Slaph
Kmetijske in rok
»dělské novi
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
N
Tečaj III.
V srédo 9. Maliserpana. 1845.
List 28.
Ma Štajarskim — na desni stran' doline,
Katera se nar gorši sme imen'vati,
In ktero lepša bister tek Savine,
Na ličnim bregi — na zeleni tratí,
Kjer Kojnšca I) v Voljski veči reke mine,
Vesi sred Grajske 2) vidiš cerkev stati:
Ki z drevjem rodovitim ograjêna
In svet'mu Krištofú je posvečena.
Že zdavnej tam pobožni so kristjani
Za varha svet'ga Krištofa častili,
Vedoč, de on nesreč gotovo brani,
Perserčno kaderkolj so ga prosili.
Tam molijo — če jih bolezen rani
In molijo — če vjima z revšnjo sili;
In kaderkolj se ljudstvo varhu vdalo ,
Ga upanje nikdar ni golufalo.
Vesi pa Grajske ljubljeno kàrdelo,
Povej! kaj te takó le neki pèče?
De, ker še komaj svitat' je začelo,
Že mlad ko stari k cerkvi urno têče;
Kakor deb' konec vzeti vse že h'telo
V nebó pošilja prošnje vse goreče?
Oh joj! lahkó tak milo vse zdihuje,
Sovražnik grozovit se perbližuje.
Nevsmiljen Turk od Krajncov zlo že tlačen
Beži ko divja zvér do svojga kraja,
In kakor ranjen volk še hujši skačen
Mori, kar živ'ga le nasprot mu vstaja,
In v ropu sred' še zmiraj ropa lačen
Ze bližej ino bližej nam prihaja.
Od kriča, vpitja se glasi širjava,
In Kojnšca že perteka nam kervava.
Kopita kónj se slišjo gromovite,
Že trop hití po cesti vgostim prahi,
1) Kojnšca je potok, kteri za desno stranjo doline teče, in
se pod Grajsko vesjo z Voljsko združi.
2) Grajska ves se imenuje zató, ker vsi kmetje tiste vesi so
podložni Ojsterskiga gradú. Leží pa 3. ure više Celja.
3) Eno potkovo so pred dvemi letmi našli, ko so svet okoli
cerkve ravnali.
Kar more bežat', v kraje teče skrite
In beg ponaglijo mertvaški strahi.
Že pervih hiš vse vrata so razbite,
Že krivih mečev bliskajo se mahi; 1)
Že strel za strelam poka ino pada
In mertva je Kosarja dekla 2) mlada.
Alj v cerkvi reve so — Bogu se vsmili!
Katerim več bežat' ni blo mogoče. —
Tje kmal še je sivčik o hudi sili,
Tje nesla mati svojo malo sroče.
Tam upajo: pomoč bodo dobili —
Tam mol'jo — in solzé tam toč'jo vroče.
In z njimi moli od svojih tudi ločen:
„Svet Krištof! oh pomagaj varh mogočen".
V tem Turkov grozna se derhal pritira,
In čè z konjmi potok berž pregaziti,
Alj naj ostrogo 3) tud' globoko vdira
Konj v plitvi vodi noče dalje iti,
V kolena pada, in takó se vpira,
De iz konja mora konjik vsak skočiti.
„Tu močen varh stanuje“! Turk zavpije ,
Oberne konje, in prot Celju vlije.
Ker 'z hribov vid'jo, Turki de bežijo,
Kot megla, ktero veter zdražen žene,
Iz hribov k svojim jaderno hitijo ,
In vsak v roké si drage svoje sklene.
Boga in svet'ga Krištofa častijo
Katér' sovražnikam postavlja stene.
Zató Graján še rad perpoveduje:
De močen varh nad Grajskim selam čuje.
Jože Hašnik.
Kakó se zamore travno seme za domačo
a
potrébo pridelovati.
Narpred je treba vediti, de dobre trave ne
rastejo na vsaki zemlji; drugačna trava raste na
1) Ni dolgo, de so pri Zupani staro mizo požgali, v kteri se
je mahlej turške sablje vidil.
2) Kosarjova dekla ravno kruh mesi, sliši pred oknam šum, se
ozrè in ker Turka zagleda, zavpije: Jezus in Marija! in
per teh besedah jo Turk skozi okno vstreli.
Ravno danes mi je neki Grajan Turško ostrogo prinesel,
ktero je v svoji gorici našel.
Močán varh.
(Stara pravlica).
3
110
mokrotnih senožetih, kot pa po suhotnih; spet dru-
gačna na ilovnati zemlji, ko na pešeni. Ako kme-
tovavec lastnosti zemlje ločiti ne vé, in ne pozná trav-
nih semen po imenih, se lahko tega iz „Novic" ali iz
druziga popisovanja učí, ktero seme gré na to ali
uno zemljo sejati. Prav lahko se pa dobro travno
seme dobí, če kmetovavec na trave pazi, ktere tù
ali tam nar raji in nar lepši rastejo; potem naj si
nabêre semen od travnikov, kteri gosto in dobro
travo dajó; vsako leto naj si nabrano seme z nase-
jevanjem pomnoži, in travnike naj z njim poséva.
Bolje je več sort semen na en travnik sejati,
zató kér rast raznih semen ne poíde ali ne míne
takó hitro, kakor trava od eniga samiga semena.
Zgodej se sozorí seme žlahtnih trav, torej večidel
pred košnjo še izpáda ali odletí. Iz tega se pre-
vidi, de senéne mervice iz senjakov niso pridne za
posetev, kér po senjakih ali hlevskih podih večidel
slabo seme od sená odleti, bolji, kakor smo ravno
popred rekli, se je pa že otreslo, napredin je senó pod
streho spravljeno bilo. Mislimo, de bi ta opominj vteg-
nil marsikterimu kmetu dobro zlužiti; zdaj pa bodemo
povedali, kakó se k žlahtnimu travnimu semenu pride.
Sléherni kmetovavec lahko vé, ktero travo
njegova živina nar raji jé; na to naj pázi, bo naj-
del, de pri cestah, okoli potov in po robéh večidel
žlahtna trava raste; od tacih trav naj nabíra semena,
napredin se prezorí, napredin tedaj odletí; (per-
pravno delo za otroke, tode jih je treba v na-
biranju nemalo podučiti).
Tudi po travnikih nej se poišejo nar žlahtniši
trave, ktere se porežejo z serpam pred košnjo,
predin se seme prezorí; potem nej se doma na
podu čisto osmukajo.
Ako bi kdo hotel veliko travniga semena, in
vsake sorte posebej si pridelovati, mora po zgorej
povedanim ravnanju pridobljeno seme na vertne lehe
sejati, in si lahko take lehe tudi na travnikih po
pléšah naredí. Lehe na travnikih se o pozni jeseni
takó le naredijo: posnêmi rušo, kjer malo ali kjer
slaba trava raste; posnéte tla prevleci z brano,
obsej ta prostor z takim semenam, kakoršniga si
pridelati želiš, potem pavalaj setev z valejem, de
se seme v zemljo vtisne. Če spušaš vode na trav-
nik, vari, de voda do obsejanih leh ne pride; za-
znamvaj si kose po travniku, ktere si obsejal; kadar
je seme zrélo, osmukaj ga, na rešetu očisti, in
spravi ga za drugo setev.
Kdor si tedaj hoče slabe travnike požlahtiti, naj
si pridno nabira semena žlahtnih trav, naj jih po-
séva po zemljah enakih lastnost, od kterih je se-
mena dobil; lastna skušnja ga bo v ti reči dalje
podučila in mu pot naprej pokazala.
L—z.
Občinski zbor družtva krajnskiga muzeu-
ma v Ljubljani 3. Maliserpana.
Dva dni po velkim zboru pridniga zgodo-
vinskiga zbora (historischen Vereins) je bil zbor
krajnskiga muzeuma. Pri marsikteri priložno-
sti smo že po vrednosti od lepe naprave našiga
muzeuma govorili, kteriga posebni namen je: vse
nabirati, kar ima krajnska dežela lastniga v nator-
nih rečeh, in kar se je tukaj izdelovalo v starih
časih in se še zdej izdeluje, in tudi vse to vkupej
spravljati, kar se semtertje kaj posebniga najde na
zemlji in pod zemljo. Domorodci in ptujci imajo tù
priložnost se soznaniti z vsem tem, kar ima krajn-
ska dežela lastniga; ukaželni pa zamorejo podučiti
se v naturoznanstvu in druzih koristnih rečeh. Zato-
rej je ta nabera velike hvale vredna in nikoli ne bo
ime visokorodniga grofa Franca Hohenwarta
pozabljeno, dokler bo krajnska dežela stala, zakaj
on je bil močen podpornik krajnskiga muzeuma, nje-
govi pravi oče! Bog mu daj večni mir in pokoj!
— Razun njega je pa vedno tudi več druzih viso-
korodnih gospodov in druzih domorodcov bilo, ki
so, kar jim je bilo mogoče, v djanju in z besedo
krajnski muzeum podpirali in ga še zdej pod mi-
lostljivim varstvam deželnih stanov verlo podpirajo.
Velike zasluge si za čast in napredovanje domo-
rodniga muzeuma Ljubljanski stolni tehant, prečast.
gosp. Urban Jerin nabirajo, ki so mu že skozi
veliko let nevtrudljivi oskerbnik. Bog Jim daj dolgo
življenje, de se bodo z enako gorečo ljubeznijo še
dolgo poganjali za čast in prid te slavne naprave.
Nekteri sklepi današnjiga zbora nam veselo
upanje dajo, de se bo krajnski muzeum prihodnjič
od leta do leta še bolj razširjal, de se bojo njegove
nabere vedno bolj množíle in v prid ukaželnih obra-
čale. Ti važni sklepi so:
1. Muzeum bo vprihodnjič učiliše, ki bo
vsim odperto, ki želijo, v eni ali drugi rečí po-
sébno podučeni biti.
2. Vsako leto bodo bukvice na svitlo prišle.
ki bodo letno delo tega družtva oznanovale in razne
poduke dajale.
3. Po celi deželi so možje izvoljeni, ki bojo
namestniki tega družtva in ki bodo vse opravljali,
kar bo za prid muzeuma potreba. Ti namestniki so
večidel duhovni gospodje, pri kterih bo tudi
vsak lahkó oddal, kar je za muzeum namenil.
4. Muzeum se bo z zgodovinskim družt-
vam sklenil, in oba se bosta prihodnjič kakor dva
brata podpirala.
Vi pa, ki mordè še nikoli niste Ljubljanskiga
muzeuma obiskali, ne odlašajte več in pridite ga
ogledovat, de se boste samí prepričali, kakó ko-
ristna je ta naprava. Vsako nedeljo in vsak če-
tertek dopoldan je vsakimu človeku brez plačila
odpert.
Dr. Bleiweis.
Skuſhnja je uzhila.
Nekimu revnimu kmetu je tukaj letaſ ſtara
ſvinja 10 praſzov povergla: vſi ſo bili sdravi in
komej versheni ſo jeli ſeſati. Kmet je bil veſel, ker
je nekaj goldinarjev sa-nje dobiti upal. Pa oſtra-
ſhil ſe je, ko drugi dan ſvinjak odprè in vidi, de
praſzi od ſlaboſti zvilé sa ſvojo materjo komej la-
sijo. Sapopaſti ni mogel, ker ſe je preprizhal, de
ſvinja dovelj shivesha ima, sakaj de praſzi ne ſe-
ſajo. Od lakote mu tiſti dan poginjejo 3, in drugi
dan ſpet 3. Druge 4 neſe v ſvojo hiſho, in jih s
kravjim mlekam pita. Med pitanjem pride ſoſeda,
ki mu pové, de praſzi bersh ko ne le sató ſeſati
ne morejo, kér imajo volzhje sobé. Kmet od-
prè praſzam rivzhike in vidi, de ima ſleherni praſez
na ſtraneh obeh zheluſt po 2 zhernkaſta, tanjka in
silno ojſtra sobá od vezh, ktere s kleſhami polomi, in
praſze ſpet k ſvini neſe. S veſeljem je ſpet uboga
shivaliza ſeſala, in ſe potlej lepo redila. Dobro bi
bilo od teh neſrezhnih sob vſim ljudem osnaniti,
de bi ſe v enakih okoliſhinah potem ravnati vedili!
Per naſ ſmo prezej, ko ſmo v Novizah brali,
platno s kravjekam beliti sazheli, in ſkuſh-
nja naſ je preprizhala, de ſe platno s njim bolje
in hitreji beli, ko s shehto, zhe ſe le vezhkrat
v kravjekovi vodi namaka, kakor ſe je poprej shehtalo.
V Kolovrati 18. Roshenzveta 1845.
Janes Ziegler, duhoven paſtir.
Zheſki kolovrati v Sevzah.
Zhaſtitljivi goſp. fajmoſhter is Sevz, Andrej
Potozhnik ſo nam v dopiſu 20. Roshnizveta pi-
ſali, de je goſp. Pihlarjev poſlanik Ignazi Ki-
seveter tudi pri Şevzhanih ſvojo rezh prav dobro
opravil. Skosi 5 dni je imel is vſih vaſi Şevſhke
ſare veliko veliko prediz, ki ſo ſe zheſkiga kolov-
rata rozhno poprijele in s veliko radoſtjo ena pred
drugo predle. She pervi dan ſe jih je veliko na-
uzhilo, prav lizhno preſti. Tudi poljſke dela, kterih
je ob tem zhaſu veliko, jih niſo sadershale. Vedno
je bilo ſliſhati hvalni pogovor od zheſkih kolovra-
tov in na njih napredene preje. Sabo perpeljanih
6 kolovratov je med tiſte predize, ktere ſo ſe nar
boljſhi isuzhile, in ki ſo nar manj od poljſkiga dela
sadershevane, rasdelil, in jim je dal tudi nekoliko
prediva; okoli 60 drusih pa, ki ſo tudi dobro isu-
zhene, bojo pozhakale kolovratov, ki ſhe sdej niſo
narejeni.
Dopis iz S. Vida pri Ponkvi blizo Celja.
Veliko veselje smo v nedeljo 8. p. m. popol-
dne le tukaj obhajali, ko smo namreč preliti veliki
zvon iz Ljubljane dobili, kterimu smo z veliko
častjo do ſarne meje naproti šli, in ga z gorečim
veseljem sprejeli. — Od tod smo ga vprićo visoko
častitljivih gospodov in veliko druzih ljudi med stre-
lanjem in muziko s pobožno častjo sèm do farne
cerkve spremili, in tukaj zahvalno pesem zapéli.
14. dan p. m. pa nam je že pervikrat k večerni-
cam nedelje našiga farniga patrona s. Vida prav
prijétno zapél. —
Cela fara hvali umetniga Ljubljanskiga zvonarja
gosp. A. Samasata, ki mu je takó prijeten glas
dal, de se kaj lepó z srednjim zvonam priglasuje.
Goreče želje še ostanejo, de bi tudi mali zvon pre-
liti dali, kér bi potem vsi trije zvonovi skupej pri-
jetno vbrane glasove (F. B. D.) dajali. J. Kovač.
IlI
glave, v njem vsaka žila pôje. Nej noben Slove-
nec, ki milo petje slovenskih pesem ljubi, ne za-
mudí po slepim Jurju pobárati, de mu bo z svo-
jimi tovarši kako prijetno vižico zapél. Nobene
nesramne ni slišati iz ust tega pobožniga mladenča.
kterimu je gospod Bog pogled vzel, zató pa brez
konca veliko pesem v serce vdihnil. Če med po-
božnimi pesmami tudi kako veselo in smešno zapôje.
kdo mu more tega braniti? Pošteno veselje je člo-
veku v pesmi in djanju pripušeno. Slišal bodeš tù,
moj ljubi popotnik! med mnogimi ljudskimi pesmimi
tudi Vodnikove, Dr. Prešernove. Ahacelno-
ve, Stanigove, in več drujih pesem iz krajnske
čebeliče in naših Novic z prav lepimi vižami:
nektere med njimi so se mi prav globôko v serce
vtisnile, postavim:
„Pride Gorenc iz merzle planine“ i. t. d. „Slovenc
Slovenca vabi“ i. t. d. „Stojí, stojí tam lipica“ i. t. d.
„Svezda zvezdi je soseda,
Njih za nas števíla ni,
Ena v drugo svetlo gleda,
Vsaka v Božjo čast gorí.“ i. t. d.
Ste lepó cvetéle!
„Kje so tiste rožice
Pisane in bele?
Pa spomlad je šla od naš,
Vzela jih je zimca — mraž." i. t. d.
O nedolžne rožice
Prav dopadla mi je tudi pesem v pogovoru med
možem in ženo, ki ga zavoljo pijančevanja svari,
ktera se takó le začné:
„Žri ga, žri pijanc! po kravji" i. t. d.
Rodoljubni Slovenec tukej nedolžniga veselja
tolikanj vžije, de se le težko od prijetniga kraja in
veselih pevcov loči. Le škoda, de se je gosp. Prešé-
ren posestnik v Bledu, zdaj v Lesce preselil, zakaj
ta verli Slovenec je svoje rojake vedno k petju pod-
badal, je h marsikaki pesmi pripravno vižo zložil
in vseskozi skerbel, de se lepo slovensko petje
Dr. B.
tukej pozabílo ni.
Vprašanje.
Kjé de so letas muhe ostale, se tudí na
Štajarskim letas povsod vprašuje, ker smo tudi tukaj
še skorej čisto brez njih. Staréji pa odgovorijo na
tako vprašanje: „Světi Urban peržène muhe;
če najde pa duri in okna zaperte, žêne
svojo čedo naprej.“ Ko bi nam pač hotli naravo-
slovci in drugi učeni ta Štajarski prigovor razjasniti!
Spomin na Blejsko jezero.
Z serčnim veseljem obišem vsako leto Blejsko
jezero. Zares! „ni ga lepšiga kraja, ko je ta —
prava podoba raja". Resnico teh besedí našiga slav-
niga Drja. Prešérna sim zopet živo občutil, ko
sim ta prijetin kraj 22. in 23. dan Rožnicveta z
ljubo drušino obiskal. Veliko, ljubi bravci. Vam
bi lahko pripovedoval od veséliga ljudstva, ki tu-
kaj prebiva: od prijazne in dobre postrežbe, ki jo
popotnik v gosp. Mertličovi gostivnici najde: od
priljudne in zale vdove, ktera je poprej vlastnica
te gostivnice bila; od novozidane kerčme gosp.
Malnarja in Majerja, ki je velike hvale vred-
na, in od več drugih rečí; veliko Vam bi tudi po-
vedati vedil od slabe ceste, ki se na klancu pod
Lèscami začnè in noter do jezera terpí: tode vse
to ni namen mojiga popisa. Danes hočem le slepi-
muJurju in njegovim tovaršam zasluženo hvalo
dati, ki so nas z petjem lepih kranjskih pesem
razveselovali. Slepi Juri je pevec od nog do
Daj nam dans naš vsakdanji kruh.
(Resniona prigodba.)
V velikim nemškim mestu je živela mlada vdo-
va nekiga vertnarja, ktera je sebe in svoje edino
dete, šestletno deklico, s tem preživela, kar si je
sočivje prodavaje pridobila. V mladih letih in zala
bivši, si je kmalo več snubačev pridobila, zmed
kterih je res enimu, do kteriga je nagnenje čuti-
la, roko dala, in je z njim potem brez cerkve-
niga blagoslova živela. Od soséd nadlegovana, je
večkrat v zaročnika tišala, de naj bi v poroko per-
volil; on pa se je stanovitno branil, rekoč: z
žensko, ki otroka ima, se ne dam nikakor poroči-
ti, ker so taki zakoni zmiraj nesrečni zakoni.
V tih okolšinah je vdova grozovitni sklep sto-
rila. Pod njenim stanišem je bila globôka in mo-
krotna klét (kelder), z oknicam, ki je v dervarnico
deržalo. — Eniga dné mati otroka za rokó prime
ter ga po stopnicah v klét pelje in mu reče gro-
zeči: tukej ostaneš, Lenčika. Brez de bi tihe
zdihleje siromaškiga otrôka poslušala, zaloputne tež-
ke vrata za seboj in gré proč. Dvakrat dolgi dan in
noč pretečeta, preden se vdova v mraku pred klét
spravi in posluša na vratih, — pa vse je bilo tiho.
Ko pa pokliče: Lenčika! zasliši glas svojiga jo-
kajočiga deteta, takó milo, tako žalostno, de bi se
bilo kamnje usmililo. O mati, mati, sàj en malo
kruha, ječí otrok. Mati pa se proč oberne in gori
gre; sercé se ji trese, pa ne od usmiljenja, ampak
od strahú in boječnosti, de bi otrokoviga na pomoč
klicanja kako človeško uho ne zaslišalo. Zopet
preide štiri in dvajset ur, in ko se mračí, stopi mati
11e
po stopnicah doli in pokliče: Lenčika! Lenčika
se spet oglasi, tode premila prošnja ni clo nič oterp-
njeno materno serce ganila. Mamka, mamka!
kliče dete z slabim, že omagujočim glasam, daj-
te mi kosčik kruha! Pa vrata se ne odpro,
in med tem ko dete še zdihuje in kliče, vdova že
z svojim ljubljenikam za mizo pri večerji sedí. —
Četerti večér gre tretjič pred vrata in pokliče:
Lenčika! Lenčika! Molklo stokanje ji na uho
vdari, in bolj natanjko poslušavši spet zasliši pre-
žalostne besede: Mamka, mamka, dajte mi
kruha! tode zdej že le z tihim ječanjem, ker se
je smertni angelj bil že k detetu naklónil, ga
kušniti in strašniga terplenja rešiti. Z peklensko
jezo v serci beží kervožejna mati preč, in še le
čez tri dni se zopet doli verne, ter odpre vrata:
tù leži dete, bledo, merzlo — mertvo. —
Zjutrej prihodniga dné zaslišijo sosedje iz vdov-
niga stanovanje silni vék in jokanje, in ko ostra-
šeni v hišo pridejo, jih hudobna baba, ki se spa-
kuje, ko de bi hotla obupati, v svojo stanico peljá.
Tukej vidijo ležati Lenčiko na njeni postelji v be-
lim oblačili oblečeno; venčik ji je na serce po-
ložen. Na bledih licih ni nikakoršniga sledu strašne
nadloge, v kteri je sirotica konec storila. Po ogléda
merličev pošljejo; pride, pogleda memogredé na
truplo, in kér ni zunej nikjer poškodovano, nevte-
gama mertvaški list piše. Drugi dan bo pokop. H
pogrébu gre tròp praznično oblečenih dekličic, ki
so bile Lenčikne tovaršice, in več drugih ljudí. Ko
so mertvaško skrinico v jamo spustili, je začel maš-
nik moliti. In ko je Očenaš molil, tisto molitev,
ki vse zapopade, kar je človéku od Boga potrebno,
so bile njegove besede tako perserčne in s tako
zvestobo izgovarjane, de so vse pričijoče solze
oblile. Samo ene oči niso jokale, če so ravno tre-
petaje ustnice za mašnikam besede govorile, —
to je bila hudobna mati, ki je svoje dete umo-
rila. In ko je mašnik na besede peršel: „daj nam
dans naš vsakdanji kruh!“ so zagermele te
besede, kakor strela na uho krivične vdove; z
grozovitnim tulenjem pade na zemljo — božja roka
jo je zadéla. Zbudila se je spet, tode nôra, in v
norosti je med smeham in jokam svojo grozno hu-
dobijo pripovedala. — V roke sodnje oblasti je prišla.
Slovódanje noviga misijonaria.
Vrednik „Novic" je od gospoda AndrejaSkopca,*) po-
prejšniga kurata v Lomi poleg Teržiča, naslednji dopis iz
Tersta dobil:
„Poslednje pozdravljenje in poslovlenje Tebi in vsim so-
učencam, dobrotnikam in znancam naše ljube domovine! Ni mi
bilo perpušeno več svojih dragih prijatlov tù in tam na Krajn-
skim obiskati, kér sim mogel hiteti, de bi v Terstu za odhod v
Ameriko perpravljene barke ne zamudil; pa nej bo to pervi mi-
sijonarski dar! 26. Rožnicveta zjutrej sim se srečno v Terst
perpeljal; barka pa Hindu po iménu bo še le to noč v Ame-
riko odrinila. Okoli 30 ljudi bo na nji, in nas bo naravnost v
Novi-York peljala. Greva z Ignacam Mrakam, poprejšnjim
kaplanam v Slavini. Nimam minute več pisati. Bog z Vami in z nama.“
V Terstu 1. dan Maliserpana ob 7. uri zvečer.
Andrej Skopec, odhodni misijonar v Pittsburg.
Oznanilo.
Kdor želí židni pridelk (galeto) tega leta prodati, mu ga
jez plačam po 30 — 40 krajcarjev. Če pa hoče kdo žido spre-
deno ali prav reči zmotano imeti, naj pošlje mešičke (ga-
leto) urno k meni v hišo Nr. 10 nad cesarskim grabnam, dokler
je dobra ura za tó delo.
Pri meni se tudi dobí podučenje v motanju žide.
Tistim, ki mislijo pahovko pod ajdo sejati, pri meni
seme letašniga pridelka po 20 krajcarjev funt dobijo. —
Dragi mladenči, ki z veseljem in posébno slastjo jéste
sadje, zamorete pripomagati h pomnoženji sadniga drevja, če
skerbno peške nabirate, in jih svojim staršem ali drugim zem-
ljoposestnikam podeliste, de jih posejejo, in sčasama lepo ko-
ristno drevje priravnajo. Vam bode pa ljubši peške prodajati,
dobiste pri meni za vsakih 200 zdravih jabelčnih in hruški-
nih pešk, nabranih od sroviga — ne pa kuhaniga ali suhiga
sadja 1 krajcar. Nar ljubši so mi peške od lesnik, in
medvedjih hrušic.
Dr. Orel.
Oglas.
☞
Častiti gosp. dohtar in profesor Štefan Mojses v Za-
grebu so me naprosili, na českim kolovratu popolnama
izučenim predícam ali predivcam na znanje dati, de želijo svojo
kuharco českiga predenja naučiti. Kdor od teh po svojih
opravkih v Zagreb pride, nej se pri ti priložnosti zavoljo tega
pri gosp. proſesorju oglasi. Tisti, ki bo od mene pričavno
pismo seboj prinesel, de zna z vso pripravo češkiga kolovrata,
z grebeni i. t. d. dobro v caker hoditi in popolni poduk dati, bo
dobil od gosp. profesorja 1 rumen cekín za plačilo. Gosp. pro-
fesor stanujejo v zgorni Ilici v Roberjovi hiši, v pervim
nastropju. — To je pač lepo plačilo za majhno delo, ktero od
častniga prizadevanja gospoda profesorja pričuje, koristni česki
kolevrat tudi med našimi ljubimi sosedi na Hrovaškim vpeljati.
Dr. Bleiweis.
Poslednji češnjev somenj v Ljubljani.
Je bil le srednjo méro obiskan. Stacunarji pa
vunder niso godernjali. Goveje živine so prav
malo vkup pergnali, nar vikši cena par volov je
bila okoli 155 goldinarjev. Hrovaških prešičev
je bilo kakih 50, černih štajarskih pa okoli 80 na
somnju. Konj je bilo dosti. Kakšni pa de so ve-
čidel bili, vsak sam lahko razsodi: zakaj kdo ob
tem času vprežno živino prodaja!
Vganjka.
Neka mati je med otročiče pirhe delila takóle: Pervimu
je dala polovico vsih in eniga pol; drugimu polovico tih,
ki so bili ostali in eniga pol; tretjimu zopet polovico ostanka
in eniga pol. Potem so se otročiči perserčno veselili, de so
bili vsi cele pirhe dobili. Koliko je bilo vsih pirhov skup in
koliko jih je vsak zmed njih dobil?
L. S.
Današnjimu listu je perložen list Nr. 9
perdjan.
Gosp. Skopec bodo v Ameriko naše „Novice" dobivali; po tem
takim bodo prihodnjič dvoje, dolgo pot v Ameriko delale.
V Ljubljani V Krajnju
Shitni kup.
5. Malifer-
pana.
30. Roshni-
zveta.
Vprašanje na gospoda V. V.
V 26. listu ste nam Vi prav lepo razložili, zakaj de
mravljinci na drevesa lazijo; to nam pa nič ne pomaga jih od-
gnáti, kér ne vémo mešičevja odpraviti in kar nam tudi
Vi niste povedali. Še to nam morate povedati in gotov pomoček
svetovati: potem bo še le cekin vaš!
S. M.
Naznanje kolovratarjem in predicam.
Gospod M. Ferlan so unidan nov, v 21. listu popisan
kolovrat v pisarnico kmetijske družbe poslali, kjer je
vsakimu na ogled postavljen.
mernik Pſhenize domazhe ..
»
»
banaſhke.
Turſhize ....
Şorſhize .......
Reshi ........ ..
Jezhmena ... . . .
Proſa .. . . . . ..
Ajde .. . . . . . .. .
Ovſa . ..
.. . . .
gold.
1
kr.
21
4
51
gold.
kr.
25
10
54
40
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.