Inseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta- S kr., če se tiska lkrat, 1 ^ n .i n »t - »i II n i, ii -i »i Pri večkratnem tiskanji se 'j.uh primemo xmanjsa. Rokopisi .» ue vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravnistvo administracija) in ekspedicija n« (Jtarem trga h. št. 16 Po požti prejeman velja Za celo leto . . 10 gl. za pol l*-ta . 5 .. — za četrt leta . 'J „ 50 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl.^.40 /.h pol leta na ('etrt leta . Ur. V Ljubljani na i da mu še protivniki niso mogli odreči pripoznanja. A vrli in blagi mož ni bil iz železa. Vsled neutrudljive njegove delavnosti — skoro nikdar ni šel na sprehod ter si je le malokedaj privoščil kako prosto uro — začelo je njegovo zdravje pešati in od jeseni preteklega leta so vidno pešale njegove moči. I'ri vsem tem je delal kakor prej. Misleč, da bolezen tičf v čutnicah, podal se je bil pred kakimi 14 dnemi na Dunaj, v 1'rago in Draždane. V petek 22. t. m. prišel je z brzovlakom domov, na videz bil je boljši. V soboto je ležal celi dan, da bi se od dolgega pota nekoliko odpočil, a v nedeljo bilo mu je tako slabo, da še ležati ni mogel, ampak je celi dan in celo noč slonel pri mizi. V ponedeljek mu je toliko odleglo, da je zopet mogel ležati in v torek so se zdravniki posvetovali o njegovi bolezni ter izrekli, da ima najbrže raka v želodcu, ker nobena jed in nobeno zdravilo v njem ni ostalo. V sredo bil je precej bolje, a po noči se je bolniku zopet silno shujšalo in v četrtek na večer, ko je sam vstal, prišlo mu je naenkrat slabo in malo časa potem je — umrl. Za nas Slovence je ta zguba tem britkejša, ker nas je zadela ravno sedaj, ko bi bili izvrstne njegove pomoči najbolj potrebovali. Vsled volitev za kupčijsko zbornico vnel se je med narodno in njej nasprotno nemčursko stranko duševen boj, ki bode za našo reč odločiven. Težko težko bodemo v tem boju pogrešali skušenega voditelja, ki nam je bil tolikokrat pripomogel k slavni zmagi. Pri sodnijski preiskavi, ktera se bode vsled nepostavnosti pri volitvah pričela, treba nam bo izurjenega odvetnika in z žalostjo moramo reči, da ravno takih nam Slovencem zdaj primanjkuje. Dr. Costa je kot odvetnik pri slovenskem narodu, zlasti pri kmečkem ljudstvu imel veliko zaupanje ter je srčno rad postregel vsakemu, ki je njegove pomoči iskal. Kakor sicer, bil je tudi v tem oziru vesten in natančen in ljudi ni drl, kakor se odvetnikom navadno očita. Ce je videl, da ni nobenega upanja pravde dobiti, je ni sprejel, ampak je kar naravnost svetoval popustiti tožbo, ki bi nič ne koristila, pač pa veliko stroškov napravila. In ta mogočni steber slovenske narodnosti je zdaj podrt, ta iskreni in za blagor ljudstva vneti rodoljub je zdaj mrtev! Padla nam je zopet /.vezda z obnebja, njena svitloba ugasnila nam je v morju. Utonila nam je zopet ena nada boljše bodočnosti. — Pa ne, dr. Costa ne more umreti, on živi v srcih slovenskega naroda in bo živel, dokler bode živela slovenska reč! Političen lisi n slorasüi a aro ü. V Ljubljani 20. januarija. Avstrijske dežele. V pravdi OHeuheiniovi sta bila kot priči zaslišana g. baron Pino, vladni namestnik v Trstu, in bivši minister Potočki. Pra-šana sta bila zarad železnice, o kteri pa nista vedela nič posebnega povedati. Minister Bau-hans je, predno pride kot priča na vrsto, poslal sodniji „uraden" dopis, v kterem zavrača Offenheima, češ, da ga ni nikdar nagovarjal, naj bi za „chabrus" kaj dal. Na to pa Ottenheim odločno izreče, da je vse to res in da mu je lahko resnico dokazati po pričah, ako bi hotel pravdo še dalje raztegniti in jo vleči na politično polje. — Čudno je pa na vsak način to, da se minister podviza s takim „uradnim" pismom 011'enheinia staviti na laž; skoro je to, kakor da bi ga vest pekla. Je pa res tudi zelo kompromitiran po tem, kar je Offenheim čez njega pravil. — Pravda bo neki trajala do 11. febr. Kaj bo še vse spravila n a dan! Na a>iiii»Ji je interpelacija Ilohen-warthova v ustavoverskem taborn vzbudila veliko nevoljo. „N. fr. Presse" se sicer skuša malo norca podelati iz interpelantov, pa ji ne gre prav. Kaj radi bi, se ve da, ljudi prepričali, da je na Kranjskem zmagalo ustavoverstvo, ne pa beriči in zvijače; pa to se jim ne bo posrečilo. Na Ojfei'Mkeiti se pripravljajo konservativci, da bi vzeli vlado v roke; pa tudi ti se bodo opekli, če bodo ostali pri sedanjem narodom sovražnem sistemu. Kdor hoče na Ogerskem konservativno delovati, mora vsem narodnostim enako pravičen biti. Če pa to ni, bo ravno tako malo opravil, kakor sedanji liberalci. Iladikalci bi pa radi, da bi se Ogersko popolnoma od Avstrije odtrgalo; ko bi se to zgodilo, bi se Ogerska pač čez pet let ne držala. Vse tinančne naredbe Ogerske ne bodo na noge spravile, to se le more zgoditi po postavi pravični in svobodni za vse narode. Toda tega Madjari ne razumejo, marveč nadaljujejo teroriziranje narodov. Zlasti čez Slovake so se spravili, ker ti hočejo ostati Slovaki in so izrekli, da bodo svoje otroke rajši v Prago, kakor v madjarske šole pošiljali. Kaj pa so Madjari vse storili, kojim je pretila nevarnost ponemčevanja in slaviziranja! — Razgovor o proračunu in davkih bo važen, pa neodločljiv. Odločilne bodo še le volitve za državni zbor. V nanje države. Na Fraiieoskeiu vsi politični krogi pričakujejo, da bodo konštitucijonalne postave zavržene. „La Presse" pravi, da bi v tem slučaju vteguilo prikazati se kako ministerstvo Broglie-jevo, ki bi pripravljati imelo splošne volitve za november 1875 ali pa za maj 1876. Ako bi prišel Broglie na krmilo, bi to gotovo le bonapartistom hasnilo. — Govorica, da Mac-Mahon misli odpovedati se predsedništvu, ima pač le ta pomen, da maršal ne bo odstopil, dokler ne bo koga posadil na prestol francoski. V It i mu so napravili dijaki buzzuri-škega vseučilišča strašen škandal. Ministru nauka, Bonghiju, so dijaki v Turinu, Bolonji in Padvi žvižgali, rimski „liberalni" dijaki pa so jim po telelegrafu poslali pohvalo zarad tega. Na to je minister obrnil se do voditelja, ki je zahteval od dijakov, da pošljejo ministru zaupnico, kar pa dijaki niso nikakor hoteli; ko so se zbrali zarad tega k posvetovanju, so, zapazili med sabo nekega pred kratkim iz Sicilije tje premeščenega profesorja, o kterem so slutili, da je ogleduh. Obsuli so ga in ga tepli, tako da sta vodja in policija komaj jih vsak sebi spravila. To je nasledek „liberalnih" šol. — Poznejša poročila pa trdijo, da so dijaki vendar Ie podpisali zaupnico. Š|»aujska. Alfonso je evropejskim vladam že naznanil, da je prevzel kraljestvo, ter posebno v Berolinu in Londonu obljubil, da bo skrbel za svobodnost vsake vere. Naj-brže se vlade ne bodo dolgo obotavljale pri-poznati novo španjsko monarhijo. — Za soboto je pričakovati velike bitve pri Pampeloni. Turška vlada je zdaj imenovala zastopnika pri zmešani komisiji, ki preiskuje do-odbe v Podgorici. Tedaj ostane vse mirno. Angleški listi poročajo, da sta ruski car in knez Gorčakov turškega poslanca osebno prijela zarad onih dogodeb in da se je Turčija tega menda vstrašila. Zavoljo tega piči „Times" turško vlado, češ, da je zopet pod policajskim nadzorstvom treh vzhodnih moči. V Ameriki bi vtegnila vneti se vojska med severno in južno državo, če je res, da se je predložila skupščini resolucija, ki zahteva, naj se Grantovo in Scheridanovo postopanje proti Louisiani odobri in pripozna vlado Črnega governerja Kellogga. Volitve za kupčijsko zbornico. (Izvirni dopisi) IhilciijMlii iia. 25. jan. Zraven grozovitih goljufij pri zadnjih volitvah za kupčijsko zbornico še to povejte, da tudi nekteri učitelji so zdaj postali slugi nemčurskim županom; ter so po nekterili krajih prevalili več ljudi za podpise. Pa pravite, da so učitelji zdaj prosti. Lepa prostost, da so postali beriči! pa še goljufivi beriči. Sram jih bodi, kteri so taki. 11. Loške okolice, 27. jan. (Preiskava volitve) Voditelj deželne vlade, dvorni svetovalec W i d m a n n je obljubil dr. B1 e i w e i s u, da bo dal ojstro preiskovati proteste, vložene od več županstev glede zadnje volitve. Vlada v resnici že odpera ušesa. V Loki vodi to preiskavo znani komisar Jagrič iz Kranja. Sklical je semkaj tiste župane loškega okraja, ki so poslali proteste v Ljubljano. Včeraj so bili pri njem na zaslišanji: starološki župan in njegov srenjski sluga, župan loški in še nekaj druzih pritožnikov. Gospoda J a g r i č a je najprej mikalo od županov zvedeti, kaj jih je napotilo, da so proteste napravili, kdo jih je spisal, je bil li v ta namen srenjski odbor zbran, ali ne. Na prvo vprašanje mu dobro odgovori loški župan, BI. M oh ar: „Zvestoba do cesarskih postav in pa skrb za blagor srenje, kteri sem na čelu, to me je prisililo, da se in se pritožil zoper nepostavnost in krivico." Na drugo vprašanje odgovori, da je dal protest spisati iz lastnega nagiba in po svojih lastnih mislih. Na tretje vprašanje dobi gosp. Jagrič odgovor, da župan ni mogel takrat sklicati srenjskega odbora, ker je manjkalo časa, stvar je bila pa zelo nujna. Sicer pa je prepričan trdno, da je imel pravico in dolžnost tako ravnati. Na enaka vprašanja je v enakem smislu odgovarjal tudi staro-loški župan. G. Jagrič mu ni hotel verjeti, da je protest podpisal, češ, da se mu dozdeva pisava prelepa. Župan ga zavoljo tega naivnega očitanja možato zavrne. Ta župan tudi izpove, da srenjskega odbora ni bil sicer sklical zavoljo pomankanja časa, pač pa je dobil na vprašanje pritrjilo od dveh odbornikov. Najbolj zanimive reči je pravil Jagriču srenjski sluga starološkega župana, prav dobro je osvetil sleparstvo kranjskega beriča Ba-jerja. Ta mu je zročil volilne liste s poveljem, da jih mora v 24 urah raznesti po županiji, jih sproti pobirati in Bajerju izročiti. Sluga mu pravi, da to ni mogoče v tako kratkem času. Čez dve uri potem terja Bajer liste nazaj, češ, da zahteva to g. Jagrič, ki je bil prišel takrat tudi v Loko. Ta izjava srenjskega sluge je Jagriča tako neprijetno dirnula, da somu v naglici ušle besede: verfl.....r e .. 1. Povedal je še več zanimivosti, nekaj je pa vendar pozabil naznaniti, kakor se je javil pisatelju teh vrstic. Bajer mu je namreč rekel, da si z raznašanjem volilnih listov zasluži. On (Bajer) je prejel od nekeg gospoda v Kranj i (od kterega ni povedal) 25 gld. V prvem hipu je mislil, da je dobil le 2 petaka. Ko pa pogleda natančneje, vidi, da ima 5 pe-takov v pesti. Na te besede je priprav-ljen srenjski slugajpriseči,öe bi prišlo na to. Temu objektivnemu poročilu naj pristavim še nekoliko misli, ki se mi nehote vrivajo, ako premišljujem Jagričevo izpraševanje. Iz njegovih vprašanj se sploh razvidi, da mu ni bilo toliko mar, spraviti na dan nepostavnosti, ki so se godile pri vsem volilnem smetji, ampak skrb mu je bila stakniti kaj takih okoljšin, ki bi vloženim protestom vzele opravičevalen vzrok in veljavo. To nas nič posebno ne vtrjuje v nad i, da bi pričeto v rad no preiskovanje pripomoglo pravici v zmago. — Zakaj je nadalje g. Jagrič tako skrbno popraševal, kdo je proteste sprožil, kdo spisal? Ali je morda domneval, da so se napravili na pritisek kake zunanje komande? V Loki se je lahko prepričal nasprotnega in zvedel, da naši postavni župani niso slepo, mrtvo orodje, ampak, da se sami dobro zavedajo svojih pravic in imajo dosti odločnosti, braniti srenjsko samopravnost in odbijati krivične napade, naj pridejo od kterekoli strani. Oil Ilelecerkve, 27.jan. Naše občinsko predstojništvo je blagovolil okrajni po-glagar g. Ekel z volilnimi listi še le potem previditi, ko so vse branjevke in kuharice že svoje izkaznice v rokah imele. 6. t. m. je bil občinski svetovalec, kteri od svojega obrtnijstva več kot 8 gl. patenta plačuje, pri g. okrajnem glavarju, zali te vaje glasovnice za volitev, a ta mu odgovori, da jih ne da, da je še čas. 10. dan t. m. pa prinese okr. sluga časnike v hišo svetovalca, a o volilnih listih, ktere je v torbi imel, nič ne pove. Gre naprej in daje liste le onim, kteri so se podpisali za nemčurske in liberalne kandidate. Celi božji dan v nedeljo tava po hišah in še le ob eni po polnoči pride zopet do občinskega svetovalca, pri kterem je bil že prejšnji dan zjutraj, in jame po oknih nabijati ter odda za srenjsko predstojništvo, kterega udje so obrtniki, volilne liste. Tako je g. župan, znan poštenjak in konservativnega značaja, v ponedeljek še le zvedel, kaj se je v nedeljo po občini godilo. Ker smo bili ljudem v naglici povedali, da niso dolžni kandidatov v volilne liste zapi-savati, ktere bi jim hotel berič vsiliti, tudi ne njemu listov nazaj dajati, je samo dva preslepil, da sta njegove kandidate zapisala, ker je v nja tiščal in djal, da bosta manjši patent plačala in da mora liste seboj vzeti in brž naprej iti. Neko gospodinjo je naprosil, da je križ naredila, ker moža ni bilo doma, in gosp. berič je začečkal svoje kandidate v list in odšel z besedami: „drugo bom vse sam naredel". Nakega pametnega moža je tudi silil zapisati kandidate v glasilni list, rekoč: „Saj mi jih je dal notar Vormacher, le zapišite jih, ti so najboljši". Mož ga zaničljivo pogleda in ugovarja, da ne podpiše in nek pošten našinec, Golobič iz Kake, kteri je ravno tam bil, je beriča Ferjančiča dobro oštel, da je osramoten iz hiše pobegnil. Tedaj dva vsiljena podpisa je dobil v naši občini; 5 volilcem ni hotel izkaznic oddati, jih je rajši sožgal, kakor je sam neki obstal, 2 nista volila, 5, med kterimi je občinsko predstojništvo, je volilo pa narodne kandidate. Zavoljo tega nepostavnega ravnanja je občinsko predstojništvo precej protestovalo in protest poslalo volilni komisiji in prepis do g. Horaka. Vspeh, ki ga je imel gosp. berič, gotovo ne bo odvagal težkega odgovora, ki si ga je nakopal na glavo, ker naši kmetje hočejo zadostenje za beričevo sleparijo in si ne pustijo vzeti pravice, ktera jim po postavi gre, zato so se v protestih tudi oni do vis. deželnega odbora obrnili. Eden od njih je šel do okr. poglavarstva in je od g. komisarja zahteval izkaznico, a ta se mu posmehuje in ga vpraša, kdo ga je poslal tje po izkaznico; on je nima, mora biti kje tam pri županu, mu pravi. Berič gotovo ni sam od sebe listov pokončal, če jih je, naj se sam odgovarja. Preiskava bo že to na dan spravila. Te dogodbe pa nas uče, da je veliko demo-raliziranega v naši državi, in to je sad ustavo-verstva. Možje župani, kteri še na svojih nogah stojite in ne molite malika, ki mu je ime liberalizem ali brezverstvo, zapišite si za ušesa, kako nas okrajni g. poglavar spoštuje, kteri vam po polnoči glasilne liste pošlje; da je to istina, spričuje berič sam, kteri je od župana zato pokregan, odgovoril: ,,g. becirksgautman je moj prv< gospod, njega moram ubogati bolj kot koga druzega". Tako tedaj, da boste vedeli, od kod taka sapa veje! Domorodci, ako pride do novih volitev, vedite, da vsaka kruharica, vsak oštir, mlinar, kramar itd., da le patent plačuje, ima volilno pravico, in brž naročite takim, ktere naj volijo, da ne bo prepozno ! I» Kranjske gore na Gorenskem 18. jan. Kakor se bere v prejšnjih listih, da so se pri volitvah za kupčijsko zbornico drugod godile sleparije, ravno tako je bilo pri nas. Ilodil je neki uradnik davkarije, vzel je bil seboj za popotnico veliko torbo zvijač, da je na svojem potovanju ž njimi ljudi mamil in v mrežo lovil. Vsak podpis je bil zanj, naj že podpiše kdor koli, da je bilo le v gospodarjevi sobi podpisano; ako se mu je pa kdo ustavljal, se je po prsih trkal, rekoč: ako se komu kaka krivica godi, ga pride lahko vsaki čas v pisarno ozmerjat! Nekdo pa vendar-le ni hotel v mrežo skočiti in je kmetom naznanil, da to ni druzega kakor sleparija; imel je svojo stranko, da se je naredil protest zoper tako silo, po županiji na „volilno komisijo" v Ljubljano, drugega pa poslal g. Iloraku. V radoliškem kantonu je dobil županov sluga 13 gld. za agitacije pri volitvah; gotovo je za ta lepi znesek prevzel službo našemu srenjskemu slugi. Čast pa gre našemu županu, da ima dva srenjska služabnika. JVa Dunaju, 20. jan. (K volitvam.) Srce mora človeka zaboleti, če le površno pogleduje, kaj se je godilo pri volitvah za kupčijsko zbornico. Ko bi tudi ne bil Slovenec po rodu in mislih, ko bi bil kterega koli si naroda, ne mogel bi ostati miren in nebrižen prebiraje nenravno početje liberalne stranke. Vsa natura človeška koprni in tiši k odkritosrčnosti , možatosti, k poštenemu delovanju, bodi si nasproti posameznim osebam ali več- jim društvom; natura sovraži tisto prekanjenost in kačjo zvijačnost, ki po še tako krivičnih potih do svojih sebičnih namenov priti poskuša. Zakaj se pač tako pogosto oponaša ovi stavek : „namen posvečuje sredstvo". Zato ker ga natura človeška sama na sebi že preklinja. Zakaj se ovi stavek podtika možem in društvom mnogo vplivajočim na splošno vršenje dogodeb, a kterih vpliv je nepriležeu in se hoče zabra-niti? Zato ker ostudnost njegovo natura le količkaj razvita spozna in se zaničljivo obrne do človeka ali društva stoječega na tacem načelu. In ti ponosna stranka nemško-liberalna, ti si se s svojim počenjanjem zagrešila zoper človeško naturo, grešila si sama nad seboj; obsodi te tisti notranji glas postave zapisane v človeška srca, kterega zadušiti ne moreš! Ako sem jaz človek, moja človeška čast zahteva, da me spoštuješ kot človeka; ostro prepovoduje zlorabiti mojo nevednost v lastne, sebične, meni škodljive namene. Ali ni zaničevan in zasramovan vsakdo, kdor se v tem oziru pregreši? Ali se ravno ti grehi, kot ostudni, poštenega človeka nevredni ne razna-šajo po časnikih, da se uniči moralna moč osebe zakopane v to ostudnost? In tudi ta grdi madež pokriva tebe, ponosna liberalna stranka. Ne zaničuješ človeške časti le v eni osebi, kar bi te že obsojalo, ti zaničuješ celi narod, zvijačno in posilno zlorabiš njegovo nevednost, ali dobrovoljnost ali druge nesrečne okoliščine sebi v nečastno slavo, a njemu v lastno škodo. Zato te zopet obsodi človeštvo, ker ga v svoji sprevrženosti gnjusiš in ti kliče: sram te bodi! Kot udje velike družbe smo dolžni pospeševati vse, kar je ti družbi v prid. Sveti nam morajo biti natorni in drugi veljavni zakoni, ki vežejo društvo v eno celoto. Družba pa more le srečno živeti, ako jo nosi trdna, notranja nravnost. Odkritosrčnost, možatost, poštenost so temeljni kamenji, in kdor spodkopava te, pregreši se zoper družbo; kot gnjil ud zasluži, da se odreže in odvrže, ker drugače bi okužil še druge zdrave ude. In ti, po nosna liberalna stranka, si se ravno v teh volitvah kot tak gnjil, okužljiv ud pokazala, kot ud nevaren srečnemu družbenemu življenju. Ali niso vsa zvijačna in kriva pota, ktera si si izvolila pri teh volitvah, naravnost gromeči topovi nastavljeni zoper omenjeno temeljno kamenje? Ali nisi s svojim zgledom skušala uničiti nravui čut v vseh od tebe prevarjenih, v vseh pričah tvojega ravnanja? če tvojemu zgledu slede, razpasti mora skupno življenje, izrediti se morajo sami zalezovalci, sumljivci in drug druzega sovražilci. „Exempla trahunt" tem bolj, ker so tako očitna in pridejo iz višave. In zato ti zopet družbena natura naša kliče: sram te bodi. Še eno. Kaj bo, kedar ljudstvo spozna, kako grdo in nespodobno seje ž njim ravnalo? Gotovo se ne bo v ljubezni do dotičnih obrnilo, ampak v notranji nevolji se bo obrnilo od njih. Srd, sovraštvo, ktero zarad mnogih pregreh že žari kakor pod pepelom žrjavica, se na novo podžiga in neti. In potem, kaj boš storila ti ponosna liberalna peščica? Ali se boš drznila zopet po časnikih vpiti zoper zovražne Slovence, zoper narodnjake, da oni zoper tebe ščuvajo? Sama seješ seme razpora, seme sovraštva in zasluženega zaničevanja — vsaj služiš zaničevanja vrednim načelom! Ne seješ miru in ljubezni, ampak oboje razdiraš — kar je pa dejanje zoper zdravo društveno življenje. Zato ti zopet kličem v njegovpm imenu: sram te bodi! Naj se jek razlega po hribih slovenskih, naj doni daleč na okrog — naj pribobni v tvoje srce in naj te razjeda, dokler se ne obrneš na poti, ktere edino kot ljudje odobravati moremo. Izvirni dopisi. Iz Ilrega, 25. januarija. „Ex-agent tržaški G. II. M. zavaroval je — ali bolje rečeno, zavarovalo seje po njem pri banki Sloveniji mnogo kmetov z Brega. Tako u. pr. v Ricmanjih zavarovalo se je meseca decembra 1874 kakih 10 gospodarjev, kteri so odmah plačali dotične zneske in prijeli začasne pobotnice od banke Slovenije. Čez nekoliko dni potem vsili jim (nevednim kmetom) oinenjeui gospod zavarovalne police prve občne češke zavarovalne banke v Pragi; ne-kterim pa še polic ni poslal. Tako nepošteno vedenje domačega gospoda je zelo razsrdilo ljudstvo in škodilo banki Sloveniji. I» ■Muja.*') Nevarnost, kijenašej čitalnici pretila, je za nekaj časa srečno uklo-njena. V glavni skupščini, dne 28 pretečenega mesca, bilo se je z oduševljenjem sklenilo, temu z velikimi žrtvami složnih rodoljubov vstanovljenemu zavodu nikakor ne dati razpasti, ampak vse žile napeti, da se kak tak vzdrži, dokler se mu ne posreči konečno izbaviti se iz klešč, v ktere se je pred tremi leti v pre-naglosti vlovil, in ki ga odsihmal grozno stisku-jejo in žulijo. Ker je, kakor se je v tem cenjenem listu že javilo, mnogo prejšnjih udov iz različnih vzrokov čitalnici hrbet obrnilo, morala se je pozvati glavna skupščina, da se pogovori, kaj storiti, da se volk nasiti in ovci nič žalega ne prigodi; z drugimi rečmi nebi bilo mogoče dozdanjo čitalnično stanovanje v celosti obdržati in pri tem vendar ne čem dalj globokeje v dolge pogreznoti. Ko so se sobrani udje o resničnosti poljske prislovice: „Caly baran a wilk syt zaraz bvč niemoze" osvedočili, obrne se dr. Zarnik s prijaznimi rečmi do rodoljubja najemodalčevega, nebi li on manjše dve sobi za polovico cene nazaj vzel in temu ali onemu v najem dal, kar se vsako uro lahko zgodi- „Ja jih ne nucam; ali iz čistega rodoljubja in ljubezni do čitav-nice jaz za te dve cimri sto ranjš dam, več pa ni enega krajcarja." Da se je ta ponudba s hvaležnostjo zavrgla, se po sebi razumi, in osvedočeni smo, da si slavni odbor ravno tako ne bo porajtal najemodalčevega sveta: „naj se samo take no-vine za čitavnico naročujejo, kere so prav dober kup, ne pa tako drage ko n. pr. „Politik", ktere ne nucamo, po tem bo se ložej činš pla-čuval." — Večeraj petega januarja osrečil nas je g. Brandstetter s svojim pohodom. Mož je prišel svojih volilcev pitat, dali še imajo do njega zaupanje, odkar je z vlado nek v „Slov. Nar." v svoje vreme omenjeni „gšeft" napravil. Dan pred Brandstetterjevim dohodom imel je tukajšnji „Fortschrittsverein" sednico posve-tovavši se, kako stanovišče da bi on v tem pitanju zavzel. Prvi zavzame gosp. gimnazijski ravnatelj Fichna besedo rekoč: Jaz mislim, da ni tudi v bodoče nemarno nikakega vzroka našemu poslancu ne zaupati, kajti nikakor ni verjetno, da bi mož, kterega stanoviten značaj ptujski „Fortschrittsverein"že toliko let dobro pozna, črez noč „šuft" postal in v bodoče vsled one pogodbe z vlado glasoval. Če pa bi se vendar kaj takega zgodilo, še mu gg. volilci zmiraj lahko nezaupnico pošlo. *) Po naključbi zakasnjeno. Vred. Gosp. dr. llans Mihalič pravi: volilci ni rnajo celo nikakega vzroka zahtevati, naj njih izvoljenec mandat položi, ker so v Brandstet-terjevi pogodbi njegove dužnosti prema vladi in vice versa celo točuo naznačene in ograni-čene — pa mir. Govoril je še g. major Pasco-tini povdarjaje: „Prav to je znamenje Brand-stetterjevega chevalereskega značaja, da on ni čakal interpelacije volilcev: kako stojijo zadeve v obziru njegove pogodbe z vladoj? marveč se sam podbujenega našel stopiti pred volilce njim se spovedat in njih zapitat: jeli še imajo do njega zaupnost?' (Pri teh rečeh mislil sem si: dali bo naš Razlag, kedar težko pričakovano čast „hofrata" dosegne, tudi tako kavalirsko se obnašal, ali pa čakal do onde, dokle mu od vseh strani nezaupnice ne priromajo.) Pretehtovaje navedene tri vzroke sklene se: Brandstetterja prijazno zaprositi, naj nikakor ne položi mandata, ker „fortschrittsvereinovo" zaupanje v polnoj meri uživa. *) Po takej pripravi bilo je lahko izid prerokovati. Po dolgem in širokem govoru, kterega je dan po tej prigodbi g. Brandstetter pred volilci govoril, prikimali so namreč na-zoči volilci na pitanje g. dr. Strafele — kateri je bil po predlogu g. ravnatelja Fichne za predsednika izbran — dali so oni z dozdaj-nim vedenjem svojega poslanca v državnem zboru zadovoljni? Gosp. predsednik naglasuje potem dalje, da se danes zboruje prav za prav zavoij nekakega drugega pitanja, naime: dali volilci želijo, naj g. Brandstetter še zanaprej njih zastopnik v državnem zboru ostane? Navada je, pravi, kedar kak deželni ali državni poslanec dobi „orden" ali ako „avanzira", stopi taisti pred volilce in njih pita: kaj da sedaj o njem mislijo? No če poslanec z vlado kak privaten gšeft napravi, kakor v tem slučaju g. Brandstetter, takrat tako pitanje ni navadno, kajti to prej celo nič ne de, in nima nikakega vpliva na poslančevo obnašanje; marveč <5i je naš g. poslanec vsled one pogodbe z vlado, kakor nam je sam rekel, v boljšo kožo prišel, postal je še s tim, kakor je tudi sam spomenul, še samostaljnejši in bode še ložej ko dozdaj, kadar se mu zavzdi vladi zobe pokazal. Zato je najpametnejši, či vi gg. volilni izrečete: gosp. Brandstetter, vi še imate tudi zanaprej naše popolno zaupanje. In možje so spet prikimali g. bürge rmeistrovim rečem. Bilo je njih devet in štirdeset. Jako pikantni del Brandstetterjevega govora bila je njegova sodba o „Slovenskem Narodu" in njegovem uredniku. Najmikavnejše pa je, rekel bi, pismo Razlagovo kot posredovalca med „Slov. Nar." in Brandstetterjem. Pri branju taistega, pala mi je na um beloruska prislovica: Pod čornym ljesem Spotkav sja čort s bjesem; Svoj svojigo poznav, I na pivo pozvav. — Domače novice. Ljubljana, 30. januarija (Mrtvaški list) izdan po predsedništvih vseh narodnih društev za umrlem gosp. dr. Gostom se glasi: *) Čudom se čudimo, kako da nijeden g. gosp. dokaj tehtnega razloga ni povdarjal: Friceta že zato z vsemi močmi držati moramo, ker se nam uikako posrečilo nebi strašncjšega protivnika Slovencev v bečko lesenjačo spraviti. Vred. „Predstojniki podpisanih ljubljanskih dru-žeb naznanjajo, da je naš velespoštovani ud, slavni gospod dr. Etbin Henrik Costa, vitez avstrijskega Franc-Jožefovega-, mehikan-skega-Gaudelup- in papeževega reda sv. Gre-gorija, odvetnik, deželni odbornik, ud c. kr. deželnega šolskega sveta, predsednik Matice slovenske, podpredsednik družbe kmetijske, narodne čitalnice, političnega društva „Slovenije" iu katoliške družbe, pokrovitelj katoliške rokodelske družbe, častni meščan ljubljanski iu črnomaljski, častni ud podpornega obrtnijskega društva, ud množili učenih družtev itd. iti', včeraj zvečer ob 8. uri po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 43. letu svoje starosti, v Gospodu zaspal. Pogreb je jutri 30. t m. popoldne ob 4. uri iz njegovega stanovanja na bregu hiš. št. 192. Častite ude vljudno vabimo, da sodruž-niku svojemu, ljubljencu naroda slovenskega, diki domovine naše, ob slovesnem sprevodu na pokopališče v obilnem številu blagovolijo poslednjo čast skazati! V Ljubljani 29. januarija 1875, Karol baron Wiirzhaeli, predsednik e. k. družbe ketijske. Peter Kozlcr, podpredsednik „Matice slovenske". Dr. Jan. BlchveiS, predsednik narodne čitaluice in političnega društva „Slovenije". Jail. Mlirnik, predsednik dramatičnega društva. Josip Nolli, starosta „Sokola". J. N. Ilorak, predstojnik podpornega obrtnijskega društva. Viljem ffl'of Wunnltrand, predsednik katoliškega društva. Jailez Gnezdil, predsednik kat. društva rokode[skih pomočnikov. Franjo Ravnikar, predsednik glasbene Matice. G;iS[lfil' Allein, predsednik Marijine bratovščine. (Vabilo k Vodnikovi besedi), 2. svečana. Program besedi: 1. Nedved — „Vodniku1, himna za moški zbor s čveterospevom. 2. Pevec buditelj. Na god Vodniku. Govori gosp. Fr. Šmid. 3. Stöckl — „Blagi spomini1', mo ški zbor s samospevom za bariton, ki ga poje g. Pucihar. 4. W. A. Mozart — čveteroigra za gosli, violo iu violončel. 5. Winter — „Adri-jansko morje", veliki moški zbor s spremlje-vanjem glasovira. Po besedi ples, pri katerem svira c. k. vojaška godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Na korist muzikalnim potrebščinam čitalničnim je po večletni navadita večer vstopnina odločena tako-le: vsak ud čitalničin brez razločka plača 50 kraj., — gost, po kakem udu vpeljan pa 1 gold. gj^T" Danes je pridjaua priloga „Kmetovalca" za tiste gg. naročnike, kteri je v zadnjič niso bili dobili. Duhovskt; spremembe. V ljubljanski škofiji: Č. g. Janez Volčič, je dobil faro Šmarješko, č. g. Matija Lavrič pa je šel za administratorja v Novo oslico. Eksekutivne dražbe. 5. febr- 2. Valentin Matemik-ovo (3348 gl.) v Ljubljani. — 3. Jan. Klemene-evo iz Jakovice (5140 gl.), — 3. Mili. Logar-jevo iz Zgornje vasi (5515 gl.), — 3. Pavel Jančič evo iz Slivic (5800 gl ), — 3. Jan. Petrič-evo iz Spodnje Planine (1100 gl.), — 3. Andr. Vidmar jevo iz Begenj (2805 gl.), — 2. Ant. Petrič-evo iz Spodnje vasi (3395 gl.), vse v Planini. — 1. Sini. Trcven-ovo iz Godoviča (7700 gl.) v Idriji. — 3. Mart. Orlič evo iz Križev v Metliki. — 1. Jan. Orlič-evo iz Kriške vasi (2193 gl.) v Metliki. — 1. Andr. Kerma-tovo iz Orelika (1107 gl.) v Postojni. — 1. Jan. Fatur-jevo iz Zagorja (2100 gl.) v Bistrici. — 1. Tom. Könitsch-cvo iz Orehka (1747 gl.) v Postojni. — 3. Jože Barič-evo iz Sadinje vasi v Ornomlji. 'IVIPIfrnitrfi«* flrmicni- r«-ur 29. januarja. Papirna renta 70 —15. — Srebrna renta 75 60. — I8601etno državno posojilo 111 40. — Bankine akcije 95» — Kreditne akcije 216.75. — London 111 —, — Srebro 106 35. — Ces kr. cekini —. —. — Napoleon 8 91. llfnnrstM'U«- cen«. 28. jamuija. Državni fondi. j Denar.j rllago. 5 °/0 avstrijska papirna renta . . . . , 70 10 70.20 5°/0 renta v srebru....... 75 50 75.66 Srečke (loži) 1854. 1.......101,— 10150 ,, „ 1860 1., celi.....111.25 111.50 „ ,. 1860. 1., petinke . . . 115 50 115.75 Premijski listi 1864 1........137.75 138.25 Zemljiščine odveznice. Stajarske po 5%........i 9:».— 94.— Kranjske, koroške in primorske po 5°, 86.60 —.— Ogerske po 5%........ 78,— 78.60 Hrvaške iu slavonske po 5°/„ .... 7950 80 — Sedinograške po 5% ...... 75 70 76 — Delnice (akcije), Nacijoualne banke....... 9,19 940 Unionske banke . , . . . . . jll2 — 102.60 Kreditne akcije........222,— 224.75 Nižoavstr. eskomptne družbe .... 850.— 855.— Anglo-avstr. banke.......■ 129.78 j 130.— Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . 16»,— 165.— Tržaške „ 100 ., k. d. . 109. - 109.50 „ „ 00 „ „ ., . I 53 50 54 — Budenske ., 40 gld. a. v. .j 26.50 25 50 Salmove „ 40 „ „ ,, . . 3,5 — 33.50 Palffi-jeve „ 40 „ „ „ . 2 7.— 28,— Clary-jeve 40 „ „ „ . I 26 50 27.50 St. Genois ,, 40 „ „ „ . 26.50 27.— Windischgrätz-ove ,, 20 ,, ., ,, . 20 50 21.50 Waldstein-ove „ 40 ,, ,, „ . —.— —.— Srebro in zlato. Ces. cekini ..."......j.25— 5 26 — Napoleonsd'or.........j 8 91 8 93 — Srebro........... 105 80 105,95 Tržim cena preteklega tedna: Mernik 1 , ! I l s OJ 3 1 V V \i . .H ® -S aH Mesta: 5 3 « >« 3 s ; t -- -3 g t T3 ? J- 11. y > - J- O v Ljubljani 2 55 1.75 1.45 1 05 1.70 1.50 1.65 1.90 v Klanji 2.60 1.7(1 — 1.00 _ — 1.65 — v Loki 2,65 1.70 — 1.00 — 1.50 1.05 — vNovomestu 2.50 1.60 1.85 0 90 1.80 1.50 — 2.15 v Sodražci j 2.85 - 1.85 1.00 1 90 1.60 1.85 — v Mariboru 1 2.30 1 95 1.85 1.10 1 55 1.35 1,85 — v Ptuju j 2.25 1 75 1.50 1.00 1.35 1 25 1,50 I I I v Celji : 2.30 1.70 1.20 1.00 1.60 1.50 1.50 — i v Celovcu 2.3-1 2.13 1.40! I 00 1.35 — — — v Trstu 3.15 — 1.92, 1.33 1.85 — — — v Zagrebu 2.00 1.60 1.10 — 1.50 — — — v Siseku — — — — — — — — v Varaždinu 2.20 1.63 1.50 0.85 1 30 105 1.00 — ta Dunaju 2.65 — 1.85 1.20 1-60 — — — v Peštu 2.50 1.20 1.54 1.10 2.00 — — — v Pragi 2.75 2 30 1.80 1 00 — — — — v Gradcu 2.35 2 07 1.40 1.14 1.53 — — — V Trstu: Olje slabejše po 24 — 27, najboljše do 34-45 gld., sladkor 20—21 gld., kava Rio 49-58. Java po 62—63 gl., rajž 9 — 12 gld. cent. Petrolej od 8—10 gold. cent v sodčekib. g"odpisani priporoča p. i. občinstvu, zlasti visokočastiti duhovčini svojo zalogo voščenih sveč in voščenih svečkov (Wachsstöckel) ter si bode prizadeval postreči z dobrim blagom in najnižjo ceno. Naročila iz vna-njili krajev se hitro in po volji gospodov naročnikov izvršujejo. Oroslav Dolenec, Bvečar v Ljubljani (G4—10) v glediščinih ulicah hš. št. 40.