanjo, iz katere so štrleli deti oblečenih trupel, v bližini pa je stal rumen buldožer. Skupina, v kateri so bili tudi srbski nad- zorniki, je okamenela in nato jadrno zapustila prizorišče. »Pretvarjali smo se, da nismo ničesar videli, ker bi lahko srbske oblasti pobile še nas,« je dejal hrvašM. inženir. Tudi v pogovorih so se temi previdno izogibali. »Nikoli nisi vedel, ali je kdo kaj povedal Srbom. Strah nas je ohromil,« je dejal inženir. Toda priče obstajajo. »Dejstvo je, da so na tem mestu pokopavati ljudi.« Petdesetletni Musliman, ki je bil zaposlen na farmi Bimeks, je dejal, da je neke junijske noči, ko ni mogel spati, slišal brnenje buldožerja, vendar si zaradi tega ni belil glave. Ko je naslednje jutro prišel na delo, je pred vhodom zagledal mlako krvi. Krvava sled je vodila do kotanje. »To je bilo strašno spoznanje,« je dejal. »Ves sem se tresel in nekaj trenutkov sem bil povsem izgubljen. Toda moral sem se zbrati in se pretvarjati/kot da je vse v najlepšem redu.« Dejal je, da je kup zemlje nekaj časa rasel, pozneje pa so ga zravnati in zasejali s travo. Srbi se bojijo preiskave Poročilo ZN iz leta 1994 je identificiralo nič manj kot 187 mest, za katera so sumiti, da so množična grobišča. Večina jih je bila v Bosni. V trinajstih naj bi bilo več kot petsto trupel, v nekaterih celo več kot pet tisoč. Poročilo je prišlo v srbske roke leto dni pred padcem Srebreni- ce, ko je bilo ubitih, zajetih, izgnanih ali pogrešanih več kot osem tisoč Muslimanov. Kako težko bo preiskovati množična grobišča v okolici Srebrenice, se je pokazalo prejšnji teden, ko so srbski policisti za dve uri zadržali dopisnika revije Time in ju nato izgnati. Do aretacije je prišlo, ko sta novinarja hotela vnovič obiskati kup zemlje zunaj vasi Glogova blizu Srebrenice. Na eni strani kupa sta namreč med prvim obiskom opazila izmaličene človeške ostanke. Videti je bilo gumijaste škornje, počene lobanje in čeljustno kost, na kateri je bilo še devet zob. Na drugi strani kupa je bilo najti še bolj sveže dokaze zločinov. V zemlji so ležati umazani povoji, drevesne veje, s katerih so bingljati kosi človeškega mesa, čutiti je bilo tudi vonj po razkrajajočem se mesu. Kolone tovornjakov z opremo za planiranje zemlje in ameriške fotografije govorijo o tem, da je prišlo do premeščanja nekaterih grobišč, s čimer naj bi zabrisali dokaze. Tudi s strelnim orožjem prerešetano pročelje tovarniškega skladišča v Glogovi daje slutiti, da so v vasi pobiti mnogo civilistov. Vsa grozodejstva, ki so se zgodila v Bosni, dokumentirajo le pričevanja ljudi, ki jim je uspelo pobegniti. Po izjavah prič je mogoče soditi, da srbska morija v Brčkem in Srebrenici ni bila tako industrializirana kot v nacističnih taboriščih. Toda poročila kljub temu govorijo o zelo krutih umorih. Poročilo ameriškega zunanjega ministrstva iz leta 1992 navaja, da so Srbi v taboriščih in na uticah Brčkega poklati vsaj tri tisoč moških, žensk in otrok. Muslimanski prometni inženir Atija Lujimovič je pripovedoval, kako so Srbi pobijati ujetnike, jim rezati žrela in odstranjevati drobovje. Orgije so bile posebno gnusne, če so bili Srbi pijani ali če so pogoltniti neidenti- ficirano zeleno tabletko. V poročilu tudi piše: »V enem primeru so stražarji zaporniku s puškinim kopitom razbiti lobanjo, tako da so se razlili možgani. Nato so poklicati pse, ki so jih pojedli.« Poročilo navaja še veliko drugih grozljivih pričevanj, vključno z izjavo nekega prebivalca, ki je šel ponoči mimo klavnice in zaslišal vpitje in stokanje. V nekaterih primerih so pazniki zapornike prisiliti, da so se borili med seboj. Šibkejše so pobiti kar ha prizorišču. Nato noče tvegati Na vprašanje, ati so trupla končala v živilski industriji, še ni zanesljivega odgovora. Ameriško poročilo navaja,' da so jih sežigali. Toda preiskovalci ZN bi radi izvedeti kaj več, zato je haaško sodišče Natove sile že prosilo za varovanje preiskovalcev in grobišč, pomagali pa naj bi tudi pri aretaciji vojnih zločincev. Ameriški obrambni sekretar VViltiam Perry je dejal, da bodo vojaki preiskovalcem pomagali šele po tem, ko bodo nameščene vse čete, in sicer le v primeru, če to ne bo ogrožalo njihovega osnovnega poslanstva. Zdaj je po besedah generalporočnika Michaela VValkerja prva naloga mirovnih sil ustvariti in vzdrževati ločitveno cono. »Ge bomo hiteli na vsako domnevno množično grobišče, bomo letali naokrog kot zajci,« je dejal VValker. Nato se boji brskati po grobovih, saj bi to utegnilo spodkopati mirovni proces. Toda tudi pretirano nedejavno raziskovanje utegne biti nevarno. Neka izmenjava talcev je namreč že spodletela, ker bosanska vlada ni dobila zahtevanih poročil o usodi pogrešanih. Zdi se, da do pretiranega navdušenja po raziskovanju ne bo prišlo prav kmalu. Brčko in Srebrenica spadata v ameriški sektor - dokazi o grozodejstvih bodo še naprej neraziskani in nezaščiteni. ODSTOP PREDSEDNIKA POLJSKE VLADE Začasen vrhunec politične krize Vlada trdi, da gre za zaroto opozicije VARŠAVA (dpa) - Poljski predsednik vlade Jožef 01eksy, ki ga obtožujejo, da je dolga leta vohunil za Sovjetsko zvezo in nato za Rusijo, je včeraj poljskemu predsedniku KwaSniewskemu uradno vročil odstopno izjavo. Nekdanji komunist 01eksy je odstop s položaja premiera napovedal že v televizijskem nagovoru v sredo zvečer, ko je dejal: »Odstopam, ker nisem kriv.« Vojaško državno tožilstvo je namreč le nekaj ur pred tem po enomesečnem preverjanju dokaznega gradiva uradno uvedlo preiskavo proti 01eksyju zaradi suma vohunjenja. Jožef 01eksy sicer zavrača vse obtožbe in trdi, da gre za zaroto proti njemu, ki jo je skovala desnica pod vodstvom Lecha Walen-se. Desnica zavrača njegove obtožbe in trdi, da je 01eksy odstopil »veliko prepozno«. 01eksyja je vuhunske dejavnosti že 19. decembra lani obtožil takratni notranji minister Andrzej Milczanovv-ski, katerega je pri tem podprl odhajajoči predsednik VValensa. Politično ozračje na Poljskem se z odstopom Jožefa 01eksyja ni umirilo, njegov odstop ne pomeni konca politične krize, temveč le njen začasni vrhunec. »Zdaj morajo parlament in parlamentarne stranke najti izhod iz te krize,« zahteva liberalni poljski časopis Gazela Wyborcza. Toda o mogočem izhodu iz nje so si mnenja zelo deljena. Razdrobljena opozicija zahteva sestavo nove vlade, v kateri bi sodelovale vse parlamentarne stranke razen socialdemokratov, torej reformiranih komunistov. Toda poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je že posvaril pred »eksotično koalicijo«, ki po njegovih besedah nima jasno zastavljenega gospodarskega programa. Po njegovem mnenju bi bilo v tem primem veliko bolje, da bi razpisali predčasne volitve. Ali se bo^ogoče izogniti razpisu predčasnih volitev, je odvisno predvsem od tega, ali se bo koalicij- skima partnericama Zvezi demokratične levice (SLD) in Kmečki stranki (PSL) uspelo dogovoriti, kdo bo novi predsednik poljske vlade. Obe namreč položaj premiera zahtevata zase in obe imata v rokah politične adute: PSL grozi s tem, da si lahko poišče dragega koalicijskega partnerja, na drugi strani pa se SLD zaveda, da bi predčasne volitve morda še okrepile njen položaj. SLD je včeraj za novega premiera predlagala vodjo premierovega urada Mareka Borovvskija in podpredsednika parlamenta VVlodzimierza Cimosze-vvicza. PSL pa zahteva, da 01eksyja na položaju premiera nasledi Miroslavv Pietrevvicz, vodjo osrdnjega urada za planiranje. Izidi javnomnenjske raziskave, ki so jih objavili včeraj, so pokazali, da 28 odstotkov Poljakov meni, da je 01eksy po krivem obtožen, 29 odstotkov vprašanih verjame obtožbam na račun premiera, 42 odstotkov ljudi pa še ne ve, komu naj verjame. Vprašanje, ali je 01eksy v resnici dvanajst let vohunil za Sovjetsko zvezo in pozneje za Rusijo, bo v prihodnjih dneh niti ne bo več tako pomembno, saj bodo morali poljski pohtiki hitro poskrbeti za umiritev položaja. Stabilne razmere v državi so namreč izredno pomembne za državo, ki se zavzema za vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato. Ze lani sestavljena parlamentarna komisija pa ima nalogo, da preveri, ali je bila v preiskavi proti 01eksyju kršena zakonodaja. Komisija naj bi začasno poročilo predložila do 31. januarja. Moskva se boji poslabšanja odnosov s Poljsko MOSKVA (dpa) - Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Krilov je včeraj dejal, da se boji »zlorabljanja zadeve 01eksy kot pretveze za poslabšanje rusko-poljskih odnosov, ki bi lahko zaradi tega zašli v slepo ulico«. Rusko zunanje ministrstvo in ruska tajna služba sta znova uradno sporočili, da 01eksy ni sodeloval z ruskimi tajnimi službami in hkrati poudarili, da so obtožbe na Olek-syjev račun le politična provokacija njegovih nasprotnikov. Sergej Krilov je dejal, da odnos Rusije do Poljske ni odvisen le od ene osebnosti, temveč od interesov obeh držav. »Rusija je pripravljena sodelovati z vsakim poljskim premierom,« je dodal. Odnos med Rusijo in Poljsko se je v zadnjem času poslabšal zaradi' poljskih prizadevanj za vstop v zvezo Nato, ki mu Rusija odločno nasprotuje. Jožef Oleksy VARŠAVA (Reuter) - Odstop Jožefa 01eksyja, za katerega so še pred dvema mesecema menili, da je najbolj trden poljski ministrski predsednik po padcu komunizma, pomeni presenetljiv preobrat. Devetinštiri-desetletni 01eksy je bil na mesto ministrskega predsednika imenovan marca lani in je tako postal prvi poljski premier po letu 1989, ki je bil tudi član kakšne komunistične vlade. Preden je postal premier, je bil predsednik parlamenta. V začetku je celo nasprotoval ideji, da bi se z mesta predsednika parlamenta preselil na mesto premiera, ki je bilo izpraznjeno po preoblikovanju vlade, ki jo je vodila koalicija med Zvezo demokratične levice in Ljudsko stranko. Po njegovem imenovanju se je koalicija zapletla v neskončen boj s predsednikom Lechom VValenso, ki je bil predsednik Solidarnosti in se je zato spravil nad vse naslednike komunistov. Po zmagi Kwašniewskega na lanskih predsedniških vohtvah je 01eksy dobil trdnega in predanega zaveznika. Kwašniewski je namreč 01eksyju predal precej pooblastil, ki jih je imel VValensa za imenovanje ministrov. Analitiki so celo trdih, da je pravi zmagovalec predsedniških vohtev pravzaprav 01eksy. Govorilo se je tudi, da naj bi 01eksy prevzel vodstvo Socialdemokratske stranke. Zdaj je tudi to vprašljivo, čeprav je 01eksy dejal, da se ne bo umaknil iz politike. Ekonomist 01eksy je na Poljskem zaradi gospodarskih uspehov užival velik ugled, zaradi doslednega izvajanja tržnih reform pa si je pridobil ugled tudi v tujini. Toda komunistična preteklost, za katero se je zdelo, da se je je njegova stranka uspešno otresla, ga je »pokopala«. 01eksy se je rodil v delavski družini na jugu Poljske. Doktoriral je iz gospodarskih ved, hkrati pa si je ustvarjal kariero v različnih telesih komunistične stranke. Kot zelo izkušen član zadnje komunistične vlade se je 01eksy z VValensovim sindikatom Solidarnost pogajal o koncu komunistične vladavine. Potem ko je bila Stranka poljskih združenih delavcev razpuščena, se je 01eksy z drugimi liberalno usmerjenimi člani odločil za ustanovitev Socialdemokratske stranke. V parlament je bil izvoljen že leta 1991 in nato še leta 1993, ko je njegova stranka dobila večino sedežev in je 01eksy postal predsednik parlamenta. NOVICE Irska vlada zavrača volitve kot edini pogoj za mir LONDON (Reuter) - Odnosi med Londonom in Dublinom so se včeraj vnovič ohladiti, saj je irska vlada z neodobravanjem sprejela predlog britanskega pre-§jj miom Johna Majorja, ki govori o volitvah kot sredstvu za mir na Severnem Irskem. Irski zunanji minister Dick Spring je poudaril, da bi Majorjeva zamisel |i; utegnila pripeljati mirovni načrt v slepo utico, obelil nem pa je britanskemu premiera očital, da preostalih H! predlogov, ki jih je predlagal nekdanji ameriški senator George Mitchell, sploh ne upošteva Sirija ne namerava trgovati z lastno zemljo DAMASK (Reuter) - Včeraj je uradni sirski dnevnik lil Al Bath obtožil Izrael, češ da z »nemogočimi zahtevami« zavira mirovne pogovore v ameriškem Mary-III landu. V uradnem sporočilu je zapisano, da izraelski pogajalci ne govorijo o popolnem umiku z Golanske planote, ki predstavlja edino pot do sklenitve mirovnega sporazuma. Časnik izraelskih zahtev ni pred-stavil, pač pa je ostro obsodil nedavno izjavo izraelskega zunanjega ministra Ehuda Baraka, v kateri se Ul ta zavzema za soodvisnost med obsegom umika z ill Golana in vzpostavitvijo odnosov med Damaskom in Tel Avivom. »Barak izsiljuje Sirijo z ozemljem, zemlja pa nikoli ne bi smela biti predmet izsiljevanja, lil Nismo na tržnici in naše ozemlje ni blago naprodaj,« je zapisal Al Bath. Indija predlaga uničenje vsega jedrskega orožja ŽENEVA (Reuter) - Indija je včeraj povezala dogovarjanje o potrditvi Pogodbe o splošni prepovedi jeli! drskih poskusov (CTBT) s pogajanji o uničenju vsega jedrskega orožja. Arundati Gose, indijska veleposlanica pri misiji Združenih narodov v Ženevi, je v lil govora na konferenci o razoroževanju poudarila, da pogodba ne bi smela vsebovati »pravnih vrzeli«, ki bi dopuščale, da bi države še naprej izvajale simulacije jedrskih poskusov v laboratorijih. »Pogodba bi morala biti vključena v širši okvir splošnega ra-zoroževanja in prek besednjaka povezana z uničenjem vsega jedrskega orožja v določenem časovnem okviru,« je pojasnila stališče svoje države in-1 ; dijska veleposlanica. Kitajska naj bi izdelala načrte za napad na Tajvan TAIPEI (Reuter) - Tajvan so včeraj pretresti številni H ! med seboj povezani dogodki: poročilo New York Timesa o kitajskem načrtu za napad na državo, padanje vrednosti delnic in napad opozicijskega voditelja na predsednikovo politiko do Kitajske. Tajvanski 111 premier Lien Chan je skušal pomiriti vznemirjeno prebivalstvo z zagotovilom, da se njegova država pred mogočno Kitajsko lahko ubrani. Opozicijski voditelj Chen Li-an je predsednika Lee Teng-huija obtožil, da je za napetosti v odnosih s Kitajsko neposredno odgovoren. Uradni Peking se na članek New York Timesa o načrtovanem kitajskem napadu na Tajvan, do katerega naj bi prišlo po Leejevi vnovični izvolitvi, še ni odzval. U J I P O S L O V N Ogromen pralni stroj denarja Anthony Barker / Reuter VARŠAVA - Poljska se že pripravlja na velikansko poplavo denarja, ki ga bodo naplavile mednarodne tolpe trgovcev z mamili, z namenom, da bi prikrili nezakonit izvor svojega velikanskega premoženja. Po mnenju notranjega ministra se je Poljski in njenim vzhodnoevropskim sosedam za zdaj posrečilo izogniti najhujše-mu, ker te države preprosto niso predstavljale večjih trgov za mamila oziroma so ležale preprosto zunaj poglavitnih poti mednarodne trgovine. Številne omejitve v zvezi z devizami ter pomanjkljivo razviti finančni trg, na katerem je mogoče denar hitro spraviti v obtok, v preteklosti ni pretirano privlačil tujih zlikovcev, da bi v teh državah skriti svoje nepošteno pridobljene premoženje. Strokovnjaki uvrščajo Poljsko med zmerno privlačne države za pranje denarja, v tako imenovano tretjo kategorijo, za Veliko Britanijo, Švico ali Nemčijo ter za drago uvrščenimi, kot so Ru- sija, Turčija, Luksemburg in Španija. Toda tudi poljski bančni in finančni trg se razraščata, večji pa je tudi dotok mamil. Po mnenju Andrzeja Parafiano-wic-za, odvetnika pri Generalnem inšpektoratu za nadzor poljske centralne banke, so bile na Poljskem oprane precejšne količine denarja, čeprav ni mogoče povedati koliko. Eden od vzrokov je tako imenovana poljska »siva ekonomija« - precejšne vsote denarja, ki stečejo mimo nadzora. Tako tisti, ki ga zaslužijo, kot tisti, ki ga plačujejo, so namreč za-interesitani, da ta denar ni »vsem na očeh«. Tu sicer ne gre za pranje denarja, a vsako leto na Pojskem operejo od dve do tri milijarde dolarjev umazanega denarja, pri čemer ta podatek prihaja iz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), iz njenega oddelka za boj proti pranju denarja. Začetno nezaupanje poljskih poslovnežev in finančnikov do tujega denarja, tudi če ta ni izhajal iz dvomljivih poslov, Poljski zagotovi- lo precej koristnih naložb na začetku prehoda iz komunističnega sistema v tržno gospodarstvo. Večina tega denarja je šla v pasivne naložbe, za različne obveznice ati delnice posameznih po- djetij, na nobenem gospodarskem področju pa si ta denar ni pridobil zlatega deleža. Čimbolj pa se podjetja v državni lasti privatizirajo in ozirajo po strateških vlagateljih, tem več možnosti je, da se kot ponudniki pojavijo tudi računovodje svetovnih kriminalnih združb. Seveda ne vlada ne poljska Narodna banka ne gledata na pojav pranja denarja z naklonjenostjo, še zlasti zato, ker država močno potrebuje trden ugled v mednarodni skupnosti. »Ce bi tu zamižati na eno oko, kako bi na nas gledati v prihodnje?« se je vprašal Parafianovvicz. Zunaj teh resnih državnih pomislekov pa se Narodna banka prav tako boji, da bi večje vsote tovrstnega denarja kriminalcem omogočile vpogled v poslovanje, komercialnih bank, kar bi omajalo tudi ugled centralne banke. Zato ta že od leta 1992 od drugih bank zahteva registracijo sumljivih transakcij, vključno v primerih večkratnega pologa večjih vsot. O tem so sprejeli tudi že nekaj predpisov. V skladu z zakonom o zavarovanju gospodarskih transakcij, ki je začel veljati konec lasnkega leta, je pranje denarja kaznivo. Kot ugotavlja Parafianovvicz, se zakon žal nanaša zgolj na sklade, ki naj bi izvirati iz nekaterih zločinskih dejavnosti, med katerimi posebej omenja trgovino z mamiti, ne pa tudi veliko bolj razširjenih dobičkonosnih poslov prostitucije in preprodaje ukradenih avtomobilov. Poleg tega utegnejo banke oklevati pred prijavo dvomljivih gotovinskih transakcij v strahu pred civilnimi tožbami, kakor tudi v strahu za svoj ugled. Predlog bančnega zakona, ki ga bodo sprejeti v kratkem, že vsebuje člen, ki bo bančnike bolje zavaroval pred civilnimi tožbami, če bodo v dobri veri prijaviti svoje »sumljive« kliente, je še povedal Parafianovvicz. Čeprav so banke dolžne posredovati podatke tožilstvom, v minulih štirih mesecih, odkar velja zakon, še niso nikogar prijavili zaradi pranja denarja. Delno tudi zaradi pomanjkanja izkušenj, kakor tudi pomanjkljive koordinacije med različnimi uradnimi ustanovami - zaradi česar utegne Poljska kmalu postati bolj zanimiva za tovrstni kriminal. -v O UM g M ti > O »o o z S o < o o - ^ CL OĆ Z Q < »Pri nadzoru personalnih izdatkov smo povsod odkrili nepravilnosti« Predsednik računskega sodišča načrtuje, da bodo še letos začeli izvajati ocenjevalne revizije Računsko sodišče, ki je zadolženo za nadzor proračunskih porabnikov, deluje šele približno pol leta. Katere so bile vaše prednostne naloge v tem obdobju? Ker šele začenjamo z delom in nimamo tradicije pri opravljanju nadzora, smo najprej začeli opravljati nadzore, ki niso najbolj zahtevni. V program za leto 1995 smo zato uvrstili prose-kcijsko oziroma prečno revizijo, pri katerih je bil naš cilj omejen na preizkušanje skladnosti poslovanja s predpisi. Za temo teh revizij smo izbrali personalne izdatke. Na osnovi te izbrane teme smo nato v nekaterih ministrstvih, izbranih javnih zavodih in državnem zboru preverili pravilnost pri obračunavanju in izplačevanju plač, pravilnost izplačil na temelju avtorskih pogodb, pogodb o delu, potnih nalogov, izplačil prek študentskega servisa ter uporabo službenih avtomobilov. Sprva smo pri prečni reviziji nameravali tudi oceniti gospodarnost teh izplačil, toda med izvajanjem revizij smo to opustili. Kajti že navedeno delo je vzelo veliko časa. Koliko revizorjev zaposlujete? Kje so bili prej zaposleni? Ali imajo primerne plače? Trenutno je zaposlenih 27 revizorjev, ki že imajo izkušnje pri nadzorovanju porabe javnega denarja. Enajst jih je prišlo iz Agencije za plačilni promet, pet iz ministrstva za finance, šest iz podjetij... Zaposlujemo pa tudi pripravnike. Načrtujemo, da bo računsko sodišče zaposlovalo skupno štirideset revizorjev. Za nas velja zakon o razmerjih plač v javnih zavodih. Zato je naše plače mogoče primerjati s plačami sodnikov, zdravnikov, profesorjev. Težko pa jih primerjamo s plačami revizorjev v gospodarskih podjetjih. Iz pogovorov, ki smo jih pred sprejetjem v služho opra- vili z nekdanjimi uslužbenci agencije za plačilni promet, je hilo mogoče razbrati, da so imeli v agenciji višje plače. Kakšne so bile ugotovitve vaših revizorjev pri prečnem pregledu personalnih izdatkov na nekaterih ministrstvih? Pri večini smo ugotovi-li, da pri zaposlovanju ne upoštevajo sistemizacije ah pa je celo nimajo ah pa ta ni usklajena z vsemi predpisi. Ugotovili smo tudi izplačila med seboj nezdružljivih prejemkov. Gre na primer za dnevnice, ki se jih delavcu ne sme izplačati hkrati z nadomestilom za prehrano in izplačilom za prevoz na delovno mesto. Nepravilnosti smo odkrili tudi pri izplačilu avtorskih honorarjev. Pri teh gre v večini primerov za to, da so bila izplačila opravljena za delo, ki ni imelo značaja avtorskega dela. Nepravilnosti so nastale tudi pri izplačilih na osnovi potnih nalogov in pri uporabi službenih av- tomobilov, ki jih ponekod uporabljajo tudi v zasebne namene. V takšnem primeru je treba evidentirati, kdaj gre za takšno uporabo, kajti to je ugodnost, ki jo je treba obračunati pri dohodnini. Ponekod tega niso storili. Večje nepravilnosti od teh je računsko sodišče odkrilo pri izplačilih posameznim občinskim političnim funkcionarjem. Skupaj smo izdali 31 nalogov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Ste zadovoljni s sodelovanjem ministrstev, skladov in javnih zavodov, katerih delo ste pregledovali? Da, menim da so pokazali zadostno pripravljenost za sodelovanje. Ste bili pri delu izpostavljeni pritiskom vlade ali katere druge ustanove? Takšnih pritiskov nisem občutil. Kdaj boste začeli preverjati, kakšna je gospo- darnost porabe proračunskih sredstev? To je vendar naloga, ki jo lahko opravlja le računsko sodišče. Te tako imenovane ocenjevalne revizije so občutno bolj zahtevne, načrtujem pa, da jih bo- mo začeli izvajati še letos. To ne pomeni, da bomo opustili izvajanje formalnih revizij. Pri teh pa se bomo morali disciplinirati, da bomo ukvarjanje z razkritimi nepravilnosti odstopali pristojnim ustanovam. To so na primer državni tožilec oziroma inšpekcija za delo, inšpektorat za devizno poslovanje, urad za gospodarsko kriminaliteto pri ministrstvu za notranje zadeve... Mateja Bertoncelj, foto: B. Plavevski PO SEJI VLADE Višji prometni davek na uvoz avtomobilov Nova finančna injekcija za slovenske izvoznike - Sprejeli letošnji načrt naložb v šolski prostor LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavniki vlade spregovorili o planu naložb v šolski prostor za leto 1996, financiranju novo oblikovanih občin, Slovenski izvozni družbi, predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku in še nekaterih drugih rečeh. Dopolnitve zakona o prometnem davku je vlada na včerajšnji seji sprejela in ga že poslala v parlamentarno proceduro po hitrem postopku. Tako bo, če bo parlament predlagane spremembe zakona sprejel, treba za nov ali star uvožen avto plačati 20-odstotni prometni davek od osebnih avtomobilov z delovno prostornino bencinskega motorja do 1,8 litra in dizelskega motorja do 1,9 litra ter 32-odstotni prometni davek od osebnih avtomobilov z delovno prostornino nad navedenima. Glavni namen sprememb zakona je seveda polnjenje proračunske blagajne in preprečevanje povečanja uvoza rabljenih motornih vozil. Vlada pričakuje, da se bo z dvigom stopnje prometnega davka s 5 na 20 oziroma 32 odstotkov povečal finančni priliv za približno 2,8 milijarde tolarjev. Vlada je na včeraj- šnji seji sprejela tudi sklep, s katerim je Slovenski izvozni družbi določila milijardo tolarjev sredstev za dokapitalizacijo in spodbujanje ter kreditiranje izvoza, prav tako pa je pozitivno ocenila program porabe sredstev, določen s finančnim načrtom, ki jih bo za spodbujanje in kreditiranje izvoza pridobivala Slovenska izvozna družba. Sprejet je bil tudi letošnji plan naložb v šolski prostor, ki zajema vse tiste projekte, ki so bili zajeti v programu naložb zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne programe v vzgoji in izobraževanju. Največ denarja je namenjenega za srednješolske novogradnje ter adaptacije in dozidave, sledi visoko šolstvo, dobra tretjina milijarde je namenjena za študentske domove in skoraj prav toliko za osnovno šolstvo na demografeko ogroženih območjih. Sprejeti so bili tudi spremenjeni pogoji o evidentiranju iskalcev začasnega zatočišča, ki se nanaša na državljane BiH. Tako bodo po novem lahko za začasno zatočišče zaprosili le še tisti, katerih zakonski partner že ima tak status, in njihovi mladoletni otroci. Bernard Pesjak MESTNA OBČINA LJUBLJANA / SEJA SVETA LJUBLJANA - Mestni svetniki so včeraj na seji sveta, ki jo je zaradi poškodbe predsednika Dimitrija Kovačiča vodil podpredsednik Mihael Jarc, naložili težko delo, saj so imeli na dnevnem redu kar osemnajst točk. Do prvega odmora so se svetniki prebili le skozi tri. Nekaj predlogov so imeli razpravljala že pri dnevnem redu. Miro Lubej (ZLSD) je predlagal, da bi umaknili z dnevnega reda predlog sprememb odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične graditve za zgodovinske spomenike, ker bi morali po njegovem mnenju v skladu s statutom ta odlok sprejemati najprej kot osnutek in šele nato kot predlog. Lubeja svetniki niso podprh. Podpredsednica MS Metka Tekavčič (ZLSD) je nato zahtevala, naj se k zapisniku o točki s prejšnje seje, na kateri so svetniki razpravljali o človekoljubni pomoči Sarajevu, doda, da predsednik Kovačič po burni razpravi sve- tnikom ni dovolil glasovati, zaradi česar je svetniška skupina LDS sejo zapustila. Popravek k zapisniku ni bil sprejet. Svetniki so na seji vložih kar nekaj pobud, vnovič pa se je zataknilo pri kadrovskih zadevah, ko je Tekavčičeva komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zastavila vprašanje, po kakšnem kriteriju člani komisije dajejo soglasje k imenovanju ravnateljev javnih zavodov. Nekateri razpravljala so podvomili v strokovnost komisije, ki so jo sicer sami izvolili, na koncu pa so o vseh predlogih vseeno razpravljali. Sporna točka o spomenikih je sledila šele po zaključku redakcije. Mestni svet bo sejo bržkone nadaljeval naslednji teden, ko bodo svetniki razpravljali o proračunu za letošnje leto, novih kriterijih financiranja krajevnih skupnosti ter prekoračitvi pooblastil župana in direktorja meste uprave MOL. Tanja Urdih ČLOVEKOLJUBNA PRIREDITEV / ZA POMOČ TRPINČENIM OTROKOM Trpinčenje otrok je marsikje še vedno tabu LJUBLJANA - Svetovno združenje žensk za mir v svetu in sekcija za zdravstvo Slovenskega ekološkega gibanja sta sinoči v Holiday Innu pripravila človekoljubno prireditev, katere namen je bil opozoriti na trpinčenje otrok v Sloveniji. Prireditev so poimenovali Japonski kulturni večer, na njej pa so članice svetovnega združenja prikazale pripravo ikebane, umetnost origamija, čajno ceremonijo in značilno japonsko hrano, svojo dejavnost pa so predstavili tudi člani Ki Aikido društva iz Ljubljane. Med uglednimi gosti so bili strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, povabili pa so tudi predstavnika japonskega veleposlaništva z Dunaja. Izku- piček prireditve je v celoti namenjen trpinčenim otrokom. Ni odveč znova opozoriti, kot je na odprtju večera dejala dr. E vita Leskovšek iz Slovenskega ekološkega gibanja, da je nasilje in trpinčenje otrok še vedno tabu tema. Kaže pa, da ljudje postajajo čedalje bolj pozorni na takšne pojave, kar potrjuje tudi podatek, da so bili v zadnjem desetletju prijavljeni le posamezni primeri, samo lani pa kar 1700 primerov trpinčenja. Dejstvo je, da fizično nasilje nad otrokom največkrat izvajajo matere, spolno pa očetje ali kdo iz otrokove ožje družine. Žrtvam nasilja je treba verjeti in ponuditi pomoč, saj se otroci pred trpinčenjem ne morejo braniti. KaN Foto: Barbara Reya Financiranje volilnih kampanj naj bo javno LJUBLJANA - Ker se bližajo parlamentarne volitve, kar pomeni, da so se že začeli oziroma se začenjajo postopki, povezani z volitvami, zlasti pa evidentiranje kandidatov v političnih strankah in zbiranje sredsetv za izvedbo volilnih kampanj, poslanca Demokratske stranke Danica Simšič in Tone Peršak predlagata zakon o dopolnitvah zakona o volilni kampanji. Čeprav je bil zakon o volilni kampanji sprejet že jeseni leta 1994 in je veljal že v času volilne kampanje in lokalnih volitev, poslanca menita, da je na občinski ravni prihajalo do nesporazumov. Prvi njun predlog se nanaša na osmi člen zakona, po katerem naj bi občine vsem organizatorjem volilnih kampanj brezplačno zagotovile enakopravnost pri nameščanju plakatov na plakatna mesta, ki pa naj jih občina določi sama. Njun dragi predlog za zakon o volilni kampanji izhaja iz načela transparentnosti in javnosti porabe sredstev, namenjenih za volilno kampanjo. Poslanca menita, da imajo volilci pravico, da pravočasno izvejo, kdo in v kolikšni meri podpira posamezno listo. Predlog zato predvideva obveznost organizatorja volilne kampanje, da v roku enajst dni pred volitvami posameznim državnim ustanovam - računskemu sodišču, republiški volilni komisiji in državnemu zboru - v obliki poročila posreduje podatke o višini zbranih sredstev za volilno kampanjo. Po predlogu bi organizator moral poročilo dostaviti tudi RTV in osrednjim javnim glasilom. Vesna Vukovič FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Jutri, 27. t. m., ob 16.00 (red S) bo na sporedu VVagnerjeva opera »Tristan und Isol-de«. Ponovitve: nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 26. t.m., ob 20.30 uri (red petek): Plexus T »II prigioniero della seconda strada« Neila Simona. Režija Tonino Pulti, nastopa Massimo Dapporto. V Abonmaju: odrezek 6-rumen. Danes, 26. t. m., od 16. ure dalje Internet; od 17.30 video; ob 17.30 branje narečnih poezij. Vstop prost. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »II ritorno di Scaramouche« (odrezek 18-bel), » Le Troiane« (odrezek 19- bel), »Ma non e una cosa seria« (odrezek 13-moder) in »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen). Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Cpntrada Jutri, 27. t.m., ob 20.30 premiera F. Ve-berjevega dela - prevedel v ital. Sergio Jac-quer - »La cena dei cretini«. Režija F. Cri-velli." V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Be-ruschi. »Povem ti pravljico«: v nedeljo, 28. t. m., ob 11. uri»Circo tre dita«. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek. 5. in v torek, 6.2., ob 20.30: J. P. Poouelin in L. de Berardrn »II ritorno di Scaramouche«. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Jutri, 27. t.m., ob 19.30 J. Strauss »Netopir« - opereta. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center - Slovensko planinsko društvo: danes, 26. t. m., ob 18.30 odprtje razstave fotografij »Planine v sliki«. TINJE Dom prosvete Sodalitas: danes, 26. t. m., ob 19.30 koncentracijsko taborišče na Ljubelju -predava univ. prof. Peter Gstettner (Celovec). HODIŠE Pri Svetiju na Plešerki: (Gostilna Allesch)-V soboto, 27. t.m., ob 20.00 - Hodiski ples, igrajo Koroški muzikanti. RADIŠE Kulturni dom SPD Radiše: v nedeljo, 28. t. m., ob 19.30 premiera mladinske igre »Kapitan Piplfox«. BELJAK (Studijski oder); danes, 26. t. m., ob 20. uri Helga David: Lani Riefenstahl - Spomini. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena akademija (Ul. Torino 22/D. nadstr.) sporoča, da 26. januarja ob 20.30 se pričnejo tečaji za zborovodje in skladatelje, ki ga vodi S: Sacher. Za informacije telefonirati na št. 040/313124 ali 312513. ZGONIK Športno kulturni center v nedeljo, 28. t. m., ob 18. uri vabi Zadruga Ars Nova na »Vanka in Tonca show<<, ob 10-letnici delovanja. TRST Kulturni dom Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96 V Četrtek, 1.2., ob 20.30: Črtomir SiškoviC (violina) in Emanuele Arciuli (klavir). Na programu Kogoj in Busoni. V torek, 13.2., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 recital sopranistke Gemme Bertagnolli in pianista Antonia Ballista. V četrtek, 15.2., ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 29. t. m., ob 18. uri »Ura z...«: srečanje z Ivonne Naef. Gledališče Miela XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V Četrtek, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guer-rato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell. »No man’s L and« Do 31. t.m. se bo v gledališču Miela v sklopu prireditev Filmskega festivala Alpe Adria zvrstilo 8 glasbenih in filmskih srečanj. Jutri, 27. t. m., ob 21. uri koncert Francisa Bebeya. Gledališče Cristallo Danes, 26. t. m., ob 20.30 koncert godb občinskih rikreatorijev Gentili in Toti, ki ju vodi Roberto Tramontini ter PZ devinskega Zavoda združenega sveta. Vstop prost. TRST Muzej Revoltella Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2 do 2.2. razstavlja Giahni Brumatti. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13 (zaprto ob ponedeljkih). Galerija Bassanese (Trg Giotti 8/E) Do 29.2. je na gled razstava slikarja Bruna Munarija.Urnik: ob delavnikih 17-20. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4) do 31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Browna . GORICA - Kulturni dom do 28. t. m. razstavljata goriška slikarja W. Dusatti in E. Calabrese. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. ŠPETER Beneška galerija Jutri, 26. t. m., ob 19. uri otvoritev fotografske razstave Fabia Devetaka. KOROŠKA_____________________________ CELOVEC Deželna galerija Do 28.t.m., razstavlja nizozemski umetnik Karel Appel. Galerija Ars temporis razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. Hiša umetnikov (Goethe park 1) do 27. t.m. je na ogled Letna razstava 1995. BV Galerie razstavlja Andreass Strasser. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli. TINJE Galerija Tinje stalna razstava lesorezov IVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever»; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE Posojilnica-Bank na ogled je razstava fotografij Hanzija Sašla. SNG LJUBLJANA Erjavčeva 1 Danes, 26. januarja, ob 20. uri: T. Stoppard: ARKADIJA. Gostovanje na dnevih komedije v Celju. Mala drama , I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, Jutri, 27. januarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPEPA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana Gostovanje Plesnega teatra Ljubljana: DISCIPLINA KOT POGOJ SVOBODE! Ponovitve: danes, 26., in nedelja, 28. januarja, ob 20. uri in 29. januarja ob 21. uri. J. Massenet: MANON Jutri, 27. januarja, ob 19.30, za red SOBOTA in IZVEN. Torek, 30. januarja, ob 19.30, za red TOREK in IZVEN. Petek, 2. februarja, ob 16.30, za red PETEK in IZVEN. Sreda, 31. januarja, ob 19.30: J. Strauss ml: NETOPIR, za IZVEN in KONTO. Sobota, 3. februarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 26. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Sobota, 3. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO Jutri, 27. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Torek, 30. januarja, ob 18. uri: J. Godber: NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO. Mala scena Tony Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA. Torek, 30. januarja, ob 21. uri. PREMIERA. Četrtek, 1. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. L. VVilson: ZAŽGI! Sreda, 31. januarja, ob 17. uri, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov Irg 2. Liubliana Danes, 26. januarja, ob 19.30: D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za IZVEN in KONTO. Nedelja, 28. januarja, ob 16. uri: A. E. Greidanus: HODL DE BODL, vesela igra za otroke. MtAMMIIO 111 $ 11 > VI < ob 20. uri: SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva n, Lubliana Nedelja, 28. januarja, INTERVJU S PARADOXOM. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA. Režiser Vito Taufer. Gostovanje v Kranju. Danes, 26. januarja, ob 19.30. Jutri, 27. januarja, ob 19.30. Jutri, 27. januarja, ob 19.30: T. M. Flavt: KAZINA. Gostovanje na Dnevih komedije v Celju. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Jutri, 27. januarja, ob 11. in 17. uri: Z. KriliC: JAJCE, za IZVEN. KUD FRANCE PREŠEREN Korunovo 14. Ljubljana Zijah A. Sokolović: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC. Danes, 26. januarja, ob 20. uri. Nedelja, 28. januarja, ob 20. uri: Nepopravljivi optimisti: DOĐI MAKAR SEBI, AKO NEMAŠ KOME DRUGOM. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 28. januarja, ob 11. uri: Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za otroke od 3. leta naprej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 Arthur Schnitzler: VRTILJAK. Predstava študentov AGRFT Ljubljana. Sreda, 31. januarja, ob . 20. uri, za IZVEN in KONTO. Harold Pinter: PREVARA Četrtek, 1. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN. Danes, 26. januarja, ob 20. uri: F. Kafka: AMERIKA. _________Gostovanje Drame SNG Maribor. Glasba Ponedeljek, 29. januarja, ob 19.30: Koncert japonske skupine TABLATU-RA. Program: stara japonska glasba in glasba evropske renesanse. Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. Program: J. F. Mic-hel, C. Saint-Saens, G. Enesco, J. Golob, F. Pou-lenc, N. Rota. Film Torek, 30. januarja, ob 19.30: KOMORNI VEČER - TROBILNI TRIO: MIKE LEIGH OBDOBJE BBC Stanko Arnold, trobenta; Danes, 25. januarja, Radovan VlatkoviC, rog; ob 20. uri: Grown Ups. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Danes, 26. januarja, ob 23.30: KLUBSKI VEČER.-Rokenrol party z bendom PIKO & PILOTI. Jutri, 27. januarja, ob 20. uri: Najmlajsi upi domačega rocka. Nastopili bodo SREČNA MLADINA in RACIJA iz Ljubljane ter GOD SCARD iz Kranja. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Danes, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene šole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. GRAD FUŽINE LJUBLJANA Torek, 30. januarja, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Klemen Ramovš, kljunasta flavta; Thomas-Fritzsch (Zvvickau), viola da gamba; Irena Pahor, viola da gamba, Shalev Ad- El, Čembalo. Program: G. P. Telemann: Tri sonate za kljunasto flavto, violo da gamba in basso conti-nuo. DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana Danes, 26. januarja: RISING SUN RA VE. DJ Stefano Noferini (I), DJ Christian Hornbostel (I), DJ Alessandro Decillia (I), DJ Nadja (I), DJ Umek (SLO) in DJ P-Twin (SLO). KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Danes, 26. januarja: Koncert češke skupine UZ JSME DOMA. HOTEL UNION Miklošičeva 1. Liubliana Nedelja, 28. januarja, ob 18. uri v Modrem salonu: nastopili bodo Ljubljanski madrigalisti. Predstavili bodo zgoščenko s koncertnimi posnetki z mednarodnega zborovskega festivala v Legnanu. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Bal-dessarja THIS NOT THAT. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja v Sloveniji. RAZSTAVIŠČE UNION Prešernova 2. Maribor PRIJATELJSTVO IN SODELOVANJE. Razstava nagrajenih del evropskega likovnega natečaja ob dnevu Evrope. Razstava bo na ogled do 2. februarja. GALERIJA ILIRIJA Tržaška cesta 40. Ljubljana V galeriji do 2. februarja razstavlja Anamarija Smajdek. GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana V galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika RjoiCija Hajašija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava grafik Janeza Mateliča. JAKOPIČEVA GALERIJA Slovenska 7. Liubliana VOJAŠNICA 4. JULIJ - METELKOVA. Razstava natečajnih del za urbanistično ureditev (do 30. januarja). GALERIJA ŠKUC Siari trg 21. Liubliana GALE R I J A STARI T K <5 2 1 0*1 ti* * * * Borut Hlupic Soya Holland. Ljubezniva vesoljska ladja. Razstava bo na ogled do 31. januarja. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA, Mesi ni trg 5 o ' ' V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava akademske slikarke Seke Tavčar. GALERIJA FARA Cesta talcev 2. Skotja Loka V galeriji je do 12. februarja na ogled razstava fotografij-Eda MarušiCa. AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE. Trg francoske revolucije 2. Ljubljana Ciklus OČETJE IN SINOVI MATERE IN HČERE. V galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Marka in Mojce Turk. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija DuSana Kirbiša z naslovom Časovni stroj. UMETNOSTNA GALERIJA Strossmaverjevo 6. Maribor V galeriji je do 11. februarja na ogled razstava slik Marka Jakšeta. GALERIJA ARS Čevljarska 2. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava slik Jasenke Bulj. RAZSODBA BOSMAN / RAZBURJENI DUHOVI Uefa poziva klube, naj se dogovorijo za omejitev število tujcev j i Pescante se boji za usodo športnih zvez ŽENEVA - liberalizacija pretoka poklic- Resnici na ljubo, je za italijanske nogo- nih športnikov iz držav enopske unije in metne klube vprašanje tujcev postranskega ukinitev odškodnin za njihov prestop v pomena. Mo, najsi klubi »razsodbo Batuje klube,'ki iu je 15. decembra lani srnam celo sprejemajo z veseljem saj si sprožila razsodba evropskega vrhovnega lahko na tujih trgih privoščijo velike nalož- mhlisca v prid pritožbe belgijskega nogo- be. Ključno pa je vprašanje odškodnin, ker metasa Bosmana, je v italijanskem nogo- bodo lahko igralci odslej neovirano žametnem svetu povzročila pravo paniko, ze- menjali Hub, ko jim zapade pogodba. Milan ] lo zaskrbljeni pa so tudi pri Gnuju. Začet- je na primer za Lentinija odštel Torinu no prepričanje, da bo mogoče posledice ogromnno milijard, ob koncu sezone pa bi razsodile ubili, je zdaj ze nadomestilo »poz- lahko 1 milini, denimo. bm/plaCnu prestopil nanje, da se bo iroHi z njo sprijazniti Veza- v Lih angleški ali nemški klub. Pod udarom ne roke ima tudi evropska nogometna zve- so tudi mladinski sektorji za (Uefe), ki sicer nasprotuje sklepu evro- Vodja sindikata italijanskih nogometašev pske komisije. Predsednik Uefe Šved Len- Campana je še bolj pesimističen: »Co ne bunari Johansson je predstavnike italijanskih mo dosegi! revizije evropskih norm, se bo prvoligaških klubov na včerajšnjem nogomet v Miji sesul,« je dejal. Povsem zbegani so pri Coniju. Predsednik Pescante pravi, da se Coni počuti kot »oblegana trdnjava v puščavi«. Pescante meni, da bi »razsodba Bosman« lahko sprožila verižno reakcijo, ki bi privedla nfe II srečanj« v Rimu pozval naj so med sabo »gentlementsko« dogovorijo za omejitev števila tujcev, V vsakem moštvu naj bi domači igralci sc vodno predstavljali vedno sporhiikov m mogoče ptmieiisb. z ostmifoi pili jz zvez« Kdkšnd. bi bite po tem usoda, to- -poklici. tocaida. edineaa Coniieveea vira dohodka? KOŠARKA / VAZNA ZMAGA BENETTONA V »EUROCLUBU« VVilliams pokopal Bayer z meti za tri točke V drugem polčasu jih je zadel 7 na 7- Bolonjski Buckler po pričakovanjih premagal portugalsko Benfico VVilliams: v drugem polčasu 7:7 v metih za tri točke NOVICE Namesto v Sestrieru bo moški smuk v Garmischu Danes nočni ženski slalom SESTRIERE - Koledar svetovnega pokala alpskih trisnjega moškega smuka v Sestrieru so tekmo zaradi novozapadlega snega odpovedali in prestavih v Garmisch Partenkirchen, kjer bosta tako na sporedu dve smukaška preizkušnji. Zenski smuk, načrtovan v švicarski Crans Montani, pa bo izpeljan v francoskem Val dTseru. Zenske bodo v Val dTseru med 2. in 4. februarjem tekmovale dvakrat v superveleslalomu (petek in sobota) in enkrat v smuku (nedelja), moški pa v Garmisch-Partenkirchnu dvakrat v smuku in enkrat v superveleslalomu. Danes bo v Sestrieru nočni ženski slalom. Pričetek prvega teka bo ob 17.30, drugega pa ob 20. uri. Jutri naj bi bil predvidoma še ženski smuk, zvečer pa moški slalom pod žarometi. Zmago Francozoma Bemardiniju in Occelliju MONTU CARLO - Francoz Patrick Bernardini s sovoznikom rojakom Bernardom Occellijem (ford escort cosworth) sta skupna zmagovalca 64. relija Monte Carlo. Francoza sta prevozila skupaj 2610.35 kilometra proge ter 19 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 447.62 kilometra. Za vse skupaj sta porabila 5 ur 24 minut in 40 sekund. Drugo mesto sta zasedla njuna rojaka Frangois De-lecour in Herve Sauvage (peougot 306 maxi), ki sta zaostala 4 minute in 16 sekund. Tretje mesto sta zasedla Nemca Armin Schvvarz in Klaus Wicha (toyota celica), njun zaostanek je bil na koncu 7 minut in 12 sekund. Končni vrstni red: 1. Bemardini-Occelli (Fra, ford escort cosvvorth) 5:24:40, 2. Dele-cour-Sauvage (Fra, peugeot 306 maxi) 5:28:24, 3. Schwarz-Wicha (Nem, toyota celica) 5:31:52, 4. Be-guin-Tilber (Fra, subaru impreza) 5:33:59, 5. Baro-ni-Giraudet (Fra, subaru impreza) 5:35:13, 6. Po-stel-Neri (Niz-Fra, subaru impreza) 5:37:17. Liberijo izpadlo, Weah se vrača v Milan JOHANNESBURG - S porazom proti Zairu z 2:0 (1:0) je nogometna reprezentanca Liberije končala svojo avanturo na afriškem pokalu. Tega so se vsaj potiho najbolj razveselili pri Milanu, saj se bo njihov srednji napadalec George Weah zdaj lahko že vrnil v Milan in spet zaigral za čmo-rdeče. Za Liberijce je bila na afriškem pokalu usodna razlika v golih v primerjavi z Gabonom in Zairom, ki si je napredovanje zagotovil prav z včerajšnjo zmago. Liberijski nogometaš se bo v Milan vrnil že jutri, tako da bo proti Udineseju že na razpolago trenerju Capellu. Pontoni se vročo no Giru po Lombardiji RIM - »20. februarja mi bodo odstranili vijake, tako da bi moral biti pripravljen za nastop na letošnjem Giru po Lombardiji.« To je včeraj izjavil italijanski kolesar Marco Pantani, ki si je na dirki Milan - Turin 18. oktobra lani zlomil obe podkolenski kosti, ko ga je povozilo neko terensko vozilo. Njegova kalvarija se torej bliža h koncu, včeraj pa je tudi dokončno zvedel, da bo lahko spet dirkal. Jgj r TENIS / TURNIR ZA GRAND SIAM V MELBOURNEU V finalu Seleševa in Huberjeva Novosadčanka je proti Rubinovi izgubljala že 5:2 v 3. nizu MELBOURNE - Finalistki odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu sta Monika Seleš in Nemka Anke Huber. V polfinalnih obračunih na prvem Grand Siam turnirju sezone je Seleševa v treh nizih odpravila temnopolto Američanko Chando Rubin v treh nizih s 6:7 (2), 6:1 in 7:5, Huberjeva pa Južnoafričanko Amando Coetzer s 4:6, 6:4 in 6:2. »Imam se za eno od preživelih,« je po srečanju izjavljala Seleševa, pri čemer pa ni mislila na napadalca, ki jo je zabodel v Hamburgu, temveč na srečanje proti Rubinovi. Novosadska Američanka je bila namreč v polfinalnem dvoboju že na robu prepada, saj je odločilni tretji set že izgubljala s 5:2 v igrah, nato pa se je čudežno spet dvignila na površje in dobila pet iger po vrsti. Rubinovi je lahko Zal za izgu- bljeno priložnostjo, toda z igro v Mel-boumeu je dokazala, da je pred njo Se bleščeča teniska prihodnost. V finalnem obračunu se bosta tako pomerili favorizirana 22-letna Seleševa, ki je v Melbournu zabeležila že tri zmage, in 21-letna Huberjeva, ki se je prvič v karieri sploh uvrstila v finale katerega izmed turnirjev za Grand Siam. Statistika govori v prid Seleševi, ki je doslej dobila vseh Sest medsebojnih dvobojev, zadnjega v osmini finala odprtega prvenstva ZDA s 6:1 in 6:4. Huberjeva pa je že z uvrstitvijo v finale dosegla največji uspeh doslej. Prebila se je na 5. mesto lestvice WTA. Polfinalna izida: Monika Seleš (ZDA, 1) - Chanda Rubin (ZDA, 13) 6:7 (2), 6:1, 7:5, Anke Huber (Nem, 9) -Amanda Coetzer (JA, 16) 4:6, 6:4, 6:2. Včeraj so odigrah glavnino tekeme 11. kola evropske košarkarske klubske lige. Skupina A Leverkusen - Benetton 60:77 (34:28) Benetton je dosegel v izredno dragoceno zmago, po kateri si je zagotovil eno prvih dveh mest v skupini. Nemški prvak je nujno potreboval zmago, da bi Se upal v uvrstitev v četrtfinalno fazo. To upanje se je v zadnjih kolih okrepilo, a je po včerajšnjem porazu menda spet splavalo po vodi. Nemci so tudi imeli smolo, saj so nastopih brez svojega najboljšega strelca v »euroclubu«, Američana Dovvsona. V prvem polčasu je bila tekma izenačena, v zadnjih minutah pa je Leverkusen dosegel nekoliko bolj izdatno prednost. VVelp (15 točk) in Gnad (10) sta bila pod košema boljša od italijanskih centrov. Toda že v prvi minuti drugega dela je Benettonov tujec VVilliams z uspešnim metom za tri točke napovedal zmagoslavje gostov. American je v prvem delu dosegel le dve točki in zgrešil vse štiri mete za tri točke. V drugem delu pa je dosegel kar sedem zaporednih trojk (skupno 26 točk), ko so ga Nemci začeli ostreje pokrivati, pa se mu je pridružil Ambrassa (15). Italijani so, skratka, s 13:14 v metih za tri točke popolnoma potrli gostitleji, ki so se že po desetih minutah sprijaznih s porazom. Ostali izidi 11. kola: Malaga - 01ympiakos 76:77, Antibes - Ulker 86:79, Irak-Us-Cska 71:68. Vrstni red: Cska Moskva in Benetton Treviso 16, SMUČANJE / V NEDELJO NA TRBI2U V ORGANIZACIJI SK DEVIN No 9. Pokalu prijateljstva treh dežel 300 tekmovalcev V nedeljo bo na smučiščih na Trbižu na sporedu že 9. Pokal prijateljstva treh dežel. Organizacija tega tradicionalnega množičnega smučarskega tekmo-\ cilja za sloveusk.' obmejna društva je bila letos zaupana Smučarskemu klubu Devin, ki je do včeraj zbral 280 prijav iz devetih društev iz Italije, Slovenije in Av-: s tlijo. Izme d n.isih društev so se doslej prijavili tekmovalci SK Devin, ki so najbolj številni. SK Brdi-na, SPDT, SPDG in Oivmpie (prvič doslej), iz Slovenije je najbolj številno zastopstvo Portoroža, ob njih pa bodo nastopili se smučarji Kopra, Sežane in SK Snež- nika iz Ilirske Bistri- so rojeni v letih 1987 ce, ki bo organizator in kasneje, do super tekmovanja prihodnje veteranov, ki so rojeni leto, z avstrijske Ko- leta 1 940 ali prej), ki roške pa sta dve bodo seveda ločene društvi, med katerima po spolu, je tudi lanski zmago- Od naših tekmoval-valec Šentjanž. cev bodo nastopili Pri SK Devin skoraj vsi najboljši, pričakujejo, da bo Ste- Zal bodo odsotni na- vilo udeležencev preseglo število 300. saj je prijava možna še danes do 12. ure. Za primerjavo povejmo, da je na lanski prireditvi sodelovalo 150 tekmovalcev, manjšo udeležbo pa lahko pripišemo dejstvu, da je bilo istočasno na sporedu nekaj tekmovanj, na katerih so tudi nastopili naši smučarji. Tekmovalci se bodo pomerili v veleslalomu v 11 starostnih kategorijah (od mlajših cicibanov, ki rašcajniki in dečki, ki imajo istočasno tekmo FISI na Piancavallu. Zanimivo bi bilo namreč primerjati njihovo pripravljenost s pripravljenostjo vrstnikov iz Slovenije in Koroške. Povejmo še, da bodo najboljši v posameznih kategorijah nagrajeni, prvouvrsce-no društvo pa bo prejelo tudi pokal in prehodni pokal prireditve, ki preide v trajno last društva, ki ga osvoji trikrat. Tekmovanje bo veljalo tudi za pokal Adria Auto. Tako bosta ta pokal pr e jala tisti smučar in smučarka, ki bosta dosegla najboljši absolutni čas v mladinskih kategorijah in v moški ter zenski konkurenci do kategorije mladincev. Ob tem bodo s tem pokalom nagradili tudi društvo, ki bo zbralo največ točk v mladinskih kategorijah. ■ Povejmo še, da prehodni pokal branijo smučarji Šentjanža, ki so med favoriti tudi letos, poznavalci pa dajejo precej možnosti tudi ekipi Portoroža. Upajmo, da se bo v boj za vrh vmešalo tudi katero od zamejskih društev. 01ympiakos Pirej 14, Ulker Istanbul in Antibes 10, Uni-caja Malaga in Bayer Leverkusen 8, Iraklis Solun 6. Prihodnje kolo (1.2.): 01ympiakos - Antibes, Malaga - Iraklis, Ulker - Leverkusen, Cska - Benetton. Skupina B Buckler je premagal šibke Portugalce, vendar pa si bo z uspehom kaj malo pomagal glede na to, da je Gibona premagala Real (Mulaomerovič 17, Marče-lid 13, Mršič 10, Arlauckas 18, Savič 17), Orthez pa je kar v Atenah presenetil Pa-nathinaikos (Rigadoroc 31, VVilliams 21). Buckler - Benfica 97:81 (57:44) Buckler: Brunamonti 2, Komazec 11, Coldebella 19, Abbio 6, VVoolridge 21, Moretti 11, Binelli 17, Care-ra 10. Benfica: Sebcas 9, Silva 2, Santos 8, Ramos 12, Jor-ge 4, Neves 3, Nahar 16, Conceicao 27. PM: Buckler 15:25, Benfica 11:14. TRI TOČKE: Buckler 8:16 (Brunamonti 0:2, Komazec 2:3, Coldebella 2:3, Abbio 0:2, Moretti 3:5, VVoolridge 1:1); Benfica 6:23 (Silva 0:2, Santos 2:10, Ramos 2:3, Jorge 0:1, Neves 1:3, Sebcas 1:1, Conceicao 0:3). Ostali izidi 11. kola: Barcelona - Maccabi 84:80, Gibona - Real 64:59, Panathi-naikos - Orthez 67:69. Vrstni red: Barcelona 16, Panathinaikos Atene 14, Real Madrid, Gibona Zagreb in Pau Orthez 12, Maccabi Tel Aviv in Buckler Bologna 10, Benfica Lizbona 2. Prihodnje kolo: Maccabi - Buckler, Barcelona - Gibona, Benfica - Panathinaikos, Real - Orthez. Obvestila SD POLET vabi na redni in izredni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 29. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. SK DEVIN priredi v nedeljo, 28. t.m., IX. Pokal prijateljstva treh dežel, ki bo v Trbižu. Prijave sprejemajo na tel.št. ali faxu 220.423 SE DANES do 12. ure. Toplo vabljeni vsi zamejski smučarji. Istočasno klub sporoča, da prireja istega dne tudi avtobusni smučarski izlet. Za informacije in prijave poklicati St. 200782 (Francko) in 200236 (Bruno). SKBRDINA organizira v nedeljo, 28. t. m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki pokala prijateljstva dežel. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v četrtek, 25. t. m., od 19. do 20.30. Za informacije tel. na št. 212859 ali 299573. ODBOJKA / 1. MOŠKA IN ZENSKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM Naš prapor ohranil slik z vrhom, uspešna tudi šesterka Olympie Volova dekleta premagalo Intrepido Valove mladinke po prvem delu brez poraza Mladinci: Olympia 3:2 Mosso, Espego 3:0 s Finvolley Deklice Olympie odlične dva seta - Spet le točka za Sočo . 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor - Torriana 3:1 (9:15, 15:12, 15:12,15:9) NAS PRAPOR: Paulin, Cemic, BevCar, Kovic, Boškin, Devetak, Cevdek, Mikluš, Juretic, Sfiligoj. Samo v prvem setu igralci Našega prapora tokrat niso zaigrali tako kot znajo, posledica dobre igre v nadaljevanju pa jebila zmaga brez večjih težav proti solidni Tomani. S tem pa so tudi ohranili stik z vodicnim Corrido-nijem. Vsi igralci so s svojim nastopom v zadnjih treh setih zadovoljili, naravnost odličen pa je bil center Gvido Kovic, ki je prav gotovo odigral eno svojih daleč najboljših tekem v dresu NaSega prapora 01ympia - Acli Roncni 3:0 (15:6, 15:11, 15:12) OLVMPIA: E. Lutman 2+4, Komjanc, M. Vogrič 1+8, Mucci 3+1, Hlede 7+2, Špacapan 1+5, Cavdek 1+2, Seni 3+1, A. Vogrič, Frandoli 1+2. Kljub slabi igri je 01ympia brež težav premagala ronsko ekipo. Goričani so tokrat igrali precej pod svojimi sposobnostmi in preveč podcenjevali nasprotnika, kar še zlčasti velja za zadnja dva seta. K sreči pa jim je Sel na roko Acli, ki je z lastnimi napakami podaril Goričanom več kot polovico za zmago potrebnih točk. Ostali izidi 6. kola: Intrepida - Mossa 3:1, Turriaco - Fossalon 3:2, Corridoni - Cormons 3:0. Izid 7. kola: Torriana - Corridoni 0:3. Vrstni red: Corridoni 14, Nas prapor in Cormons 10, Turriaco 8,01ympia, Torriana in Intrepida 6, Fossalon 2, Mossa in Acli Ronchi 0. (Corridoni in Torriana imata tekmo več). Prihodnje kolo: Naš prapor - Turriaco (sinoči), Mossa - 01ympia (jutri ob 18. uri). 1. ZENSKA DIVIZIJA Val - Intrepida Mariano 3:0 (15:9, 15:12, 15:8) BAL: Mozetič, Kovic, Černe, Humar, Tomšič, Uršič, Kocjančič, Brisco, Branca, Ambrosi, Danielis. Valovke so zlahka prišle do sicer važne zmage. Stalno so bile v vodstvu, Intrepida pa se jim je približala le v drugem setu, ko pa je Val že vodil s 13:8. Priložnost za igranje so dobile vse igralke, Brancova pa je prvič igrala kot podajač. Ostali izidi 6. kola: Staranzano - Mondo Computer 2:3, Torriana - Pieris 0:3, Ronchi -Villesse 3:0, Cormons - Staranzano 1:3. Vrstni red: Staranzano 10, Mondo Computer, Cormons, Pieris in Azzurra 8, Val 6, Intrepida in Villesse 4, Acli Ronchi 2, Torriana 0. Prihodnje kolo: Villesse - Val (danes ob 19.30) MLADINO Mossa - 01ympia 2:3 (16:14,0:15,15:6,1:15,13:15) OLVMPIA: Guzzon 2+0, Poletto 4+0, E. KOmjanc 5+2, A. Černič 4+0, Squadrito 15+6, Mikluš 1+1. Pintar 11+3, Dorni 0+0, M. Cemic 1+0, Parisi, Pipan. Igralci 01ympie so včeraj v MoSi preveč podcenjevali nasprotnika (glej izide posameznih setov!), da bi si lahko za svoj nastop zaslužili pozitivno oceno. Predvsem je prišlo do izraza, da izgubi glavo, ko na igrišču ni liderja Nikolaja Pintarja in to ne glede na moCn nasprotnika. Kljub temu zmaga ni bila v dvomu, saj je 01ympia v tie breaku že vodila z 8:3. Zelo dobro je igral Luca Squadrito (15+6), ki je dosegel osem točk s servisom v skoku. Espego - Finvolley 3:0 (15:7,15:6,15:9) ESPEGO: Barione 5+7, Ple- sničar 0+1, Brisco 2+5, Cemic 9+1, Mučič 0+1, Sergo 0+0, Devetak 2+5, Lutman 6+8. Tudi v povratnem srečanju so espegovci brez težav premagali vrstnike iz Tržiča, ki pa so tokrat pokazali precej več kot na prvi tekmi. Goričani so nastopili brez standardnega podajača Maniaja in Sobana, priložnost pa so dobili tudi mlajši igralci, ki so zaigra-li dobro. Espegovci so tudi zelo dobro servirali, pri čemer velja povedati, da je Cemic dosegel kar 7 asov. Prvi in drugi set sta bila trdno v rokah Espega, v 3. pa so gostje povedli s 6:1. Toda nato se je združena goriška Šesterka spet zbrala in zanesljivo slavila. Za dobro igro zasluži pohvalo Lutman. (Brisco) Ostali izid: Grado - Torriana 0:3. Vrstni red: Espego in Olympial0, Torriana 8, Grado 4, Finvolley in Mossa 0. KOŠARKA / V C2 IN D LIGI Bor Radenska ima priložnost za nov uspeh Serije zmag Cicibone še ne bo konec Borovci z zadnjeuvrščenim Arfejem - Tržaški Acli za cicibonaše ne bi smel predstavljati pretežkega nasprotnika - Dom proti Santosu za ohranitev 3. mesta - Kontovel favorit C2LIGA V zadnjem kolu prvega dela prvenstva C2 lige bodo košarkarji Bora Radenske gostili zadnjeuvrščeni Arte iz Gorice, zato ima Krečičeva ekipa res lepo priložnost, da povratni del začne iz precej boljšega položaja, kot je kazalo se pred nekaj tedni. Be-lozeleni so bili namreč daleč od skupine na sredini lestvice, dve zmagi v zadnjih treh tekmah pa sta borovce pomaknili navzgor in z morebitnim novim uspehom bi belozeleni lahko celo prehiteli Udinese in se dodatno oddaljili od Barcolane. Zaradi istočasnosti z odbojkarskimi tekmami v »balonu« Stadiona 1. maj, bo Bor Radenska odigral svojo tekmo v nedeljo popoldne s pričetkom ob 17. mi, trener Jure Krečič pa ima na srečo iz tedna v teden daljši spisek razpoložljivih igralcev. Tako sta se prejšnji teden vrnila Perčič in Bosser, med tednom je ozdravel Spadoni, ki je proti Illycaffeju v prvenstvu mladincev zaigral zelo dobro, po mesecih odsotnosti pa se je prikazal Marko Debeljuh, ki počasi okreva po težavah s kolenom (na »bolniški« sta tako Se Riki Simonič in Ivan Bajc, ki sta že nekaj mesecev zaposlena z dolgo rehabilitacijo). Arte je doslej osvojil eno samo zmago in si deli zadnje mesto z videmskim Virtu-som (proti kateremu so go-riški košarkarji visoko zgubili v zadnjem kolu), zato je zmaga za borovce imperativ. V vrstah Arteja, ki je v primerjavi z lansko sezono ostal brez nekaterih boljših igralcev (lani je Arte osvojil 6. mesto) so najbolj nevarni Sapio, Miani, Vecchiet in Viola, glavna hiba ekipe pa so velike težave v napadu in že kronična neučinkovitost obrambe. V torek so ponovili tekmo med Barcolano in Pagnac-čom, ki je vložil priziv. Kot Ivan Perčič se vrača že v prvi tekmi je tudi tokrat zmagala Barcolana (93:88) in se tako spet približala borovcem na skupni lestvici. Napovedi ostalih tekem 15. kola: Manzano - Pagnac-co +16, Gradišča - Ardita +9, Spilimbergo - Udinese +13, Virtus Intermuggia -10, Pom - Staranzano +21, Martignac-co - Porcia +16, Barcolana -SGT-7. DUGA Velika želja naših moštev, ki nastopajo v D ligi, je nedvomno ta, da bi se zlata serija leta 1996 (skupno 9 zmag v 9 odigranih tekmah) nadaljevala tudi ta konec tedna. V primerjavi s prejšnjim kolom pa je spored 14. kola nekoliko bolj zahteven, Se zlasti za do-movce, ki bodo gostili trdoživi Santos, s katerim si Agorest deli treq'e mesto na lestvici. Veliko lažjo nalogo imata Kontovel, v gosteh z Lego Nazionale in Cicibona, ki bo preverila kakovost tržaškega Adija. CICIBONA: Furlanova posadka odločno naskakuje 14. zaporedno zmago, kar najbrž ne bo težko, saj je Acli iz Trsta doslej zabeležil samo tri zmage. Edina nevšečnost v taboru Cicibone je v tem, da bo odsoten leader moštva Stefan Persi (prav sedaj, ko je v najboljši formi), ki si bo privoščil enoteden- ski dopust na snegu. Razveseljiva novica pa je, da bo prvič v letošnjem prvenstvu lahko zaigral Dario Kovačič, ki bo tako tudi opravil krstni nastop z dresom Cicibone. Trener Furlan bo po vsej verjetnosti opravil Se nekaj menjav v ekipi, v katero se bosta vrnila Marko - Poldo KrižmanCič in Andrej Zup-pin. Kar se nasprotnikov tiče, bodo morah cicibonasi največ pozornosti posvetiti krilnemu paru Sterle - Sum-bersi in se prilagoditi igranju v mini telovadnici Borga San Sergio, ki je bolj podobna bunkerju iz prve svetovne vojne kot športni dvorani. DOM: Jutrišnji dvoboj med Domom in Santosom smo pred začetkom prvenstva mnogi označili kot enega izmed verjetnih dvobojev za sam vrh, tako eni kot drugi pa doslej niso izpolnili napovedi, tako da ho jutrišnji ”big match” 14. kola pokazal le kdo bo ohranil začasno tretje mesto na lestvici. Domo vci, ki so zabeležili Štiri zaporedne zmage, bodo ponovno nastopih brez Di Cec-ca, ki je prestal operacijo mandeljnov, po dveh tednih odsotnosh (potovanje v Kubo) pa bo spet zaigral Vasja Jarc. Zaradi delovnih obvez-nosh je v dvomu tudi nastop Corsija, kar bi bilo proti tako homogeni postavi kot je Santos lahko težka odsotnost. V Gorici so vsekakor zadovoljni, saj se je nov nakup Fabri-zio Campanello odlično vključil v ekipo. Mladi up goriskega Brescialata, ki je na enoletnem posojilu pri Domu, napreduje iz tekme v tekmo in opravičuje mnenja tistih, ki so ga že pred leti označevali za enega izmed najboljših igralcev letnika ’76. KONTOVEL: Ker so pla-vobeli že v uvodnem delu prvenstva odigrali večino tekem proti boljšim nasprot- nikom, se za Starčevo ekipo nadaljuje serija spopadov s slabšimi ekipami. Jutri bo Kontovel odšel do Nabrežine, kjer nastopa Lega Nazionale. Kontovelci so nesporni favoriti, kljub temu, da je Se vedno vprašljiv nastop Ci-vardija, ki si je prejšnji teden nategnil mišico. Turk, Emili, Pertot in ostali so vsekakor že prejšnji teden dokazah, da znajo zaigrah tudi brez svojega »veterana«, tako da o novi zmagi ni dvoma. Glavno breme moštva Lege Nazionale nosijo stari mački, kot so Odinal, Žiberna in Vecchio-ni, ki pa ne trpijo agresivne in hitre igre, kar bi morali Starčevi fantje dobro izkori-shti. Napovedi ostalih tekem 14. kola: Cus - Inter 1904 +7, Largo Isonzo - Senators +14, Ach Ronchi - Grado +8, Momo Gio - Libertas +13, Sco-glietto - Goriziana -23. Vanja Jogan Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Ruggero bo skušal v Trstu dokazati, da je njegova forma v stalnem vzponu 1. dirka (Pariz): Abo Vo-lo (X) je glede na zadnje rezultate obvezen favorit. Iz skupine 2 opozarjamo na Cocktail Jeta, pozornost pa zasluži tudi Vourasie (1); 2. dirka (Milan): možnost baze z Babama Hanover (1) . Seveda pa bo moral paziti na Ineke P. Boka( X) in Rumbo d’Asolo (2); 3. dirka (Rim): Polanski Park (1) je v izvrstni formi, v boju za vrh pa bosta tudi Prost (X) in Paola San (2); 4. dirka (Firencek Patty Effe (X) ima najboljši startni položaj, ki bo lahko odločilen. Dobro alternativo predstavlja Replay of love (2) , v formi pa je tudi Per-seo Av (1); 5. dirka (Taranto): Lagos Cr (X) je na podobni dirki pred kratkim že zmagal in bo skušal ponoviti uspeh. Toda med prvimi bosta prav gotovo tudi Meandro As (1) in Patatina (2); 6. dirka (Trst): Rugge-ro(l) je v vedno boljši formi. Opozarjamo pa Se na Oryginal Db (X) in Oxer Trio (2).. Dirka tris Piša, danes ob 16.50 NASI FAVORITI: 12. Sori Ginestra, 11. Sense of Dream, 1. Danse a midi, DODATEK ZA SISTE-MISTE: 18. Amado Mio, 20. Aube River, 16. Musič Lao. 1. — prvi X drugi 12 2. — prvi 1 drugi X2 3. — prvi 1 drugi X2 4. — prvi X2 drugi 1 5. — prvi X drugi 12 6.— prvi X drugi 12 MLADINKE Azzurra - Val 0:3 (11:15, 8:15,7:15) VAL: Tomšič 3+3, Uršič 5+0, Černič 4+15, Mozetič 4+2, Zavadlal 8+4, Zuccarino 3+0, Blasizza 2+1, Humar 1+0, Kocjančič 0+0. Servis (točke/napake): 8/11 Z zmago prod Azzrri so valovke sklenile prvi del prvenstva na vrhu lestvice in brez izgubljenega seta, kar predstavlja seveda najboljše izhodišče za osvojitev naslova pokrajinskega prvaka, ki ga bodo podelili konec prihodnjega meseca. Azzurra ni našim odbojkaricam nudila resnejšega odpora in večino svojih točk osvojila zaradi napak valovk. Kot že v soboto na tekmi D fige, se je na centra še posebej izkazala Federica Cemic. Znano je, da so valovke začele sezono z odkrito Zeljo, da bi osvojile naslov, vendar pa trener Jerončič pravi, da si niso pričakovah, da bodo z nasprotniki v prvem delu obračunali tako na lahko. Omenih velja na primer, da je bila Azzurra v sezoni 1984/1985 za isto generacijo Valovih igralk nadvse trd oreh, letos pa je za razred slabša. Ostali izid: Staranzano - Grado 0:3. Vrstni red: Val 10, Mer-cato di Selz in Azzurra 6, Torriana in Grado 2, Staranzano 0. PKKT.TCE Skupina A Tekma med Valom in Cor-monsom je bila odložena. Adria Auto 01ympia - Caffe Morocco 1:3 (16:14, 12:15, 4:15,9:15) OLVMPIA: K. in V. Batistič, Hlede, Fabris, Bagon, Perše, Sfiligoj, Cetul. 01ympia je v prvih dveh setih igrala izvrstno, potem pa je žal popustila in dovolila nasprotnicam, da so prevladale na mreži. Izredno borben in zanimiv prvi set je trajal kar 40 minut, 01ympia pa ga je osvojila, potem ko je imel Morocco set žogo. Pred dnevi je 01ymia igrala tudi z močno Farro in gladko izgubila s 3:0 (15:0,15:1,15:2). Ostah izidi: Cafle Morocco - Cormons 3:0, Lib. Gorizia -Val 1:3. Vrstni red: Val 14, Far-ra 10, Lib. Gorizia in Cafle Morocco 8, Adria Auto 01ympia 2, Cormons 0. Skupina B Vrstni red: Mercato di Selz in Tomana 14, Fincanheri 8, Villesse in Pieris 6, Ronchi in Etsi 2. (Mercato in Etsi imata tekmo manj) NARASCAJNICE Skupina A Vodilni Val Dom bo jutri, s pričetkom ob 15.30, gostil Intrepido iz Mariana. Libertas Capriva - Soča 2:1 (15:5,15:5,11:15) SOČA: Černič, Devetak, Kuštrin, Legiša, Tuniz, Visin-tin, Toros, Del Fabbro, Plesničar. Sočanke so si po tihem nadejale prve zmage, iztržile pa so samo set. Libertas je v primerjavi s prvim delom prvenstva pokazal velik napredek, sočanke pa so v majhni telovadnici imele kopico težav s servisom, saj se je žoga velikokrat dotikala nizkega stropa. Zelo dobro pa so gostje zaigrale v 3. setu, v katerem so povedle z 8:1. Trenerka gostiteljic je tedaj na igrišče spet poslala vse najboljše igalke, stanje v točkah izenačila, vendar pa je set vseeno pripadel požrtvovalnim sočankam. Ostala izida: Intrepida - Lib. Capriva 0:3, Pro Romans - Far-ra 0:3. Vrstni red: Farra 29, Val Dom 28, Villesse 18, Pro Romans 13, lib. Gorizia 10, Intrepida 8, Capriva 7, Soča 4. (Farra ima tekmo več) TROFEJA GORISKEGA GRADA Val Dom - Capriva 3:0 (15:5,15:0,15:9) VAL DOM: Sosol, Gej, Uršič, Cumin, Bresciani, Simčič, Cijan, Kuštrin. Igralke Vala Dom so bile uspešne tudi v dragi tekmi tega turnija, ki je namenjen igralkam letnika 1983 in mlajše. Za dobre podaje si pohvalo zasluži še posebej kapetanka Najke SoSol. Danes igra za vas Totocalcio Atalanta - Roma X Bari - Torino I Fiorentina - Vicenza IX Inter - Parma 1X2 Juventus - Piacenza IX Lazio - Cagliari X Padova - Napali IX Sampdoria - Cremonese 2 Udinese-Milan IX Lucchese - Ancona X Reggina - Genoa 1X2 Acireale - C. di Sangro X Chieti - Gualdo 1 Maksimiljan Grgič (letnik 1976) je v letošnjem prvenstvu standardni branilec nogometašev Zarje, ki igrajo v 1. amaterski ligi. Maks se je z nogometom začel ukvarjati z 8. leti pri cicibanih Zarje, ba-zovskemu društvu pa je ostal zvest vse do danes. Ko je dal skozi vse mladinske kategorije, je pred dvema letoma »napredoval« v prvo ekipo. Spremlja vse športe, poleg nogometa pa sta mu najbolj všeč smučanje in motociklizem. Prejšnji teden je Evgen Ban pravilno napovedal 8 izidov. Maksimiljan Grgič ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Petek, 26. januarja 1996 Horoskop. NA MEJAH RAZUMA Dvojnega umora na gon Aconcagui niso pojasnili Konec leta je argentinska odprava naletela na Cooperjeve ostanke John Cooper in Janeti Johnson sta poskušala nemogoče: splezati na najvišjo južnoameriško goro v najneprimernejšem Času. A do vrha argentinske Aconcague nista nikdar prišla. Njuno pustolovščino je prekinil umor, brutalen in nenavaden zločin, ki še dandanes buri duhove. Srhljiva zgodba se je začela poleti 1972, ko se je zbrala skupina osmih planincev in začela razmišljati o vzponu na 6985 metrov visoko goro. To so bili pravnik Čarni de Foi, vodja skupine John Sheton, ki je bil hkrati njihov zdravnik, psiholog James Petrosky, geolog VVilliam Vobanc, policist VVilliam Celer, farmer Arnold McMilan, učiteljica Janett Johnson in inženir John Cooper. Za vzpon so izbrali januar 1973. Ko so prispeli v andsko mestece Men-doza, so jih tamkajšnji planinci opozorili, da je januar zelo neprimeren mesec za podvig. Niso jih jemali resno. Za vodica so najeli lokalnega alpinista Miguela Augela Al-fonsa. Tudi ta jih je skušal prepričati, naj počakajo na ugodnejše vreme, vendar zaman; planinci so se želeli vzpeti Cim prej. In tako se je tistega ledenega jutra kolona odpravila na usodno pot. Vzpon je postajal vse težji in posamezniki so drug za drugim priznavali svojo nedoraslost. Prva sta odstopila De Foi in Shelton. Priznala sta, da je splet strmine, mraza in močnih vetrov zanju prenaporen. Nagovarjala sta tudi ostale elane, a zaman. Kmalu zatem je tudi Vobanc priznal poraz. Vodic Alfonso je pozneje povedal; »Na višini 5700 metrov nas je ostalo šest. Pri 6300 metrih je Petro-skega popadla višinska bolezen. Izgubljal je nadzor nad svojimi gibi in nasploh je bil zelo šibak. Poskusili smo vse, vendar se njegovo stanje ni izboljšalo. Odločili smo se, da ga vrnemo v tabor, ki je bil nekaj sto metrov niže. Skupina je predlagala, naj ga tja pospremim jaz in konCno sem v to tudi privolil. Poslovil sem se od Celerja, McMi-lana, Cooperja in Johnsonove. Cooperja in Johnsonovo sem takrat zadnjic videl živa. S Petroskim sem krenil proti taboru. Po treh dneh sva prišla na cilj. Divjala je strašna nevihta. Pokukal sem skozi okno kolibe in zazdelo se mi je, da sem v daljavi zagledal like ostalih planincev. Želel sem jim pomagati, a kakor hitro sem zapustil kočo, me je vreme prisililo k vrnitvi. Naslednjega dne sem poskusil znova in uspelo mi jih je dohiteti. Bil sem začuden, ko sem našel le Celerja in McMilana. Pomislil sem, da sta se vrnila v dolino, a žal je bila resnica drugačna. Celer in McMilan sta v popolni zmedenosti momljala nerazumljive stavke: »Cooper je sedel tam, kjer steza pripelje do drevja...«, »Janett so odnesle ženske na mulah...« Pomagal jima je do tabora, kjer ju je v svojem šotoru zaslišal Petroski. Alfonso je pozneje izjavil, da ne ve, kaj sta povedala Petroskemu in da mu tega nihče nikdar ni razkril. Konec tistega leta je argentinska odprava naletela na grozljive ostanke Johna Cooperja. Obraz je imel iznakažen, poln brazgotin in ozeblin, telo pa je imel delno raztrgano. Ostanke njegovega telesa so odnesli v Mendozo, kjer so zdravniki odkrili nenavadno rano na njegovem trebuhu. Tudi lobanjo je imel večkrat počeno. Bilo je jasno, da gre za zločin. Ob Cooperje-vem truplu so našli sledove najmanj sedmih različnih bitij. Odkrili so tudi sledove, zelo podobne muljim. V Mendozi so novico sprejeli kpt neokusno šalo, saj nihče ne bi mogel spraviti mule na tako višino. A sledovi so vendarle obstajali. Dve leti zatem je neka druga odprava naletela na zaledenele, odlično ohranjene ostanke trupla Johnsonove. Bila je posiljena, brutalno pretepena in na koncu zadavljena. Policija je tudi tokrat potrdila, da gre za krut umor. Dodali so, da je davitelj moral biti izjemno močan. Sledi ob žrtvinem truplu so posneli in analizirali, vendar so naposled morali priznati, da bo primer ostal nerešen. Sledovi ob ubiti Janett so spominjali na sledove velike opice ali medveda. Na njej so našli tudi dlake neznanega porekla. Nikomur ni uspelo odkriti vzroka smrti dveh alpinistov. Aconcagua je za vselej obdržala skrivnost. Med alpinisti iz Mendo-ze krožijo govorice o snežnem človeku. Tudi Alfonso je dvakrat videl nenavadno veliko bitje. Vse kaže, da to osamljeno bitje ne trpi človeške družbe. Vsakdo, ki se drzne povzpeti v njegovo kraljestvo, je zanj vsiljivec, ki si zasluži zgolj kruto smrt... (B. K.) Več sto Poljakinj prodal v bordele VARŠAVA - Poljska policija je sporočila, da je 31-letni Piotr R. v zadnjih dveh letih turskemu krogu preprodajalcev belega blaga prodal pribUzno petsto Poljakinj. Mlade ženske je dobival pod pretvezo, da bodo natakarice, in jih prepeljal v Berlin. Tam jim je odvzel potne liste, nato pa so jih proti njihovi volji odpeljali v bordele v Nemčiji in drugih državah. Osumljenec naj bi za vsako žensko dobil od tisoč do dva tisoč nemških mark Sehner - Kindermann / ZRN 1994 Na kraljevem krilu je beli oslabil položaj Črnega kralja v rokadi in že pripravlja končni razplet. Pri tem mu je v pomoč lovec na Cmi poševnici al - h8, ki še iz ozadja tipa na slaba polja v cmi poziciji. Na potezi je beli, ki odločno poseže v Cmo pozicijo ter odigra potezo, po kateri je Cmi ostal brez dobre obrambe! Rešitev naloge Cma dama na šesti vrsti aktivno posega v obrambo svojega kralja, zato jo beli s potezo l.Tdl! usmeri na prvo vrsto l...Ddl:. Na ostale poteze Crne dame sta pod udarom lovca na sedmi vrsti. 2.Te7: /preti 3.Dg5+/ abedefeh 2...Dd6 3.Tf7:! Se ena učinkovita žrtev! 3...Tf7: 4.Dg5+ Dg6 5.Dd8:+ Tf8 6.Dd7: in beli je zmagal! Silvo KovaC >x DRUGO NAJVECJE MESTO V ANGLUI VRSTA KOMPOZICIJSKEGA POSTOPKA ZMRZNJENA ROSA IZSTOP ORGANA, HERNUA OSEBNI ZAIMEK IZRASTEK V GOBCU KITOV KITAJSKI JEZIK GRŠKI BOG ZDRAVILSTVA AVTOR: SIMON BIZJAK ERICH SEGAL V TANKE LISTE ZVALJEN KOSITER OZEMLJE Z DOLOČENIMI ZNAČILNOSTMI IT. PISEC (UMBERTO) ROMAN KONČAR POLDRAG KAMEN HOTENO PRIKRIT GIB TUHTAC IT. IGRALKA MIRANDA OVINEK, VIJUGA, OKLJUK MAJHNA KLADA ZA SEKANJE DRV VOLNENA BASKOVSKA ČEPIČA STROK. ZA MEDNAROD. UMETNI JEZIK AM.ZVEZNA DRŽAVA (GL MESTO SPRINGFIELD) SODOBNI NEM. SKLADATELJ ANTON TROST STVARNA ZENSKA SL. GLASBENI PEDAGOG DARIAN POKRAJINA IN PLEME V ETIOPIJI MEDENA ROSA OLIVER TWIST NIZEK Z GLAS NATAŠA RALIJAN POSNETEK (STAR.) RIM. CESAR, KIJE RAZDEJAL JERUZALEM PAVEL LUNAČEK AVSTR. VOJSKOVODJA IZRAZ VESEUA SL. IGRALKA IDA KRAVANJA (ITA) TEKOČA MAŠČOBA INDUSKO BRENKALO JAPONSKO PRISTANIŠČE NAHOKAIDU GRŠKI OTOK KRAVICA PREBIVALEC GANE DROBEN ZAJEDAVEC ENOTA ZA DRAGE KAMNE NIKOLAJ OMERSA SL. TV REŽISER DRAZILNO NASLADILO SL. POLITIK GOSNIK PREBIVALCI BALKANSKE DRŽAVE PROSVETNA DELAVKA ESTONEC SKUPNOST POTOMCEV ISTEGA PREDNIKA ZEV (V SLOVNICI) SREDNJE- ŠOLEC REŽISER KUSTURICA GORA V JULIJCIH JOŽE UDOVIČ KARLI ARHAR GRŠKA ČRKA GR. MITOLOŠKI JUNAK GONJENJE JELENOV SL. ALPINIST IN GORSKI REŠEVALEC (PRIMOŽ) ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN) MIRAN ALSIC STARO- GERMANSKA PISMENKA VRTNA SENČNICA STARORIM. DRŽAVNIK, SOVRAŽNIK KARTAGINE GR. MIT. PODZEMLJE S OVK ‘OLVN ‘vin ‘vmH 'vw ‘ON3 'WX3 ‘xna ‘Nolvmv ‘HMD ‘HM3 ‘xvlia ‘IVIH TS3 ‘voilmon 'crao 'HNVA ‘mooiodsvis ‘ON ‘03NVO ‘SOI ‘aho ‘VII ‘Id ‘Ul ‘HN ‘1TV 'VNVM ‘VHVHJNV ‘oav ‘vtusnvra ‘Nasnvmoois ‘siONrrn 'ISLLNVtHdSa ‘VMAOSSVa :ouABJopoA :A3US3H TV SPORED Petek, 26. januarja 1996 © RAI 1 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Gli imbroglioni (kom., ’63, i. W. Chiari) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nam; Gospa v rumenem tB| Dnevnik, Style, 14.00 Tgl gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Aktualna odd. o gorah: Linea bian ca - Bela črta Mladinska oddaja Sblle-tičo, vmes risanke Nam: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park 19.35 20.35 20.45 Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park Aktualne teme: 11 fatto 20.50 22.45 22.50 23.30 0.00 Dok. oddaja: SuperKvark - Potovanja v naravo, znanost in tehnologijo Dnevnik Aktualna odd.: CltchS (vodi Carmen Lasorella) Nam: Caro! & Company Dnevnik, Zapisnik, Pogovori, vreme i RAI 2 23.00 23.45 0.10 Oddaja za najmlajše, vmes risanke in nam Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnika Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri Nad.; Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport Giustizieri della notte Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Aktualna odd.: Zvečer, na trgu Italija TG2 Dosje Dnevnik, vreme Danes v Parlamentu 0.20 0.35 Ponoči, na trgu Italija Film: La pecora nera 4L RAI 3 6.00 8.30 12.00 12.15 13.45 Dnevnik Videosapere: Šola, Robinson in Petek, Zdravje, Kinematografija, Filozofija, Potovanje po Italiji Dnevnik SP v smučanju: smuk, 2 Aktualno: VideoZorro 14.00 14.45 Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 15.00 15.25 17.00 Nam: Vita da strega Šport: odbojka, sm. tek Aktualne teme ob 17. uri 17.25 18.30 19.00 20.15 20.30 |22.05 22.30 22.55 0.30 1.00 2.10 SP v smučanju Nam: Blue jeans, vreme Dnevnik, deželne vesti SP v smučanju Film: Attrazioni omicide (dram., ZDA ’91, i.H. Hamlin, Joanna Kerns) Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3, 23.50 Amore & Sesso Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme Fuori orario Sodobna zgodovina RETE 4 7.50 12.30 13.30 14.00 14.15 15.15 17.10 18.00 19.30 20.00 20.30 23.00 0.50 Nad.: Valeria in Massimi-liano, 8.40 Un volte, due donne, 9.30 Zingnra. 10.15 Renzo in Lucia, 11.15 La forza deli' amore, vmes (11.30) dnevnik Nam: Chicago Hope Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film Agatha Christie: De-litto in tre atti (’86) Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik Tg4, vreme Scene da un matrimomo Mlin: Un mondo senza sole (dram., ZDA ’93, i. P. Horton, T. Poljan) Film: Gonflitto finale (srh., ZDA ’81, i. S, Neill, Don Gordon, R. Brazzi), 23.30 dnevnik Pregled tiska CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.15 14.45 16.00 18.00 18.05 20.00 20.40 22.45 23.15 1.30 1.45 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Televizijsko sodišče: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nam: Robinsonovi Variete: Gaga Castagna Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giustol, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: La febbre del ve-nerdl sera (vodi Fiorello) i Večerni dnevnik TG 5 ! Variete: Maurizio Costan-|zo Show, vmes (0.00) j nočni dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia j RAI 3 Aik slovenski program Risanka: Barney TV dnevnik fr* SLOVENIJA 1 Videostrani Hej, na sneg! Otroci širnega sveta, amer. dok nanizanka Larry Adler, dok. film Zgodba o Glnnnnt! Millerju, ameriški film Poročila n®* Kolo sreče Videostrani Svet narave, 3. del Slovenska klavirska glasba, 4. del Zvoki godal, 4. del Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodi-stria TV dnevnik 1 Lahkih nog naokrog, 2. oddaja V najboljših družinah, 14. del norveške serije Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme Rraj Šport Grace na udaru, 21. del amer. nanizanke Podarim - dobim Poglej in zadeni Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme šport Henry injune, ameriški film Poročila TV jutri, videostrani ITALIA 1 IT SLOVENIJA 2 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village ^ Nam: TJ. Hooker Odprti studio Šport studio Otroški variete 14.30 16.00 16.15 18.30 18.45 19.05 20.30 22.30 0.30 0.45 1.50 Varieteja: Mai dire ban-zai, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nam: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Sport studio Nam: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Giustizia a tutti i costi (Mm., ZDA ’91, i. S. Seagal, Jo Champa) Nam: Gobra investigazio-ni, 23.30 Streetjustice Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 sport L’ ombra della notte 8.00 8.35 9.35 10.05 11.45 12.25 13.30 15.05 15.30 16.30 17.25 18.20 19.00 19.55 20.45 21.00 21.15 22.00 23.00 23.25 Euronews EP v umetnostnem drsanju - moški, posnetek SMvnostni svet Arthurja Clarka, 13., zadnji del Povečava Ko sem bil mrtev, film SP v alpskem smučanju Ermo, ponovitev filma Grace na udaru, 20. del Tenis - Grand Siam, posn. Aliča, kulturni magazin SP v alpskem smučanju, slalom (Z), prenos Po Sloveniji Planet Šport SP v alpskem smučanju V žarišču Forum Iste krvi: Umor y družini, 4., zadnji del amer. serije I Studio city Novice iz sveta razvedrila Nor na reklame, 4. del # TELE 4 A KANALA 13.30 20.30 22.00 19.30, 22.20, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Shane (pust. ’86) Gospodarstvo ($) MONTECARLO 14.00 15.55 12.15 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Variete: Tappeto volante 17.45, 20.30 SP v 21.45 smučanju Film: L’ uomo che voleva farsi re (L S. Connery) Novice Novice Pot flamingov, pon. filma Obalna straža, 8. del Pika na A Vreme Družina Adams, 20. del Dežurna lekarna, 61. del španske serije Devetdeseta, oddaja o stilu Življenja čas, ameriški film Gost pike na A Novice Nori denar, ponovitev amer. filma CNN poroča @ Koper 16.00 16.30 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 Euronetvs Meridiani, aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik Peter Pan Club 20.00 20.30 21.30 22.00 22.15 22.45 Euronews Smrt Jugoslavije, 2. del dokumentarne oddaje Sredozemlje Vsedanes - TV Dnevnik NBA, košarka USA Tenis - odprto prvenstvo Avstralije, polfinale moški posamezno, posnetek tnEp9: Avstrija 1 SP v snmvbnaniti. veleslalom (2), iz Lienza Tenis: Odprto prvenstvo Avstralije, posnetek iz Melbourna Otroški program: Tim in Struppi Artefix Nove Popajeve dogodiv-, Ščine Mihi čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija: Ladja v steklenici A-Team, Droge in krokodili Gulden palače, Poročni zvonovi v Miamiju SP v alpskem smučanju, slalom |Ž), prenos Kdo je šefi. Boj za skrbništvo, 1. del Koseanne, Dan, pevski talent Čas v sliki, kultura Vreme Šport Onemogli kifeljci niso nevarni, ameriška komedija, 1992 Režija: Tom Mankiewicz SP v alpskem smučanju, slalom (2), prenos 2. teka iz Sestriera Robocop 2, ameriški znanstvenofan- tastični film, 1990 Režija: Irvin Kershner Cas v sliki Konec molka, ameriška tv drama, 1991 Santa Barbara - Kalifornijski klan, pon. Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 2ivalski raj. Zadnji kopenski velikani (aMFAvstrija 2 6.00 7.00 9.55 10.40 12.00 13.10 13.40 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 Videostrani Vreme Bogati in lepi, pon, Vreme Cas v sliki Pravica do ljubezni, 159. del Umor, je napisala. Sicilijanske metode Santa Barbara - Kalifornijski klan, 19. del Bogati in lepi, 19. del Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Pogled s strani Primer za dva: Podle prevare Halo, stric zdravnik! Mala, velika ljubezen Cas v sliki Modem times Elastični univerzum EP v umetnsotnem dr- 0.55 sanju Samotar, am. kriminalka Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno. 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e belld; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Sin-gle tedna; 16.00 Modri val; 18.45 Falk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15Sport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.00 Evropa v enem tednu; 20.00 Rock; 1.00 RGL žur. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme: 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna: 19,30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz na 2. pr. Slovenija 3 7.00. . 8.00, 9.00, .10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Vokalna glasba: 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert: 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Divji maček; 19.30 Simfonični koncert; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30,13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav: 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva: 9.45 Za in proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opold-nevnik: 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18,00 Muzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuksanovičem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone: 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti. 10.35 Souvenlr d'ltaly; i 11.00 Med vrsticami: Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30- 24.00 Večerni pr.. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila: 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio študent 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi (Metelkova); 15.00 OF; 17,00 Most -Društvo za prostovoljno in preventivno delo; 19.00 TB: Gaunt; 21.00 Okopi slave A. švarcenbejai; 22.00 Idealna godba. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale: Radio-kame-ra-ekran; 9.15 Odprta knjiga; Oblomov (r. M. Prepeluh, 30. del); 10.30 in-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 RZCPZ; MePZ Skala; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj' do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA ~,. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Rogla Kope Vogel Krvavec Kranjska Gora Kanin : Cerkno Iz smučarskega centra Kanin poročajo o nevarnosti plazov, proge Se urejajo. Na Veliki planini vozi samo sedežnica, v Ivarcko Osvenu pa vlečnica Rimski vrelec, in sicer do 20. ure. Nočna smuka: Straža na Bledu in snežni stadion. Sankališča: Kranjska Gora Kandrse in Kalic. Tekaške proge: Mariborsko in Ribniško Pohorje, Soriški planini, Kalic, Rimski vrelec, Rogla, Kopa, Logarska dolina, Rateče in Planika. Dostop, možen samo z zimsko opremo: Cerkno, Kanin, Po- TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m jer je 3. stopnje, drugod v gorah p, 2. po petstopenjski lestvici. Predv-60 cm sem nevarna so strma pobočja z na-110 cm nešenim snegom. Se vedno je velika možnost zdrsov, posebno tam, 180-270 cm kjer je zapadlo manj snega ali pa je novi sneg spihan. PORTOROŽ KOČEVJE WUV O ČRNOMEU N o " UMAG / O OPATIJA PdREC PAZIN C O REKA 3/8 V Sloveniji: V noči na soboto bo v vzhodnih, južnih in osrednjih krajih spet začelo rahlo snežiti. V soboto do oblačno. Na Primorskem bo večinoma suho. Obeti: V nedeljo bo sneženje ponehalo, na Primorskem se bo del- | no zjasnilo. Hladno bo. ^ ' 1 Ameriška desnica ima sedaj novega »heroja« NEW YORK - Za desničarske milicije globokega ameriškega Juga in bogaboječega podeželja, ki sovražijo Združene narode in se bojijo, da bi ZDA strla teža »novega svetovnega reda«, je Michael New (na sliki AP) novi heroj. Ameriško vojaško sodišče v nemškem VVurtzburgu je namreč vojaka izključilo iz vojske zaradi »podlosti«, ker si ni hotel nadeti modre čelade OZN in oditi v nekdanjo Jugoslavijo. Za predsedniškega kandidata republikanske desnice Pata Buchanana je New postal pravi idejni zastavonoša. Ko na svojih volilnih shodih omenja Newa, ljudje vzhičeno ploskajo. Na zasebnih radijskih postajah je New že mesece zvezda dneva. V njegovo čast so napisali in uglasbili balado z naslovom: »Zelena goščava v Prvi televizijski intervju OJ Simpsona po oprostitvi LOS ANGELES -OJ. Simpson se je prvič po svoji oprostilni razsodbi 3. oktobra 1995 pojavil na televiziji in v intervjuju poudaril svojo nedolžnost in sklep, da bo iskal resnične morilce. (AP) morju modre barve«, ki je postala bojna himna desničarskih milic. Ameriški vojaški sodniki so v wurtzburškem oporišču Leighton v bornih dveh dneh Michaela Newa izključili iz vojske. Ze pred tem je vojaško sodstvo razsodilo, da je bil ukaz o premestitvi Nevvove enote v Makedonijo v skladu z ameriškim zakonom. Vojakov odvetnik pa je do zadnjega zagovarjal tezo, da predsednik Clinton nima nobene pravice prisiliti ameriških vojakov, da se oblečejo v uniforme OZN in da jih pošljejo v tujino pod zastavo Združenih narodov. »V petindvajsetih letih svoje kariere nisem videl še kaj takega,« je izjavil upokojeni polkovnik mornariških strelcev Ron Ray, ki je brezplačno branil trdoglavega vojaka. »Prisegel sem, da bom branil Ustavo ZDA in ne Združenih narodov,« je povedal Michael New, ki je jeseni svoje starše obvestil o usodnem sklepu. Ti ga vsestransko podpirajo. Se več, njegov oče, bivši pridigar Daniel New, bo prav po zaslugi sinove popularnosti kandidiral za kongres v teksaškem Conroeju. Do sedaj je 71 poslancev in 24 senatorjev podpisalo zakonski osnutek, ki bi omogočil ameriškim vojakom, da ne oblečejo uniform Združenih narodov. Primer Michaela Newa se torej ni končal z njegovo izključitvijo. Živi lestenec Med svojimi fantazijskimi modnimi kreacijami je Raco Rabanna v Parizu predstavil tudi to stekleno obleko, ki je manekenko spremenila v pravi lestenec (AP)