NOVO MESTO - Danes zaseda konferenca za družbeno aktivnost žensk v Novem mestu. Z delovno konferenco, na kateri bodo ocenile dosedanje delo, bodo počastile tudi 8. marec.
KOČEVJE - Danes ob 17. uri bo v Šeškovem domu temeljna kandidacijska konferenca, na kateri bodo sprejemali kandidatno listo za zbor krajevnih skupnosti, razpravljali o delegatih za družbenopolitični zbor in o uvedbi samoprispevka.
TREBNJE - Danes bodo odborniki obeh skupščin občinske skupščine sprejemali novi občinski statut, med drugim tudi odlok o oblikovanju delegacij za novo občinsko skupščino in izhodišča za družbenoekonomsko politiko občine v letošnjem letu.
METLIKA - Med petimi odloki, o katerih bodo na jutrišnji seji spregovorili odborniki občinske skupščine, sta tudi odlok o poprečni gradbeni ceni in stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini ter odlok, ki bo uredil nekatera področja-obrtne dejavnosti.
BREŽICE - V torek je v prosvetnem domu gostoval oktet Gallus. Priredil je dva koncerta za dijake gimnazije in trgovske šole.
KRŠKO - Kadrovski odbor, pri občinski skupščini SZDL je v ponedeljek predlagal inž. Nika Kurenta kot možnega kandidata za predsednika občinske skupščine. Inž. Kurent je vodja investicij v elektrarni Brestanica.
SEVNICA - V rorek so odborniki obeh zborov občinske skupščine sprejeli novi občinski statut. Med 15 točkami dnevnega reda so sprejeli tudi odlok o oblikovanju delegacij za bodočo občinsko skupščino, podprli so tudi pismo kozjanskih .občin za celovito obravnavo kozjanskih občin v okviru zakona za pospeševanje razvoja manj razvitih občin v Sloveniji.
SEVNICA — V sredo je bilo v Sevnici posvetovanje predstavnikov konfekcionarjev Lisce, Jutranjke, novomeškega Laboda in Jugotekstila iz Ljubljane o programu sodelovanja s Kenijo.
BREŽICE - Udeleženci občinske konference ZK so v ponedeljek z burnim aplavzom pozdravili predlog, naj tovariš Tito še naprej ostane predsednik. Brzojavko so poslali predsedstvu CK ZKJ.
ČRNOMELJ - Na predvčerajšnji seji so odborniki občinske skupščine sprejeli statut občine, odlok o številu in načinu delitve delegatskih mest v zborih občinske skupščine ter program javnih del za letos.
SEVNICA - V nedeljo popoldne ob 15. uri priredijo sevniški „mučeniki" tradicionalno tekmovanje salamarjev v gostilni Vrtovšck. Tekmovanja se vsako leto udeleži mnogo izdelovalcev salam.
Na ponedeljkovi seji so odborniki soglasno sprejeli statut novomeške občine. Naj ob 8. marcu zapišemo: če bodo statutarna določila spoštovana, tudi pravice žensk in mater ne bodo papirnata deklaracija. V občini, kjer je med zaposlenimi okoli 48 odstotkov žensk, bo statut osnova, na katero se bodo ženske sklicevale, če ne bodo imele dovolj besede pri odločanju. (Foto: S. Mikulan)
Razglasitev s himno
Novomeška občina prva na Dolenjskem dobila statut - Sprejet tudi odlok o delegatih
SEVNIŠKI MOST GRADIJO
V ponedeljek je celjski Ingrad Pričel graditi novi most čez Savo. V torek je zagrebška Geotehnika pripeljala stroje za zabijanje pilotov v rečno dno. Vse kaže, da so sedaj glavne ovire za začetek del mimo in da je končno stekla tako pričakovana gradnja.
Pravice in dolžnosti prebivalstva v novomeški občini so od ponedeljka uzakonjene še v eni temeljni listini — v občinskem statutu, katerega razglasitev so odborniki občinske skupščine, člani izvršnih teles družbenopolitičnih organizacij in poslanci sprejeli stoje in s ploskanjem. Po sprejemu statuta je mešani pevski zbor tovarne zdravil Krka pod vodstvom Radovana Gobca zapel državno himno in še dve pesmi.
Predlog občinskega statuta je dal odbornikom v razpravo predsednik skupščine Avgust Avbar. V imenu komisije, ki je pripravila besedilo statuta, je Avbar obrazložil vsebino te, za občino tako pomembne listine. Hkrati se je zahvalil vsem, ki so tvorno sodelovali pri oblikovanju statutarnih določil.
Občinska skupščina je takoj po razglasitvi statuta na delovni seji sprejela več pomembnih odlokov.
Črnomelj
najboljši
Mladi črnomaljski zadružniki so dosegli na finalnem republiškem tekmovanju „Kaj veš o kmetijstvu? ki gaje pripravila zadružna zveza Slovenije, izvrsten uspeh. Na nedeljskem sklepnem tekmovanju v Škofji Loki, ki se ga je udeležilo sedem ekip — zmagovalk področnih tekmovanj, so osvojili mladi Črnomaljci, o katerih smo poročali že z novomeškega tekmovanja, kjer so zmagali, prvo mesto. Sicer pa je v letošnjem tekmovanju mladih zadružnikov iz vse Slovenije sodelovalo 55 ekip z več kot 200 tekmovalci. Črnomaljci so pokazali največ znanja in so zasluženo osvojili 1. mesto.
1.708 novih naročnikov
Še 57 novih naročnikov v zadnjem tednu - uspeh marljivih poštnih dostavljačev in tov. Cveta Križa, ki pridobiva nove prijatelje domačega tednika v občinah Kočevje in Ribnica. Tako smo od 23. 11. 1973 do 5. marca pridobili že 1708 novih naročnikov, od tega:
134 iz brežiške občine, 55 iz črnomaljske, 242 iz kočevske, 173 iz krške, 39 iz metliške, 359 iz novomeške, 57 iz ribniške, 279 iz sevniške, 108 iz trebanjske, medtem ko si je naš tednik naročilo tudi 181 ljudi iz raznih pošt v Sloveniji in v SFRJ, 81 pa iz tujine.
Hkrati z novo prilogo P pošiljamo danes na ogled naš tednik številnim družinam v vseh devetih občinah in jih vabimo v vrste stalnih naročnikov DOLENJSKEGA LISTA. Tudi zanje bo veljala ugodnost:
DO KONCA MARCA 1974 ga bodo prejemali brezplačno, da bi tako spoznali najbolj razširjeni časnik našega območja.
Naročilnico za vas ima vaš pismonoša
URE DNlSTVO IN UPRAVA LISTA
Tak je odlok o pošiljanju delegatov v zbore nove občinske skupščine, ki bo imela v zboru združenega dela 70, v zboru krajevnih skupnosti 40 in v družbeno-političnem zboru 30 delegatov. Z naslednjim odlokom je skupščina uredila prispevke v primerih, kadar se namembnost kmetijskega zemljišča spremeni v nekmetijske namene, z odlokom pa je določila tudi pristojbine za kmetijske traktorje in priklopnike.
LUDVIK GOLOB SPET MEDOBČINSKI SEKRETAR
V torek popoldne se je v Novem mestu sestal novi medobčinksi svet ZK za Dolenjsko in za sekretarja soglasno izvolil Ludvika Goloba, ki je tudi do zdaj opravljal to funkcijo. Medobčinski svet je ustanovil tudi tri stalne komisije, ki jih bodo vodili:	komisijo	za	družbeno-
ekonomske odnose Jože Kočevar iz semiške Iskre, komisijo za politično propagando in tisk Janez Gartnar iz Trebnjega in kadrovsko komisijo Jure Perko iz Črnomlja. V nadaljevanju je svet sprejel akcijski program za letos in razpravljal o predkongresni aktivnosti v regiji.
MIRKO KAMBIČ -MEDOBČINSKI SEKRETAR ZK
V ponedeljek se je v Krškem sestal na novo izvoljeni medobčinski svet ZK Posavje. Za sekretarja so izvolili Mirka Kambiča, doslej tajnika občinske skupščine v Brežicah, za njegovega namestnika pa Viktorja Auerja iz Sevnice. Medobčinskemu svetu Z K Posavje bo pomagalo pri delu šest 9-članskih komisij, v katerih so po trije predstavniki iz vsake občine. Na seji so obravnavali tudi osnutek programskih izhodišč za delo medobčinskega sveta ZK.
IMENA KANDIDATOV SO ZBRANA
V torek se bodo končale temeljne kandidacijske konference v brežiški občini. Na njih razpravljajo o doslej predloženih kandidatih za funkcije, o kandidatih za družbenopolitični zbor in evidentirajo nove ljudi. Za predsednika občinske skupščine je evidentiran kot možni kandidat Franc Bukovinsky, za predsednika izvršnega sveta Ivan Živič, za predsednika družbenopolitičnega zbora Ivan Videnič, za predsednika zbora združenega dela Alojt Ferenčak in za predsednika zbora krajevnih skupnosti Rok Kržan.
OGNJEMET USTAVI
ZM v Krškem je 28. februarja zvečer priredila ognjemet in z njim počastila zgodovinski trenutek - sprejem slovenske ustave.
a
V drugi polovici tedna se bo ozračje malo ohladilo. Padavine bodo prenehale in so vmes veijetne kratkotrajne razjastnitve.
PRILOGA
V današnji številki P objavljamo, kako je v našem nagradnem žrebanju končano še zadnje, najbolj veselo dejanje: katrca je že v rokah srečnega izžrebanca.
Kot je že v navadi, boste lahko brali novo nadaljevanje o usmrtitvi Romanovih, novice s knjižnih polic, o produkcijah gramofonskih plošč, novostih s Filmskega platna. Na sredini P je za dve strani zanimivosti, med katerimi opozarjamo na članek „Devetemu mesecu naproti11. Kot ste se že navadili, je na drugi strani nova zanimivost o neznanih letečih predmetih, na zadnji strani pa nadaljevanje zapisa „Gradovi in usode“, ki govori tokrat o Starem gradu.
Mimo tega vas opozarjamo še na dve zanimivosti: v zapisu „Klinci gredo čez lužo“ govorimo o zanimivi domači obrti, na 27. strani pa objavljamo reportažo z naše akcije: novinar se je prelevil v berača, da bi dognal, kako živijo berači...
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
BANKA V ROKAH
UPRAVLJAVCEV
Prejšnji četrtek dopoldne so se na Otočcu sešli ustanovitelji in upravljavci Dolenjske banke in hranilnice na 11. redni zbor banke. Po poročilih se je razvila zanimiva in razgibana razprava, ki je med drugim potrdila, da se upravljavci banke zanimajo za delo osrednjega denarnega za-’ voda v pokrajini in da hočejo s prizadevnim sodelovanjem sodelovati pri oblikovanju in uresničevanju bančne politike. O tem bomo obširneje poročali prihodnji teden.
Navdušenje ob ustavi
„Ustavo, ki jo danes sprejemajo vsi zbori slovenske skupščine, smo krojili vsi, zato lahko zares s ponosom rečemo: ta ustava je naša, sprejeli smo jo za svojo, delavskemu razredu je dala v roke vse niti družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja naše družbe. Oblast v rokah delovnih ljudi pa še nikoli ni zatajila. “ Tako je spregovoril o sprejetju nove ustave sekretar metliškega občinskega komiteja ZKS Jože Mozetič na seji konference ZKS, ki je bila tisti dan, ko smo sprejeli novo ustavo.
Konferenca je poslala republiški skupščini, ki je ustavo razglasila, pozdravno brzojavko. Sprejem in razglasitev ustave SR Slovenije pa so z navdušenjem pozdravili tudi po drugih občinah širše Dolenjske
»Ma starih tirih...«
Ob letošnjem 8. marcu
Danes se ženske v praksi pogosto srečujejo z velikimi težavami pri uveljavljanju svojih pravic. Saj niso redke zahteve, da morajo pred zaposlitvijo 'predložiti zdravniško spričevalo, da niso noseče, in izjaviti, da ne bodo zahtevale stanovanj, otroškega varstva in podobno.
Zaradi posebnosti, v katerih žive matere, ki so od okolja do okolja različne, ni mogoče vseh vprašanj materinstva reševati samo z normativnimi predpisi. Te bo mogoče najprimerneje urejati šele v organizacijah združenega dela, v sporazumu z zaposlenimi materami, zato bi bilo koristno in potrebno, da bi problemi materinstva našli svoje mesto tudi v samoupravnih aktih organizacij združenega dela.
Lepi rezultati, doseženi v družbenem in ekonomskem uveljavljanju ženske, z vso ostrino opozarjajo na neskladja, družbena nasprotja in zaostajanje v reševanju tistih problemov, ki jih porajajo sodobni tokovi družbenega življenja. Medtem ko so ženske v pretežnem številu dejansko stopile na pot družbene proizvodnje, ko je družina vse bolj skupnost staršev in otrok, medtem ko raste število družin, kjer sta zaposlena oba roditelja, ostajajo funkcije in življenje v družini v veliki meri še na starih tirih, ker kasnimo z urejanjem otroškega varstva. “
(Iz govora Franceta Popita na zboru samoupravljalk v republiški skupščini oktobra 1973)
BREŽICE: SPREJEM MLADIH V ZK
V ponedeljek popoldne se je na drugi seji sestala občinska konferenca Z K Brežice. Ob prisotnosti predsednikov komisij, sekretarjev in nekaterih drugih gostov so najprej svečano sprejeli v ZK 19 novih članov, večinoma neposrednih proizvajalcev. Dosedanjemu sekretarju komiteja Francu Skindru so podelili red republike z bronastim vencem, odlikovanje predsednika Tita. Konferenca je končala sejo z volitvami delegatov za zvezni in republiški kongres. Posavske komuniste bosta na 10. kongresu ZK Jugoslavije zastopala Milan Ravbar iz Krškega in Milan Lokar iz Brežic. Za 7. kongres ZK Slovenije pa so bili izvoljeni delegati Darko Cerjak, Viktor Kostevc, Božena Ostrovršnik in Albina Tomin.
TURISTIČNA PRIZNANJA
Dolenjska turistična zveza je podelila 12 turističnih priznanj. Dobili so jih: Erna Šetinc in Mi-lorad Dimitrić iz Novega mesta, Peter Zgonc in Jože Zupan iz Šentruperta, Marica Zupanič, Martin Črnugelj in Božidar Flajš-man iz Metlike, Etbin Černe iz Črnomlja, Franc Kirn iz Otočca, Janez Breskvar in Dušan Stupar iz Krškega ter Belokranjsko muzejsko društvo iz Metlike.
V bršlinski telovadnici je bilo v nedeljo zimsko prvenstvo Dolenjske v odbojki. Zmagala je ekipa Trimo iz Trebnjega. Na fotografiji: predstavnik pokrovitelja tekmovanja, uredništva Dolenjskega lista.
Jože Splichal predaja pokal kapetanu trebanjske ekipe Nacetu Sili.
Več o prvenstvu berite na športni strani.
Turizem s »stranskim očesom«?
»»Razdrobljenost in lokalna ljubosumnost morata izginiti iz turističnega gospodarstva in načrtovanja na Dolenjskem. Le enotnost daje moč«y so menili na 4. občnem zboru Dolenjske turistične zveze na Otočcu
Na nedeljskem občnem zboru Dolenjske turistične zveze na Otočcu so poudarili, da je turistično gospodarstvo na našem območju v zadnjih letih precej napredovalo. Uspeh bi bil večji, če bi v desetih občinah, ki jih ta zveza združuje, gojili regijske in manj lokalne interese. Inž. Franc Razdevšek, predsednik Turistične zveze Slovenije, je menil, da bi enotni dosegli pri bankah, da turizma poslej ne bi več obravnavale s „stranskim očesom“.
(Nadaljevanje na 4. str.)
Marko Ivanetič: spet izvoljen za predsednika Dolenjske turistične zveze.
Inž. Franc Razdevšek: ,JDozo-rel je čas za oblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti “
tedenski
mozaik
V Washingtonu se je naposled začela velika pravniška bitka, ki bo lahko postala tudi uvod v začetku konca ameriškega predsednika Richarda Nixona. Sodišče je namreč obtožilo sedem nekoč najtesnejših Nixonovih sodelavcev, da so bili na različne načine vmešani v afero Watergate. Menijo, da bo ta prdces pokazal, če je pri tem kakorkoli sodeloval tudi predsednik Nixon. Če se bodo potrdile te domneve, potem Nixon skoraj gotovo ne bo dočakal konca mandata v Beli hiši, marveč se bo moral neslavno posloviti kot prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki se mu je zgodilo kaj takega. Kako se bo končala ta velika pravniška bitka, v kateri sodeluje tako v obrambi kot v obtožbi nekaj deset najboljših odvetnikov Združenih držav, je kajpak nemogoče napovedati, nobenega dvoma pa ni, da ima obramba šibkejše adute kot obtožba . .. hiša se je začela majati v temeljih . . .
Prav tako pa za zdaj ni znano kdo sta ugrabitelja, ki sta v Bejrutu kmalu po vzletu ugrabila veliko potniško letalo VC-10 britanske letalske družbe in ga v Amsterdamu zažgala (s pomočjo viskija iz bara letala), nato pa se vdala oblastem. Policija namreč ni uspela iz njiju izvleči ničesar, pa tako ne vedo niti kdo sta, še manj pa, kateri organizaciji pripadata. Palestinska osvobodilna organizacija je že sporočila, da se ne strinja s takim načinom delovanja in da obsoja tovrstne akcije... neznani cilji, znana (teroristična) sredstva...
•
Precej hudo pa je bilo tudi na japonskem otoku Okinawi, kjer sicer niso nikogar ugrabili, so pa ravno tako imeli težave (vsaj posredno) zaradi letal. Sredi nekega manjšega mesta je namreč nenadoma eksplodirala letalska bomba, ki je ležala v zemlji še od druge svetovne vojne. Ko je namreč buldožer hotel kopati jarek za vodovod, je zadel ob bombo, nakar je sledila strahovita eksplozija. Nesreča se je zgodila samo nekaj deset metrov proč od otroškega vrtca. Posledice:	velika	materialna
škoda in 4 mrtvi ter 28 ranjenih ... zakasnele posledice druge svetovne vojne...
»Presenečenje« pri sadju
Dozdevno pomanjkanje jabolk je zvišalo ceno, zdaj pa je tega sadeža na trgu - preveč
O načrtovanju se veliko govori, dela pa še vedno mimo njega. Lansko jesen so bili mnogi prepričani, daje premalo jabolk, zato so hoteli vsi napolniti skladišča z njimi. Nekateri sadjarji pa so menili, da bodo pozimi in spomladi jabolka precej dražja in jih niso hoteli prodati. Zdaj pa se vsi čudijo, zakaj je v skladiščih preveč jabolk.
Do začetka februaija je na živilskih trgih in v trgovini cena jabolk rasla tako, kot so predvidevali tisti, ki so menili, da lanska letina ni bila obilna.
TFLEGRAMI
PUNOM PENH — V sporočilu Lon Nolovega poveljstva je bilo objavljeno, da osvobodilne sile silovito napadajo mesto Kam po ng in da režim tja pošilja okrepitve po zraku in moiju.
AD1S ABEBA — Novi etiopski premier Andalkačev Makonen je za poveljnika etiopske vojne mornarice
Bastavil kapetana bojne lidje Tasava esta. Ta je zamenjal admirala Iskandra Desta, ki je med uporom mornarjev v oporišču Masaua pobegnil v Džibuti. Dest je vnuk cesarja Haila Selassija.
BRUSELJ - Ministrski svet evropske gospodarske skupnosti je pooblastil zahodnonemškega ministra VValterja Scheela, da lahko naveže uradne stike z ustreznimi predstavniki arabskih držav v zvezi z pripravami na evro-arabsko konferenco na vrhu, na kateri bi, kakor pričakujejo, izoblikovali temelje za nadaljnje dolgoročno sodelovanje.
Sredi meseca pa je zvezna direkcija za zaloge živil ponudila trgovini prvovrstna jabolka žlahtnih sort, delišes in jonatan, po 3,50 din kg. Postavila je pogoj, da trgovina ne sme prodajati tistih jabolk dražje kot po 4,50 din kg. Takrat je v nekaterih mestih cena jabolk začela padati. Vsi, ki imajo večje zaloge, so v skrbeh, kaj bodo z njimi. Direkcija pa je že sporočila, da trgovina ne mara njenih cenenih jabolk.
Podobno se dogaja tudi pri drugih pridelkih in živini. Kadar ') ni moči prodati živine, najdejo tisti, ki naj bi jo odkupovali, zagovor, da se je pitanje preveč razširilo ali da se pozimi proda manj mesa, ker nekateri koljejo doma. Pozimi pa ni zraslo nič jabolk, da bi jih zato bilo zdaj preveč. Pri prodaji jim sicer lahko konkurira južno sadje, a le takrat, ko so dražja od njega.
Glavni vzrok, da je zdaj preveč jabolk, je v tem, da jeseni ni nihče vedel, koliko smo jih pri-
M
PARIZ - Reševalci so že odšli domov, na mestu najhujše nesreče v zgodovini letalstva so ostali le še preiskovalci, ki skušajo odgovoriti na vprašanje zakaj je strmoglavilo veliko letalo DC-10 turške letalske družbe, pri čemer je izgubilo življenje 346 ljudi. Nesreče ni preživel nihče. Preiskava še zdaleč ni ' končana, govorice, da je letalo strmoglavilo zaradi sabotaže, pa so vse glasnejše. Turčija je v črnini, . predsednik republike prejema sožalne brzojavke z vseh koncev sveta - med drugim jo je poslal tudi jugoslovanski predsednik Tito. Na sliki: prizor na kraju nesreče 50 km od Pariza samo nekaj urHjo katastrofi. (Teiefoto: UPI)
(Iz zadnjega PAVLIHE)
%
- Ti b! pravzaprav moral 8. marec praznovati doma z ženo.
- Kje neki, ko pa sama pravi, da je zanjo največji praznik, kadar me ni domal
delali. Zvezna direkcija za zaloge živil jih je nakupila precej zato, da bi jih dala na trg spomladi, ko bi zaradi pomanjkanja bila zelo draga. Trgovci pa so se tudi dovolj založili z njimi. Zaradi visoke cene je bila prodaja slaba, saj so mnogi raje kupili oranže ali banane, To je moralo zmešati račune — a le tistim, ki so slabo računali.
Če bi jeseni vedeli, koliko jabolk je v vsej državi, bi jih lahko nekaj izvozili. Zdaj bo verjetno teže. Če jih tudi jeseni ne bi mogli izvoziti, ker bi naša cena bila previsoka za zunanji trg, bi jih bilo treba prodajati po nižji ceni. Za izvoz in doma, da bi bila poraba večja.
Sadjarski strokovnjaki opozarjajo, daje treba pridelovalne stroške sadja prilagajati stroškom v sosednjih državah. Ne le zaradi izvoza, tudi zato, da bi bila domača poraba večja. Statistike kažejo, da pojemo premalo domačega sadja. Delavci pa se čudijo, češ ali pridelovalci oranž dajejo svoje pridelke zastonj, da jih pri nas prodajajo po nižji ceni kot jabolka, čeprav so uvožene.
Brez vestnega načrtovanja res ne bo šlo. Ne le pri prodaji, ampak že pri pridelovanju. In ne le pri jabolkah, tudi pri drugih pridelkih in živini.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Prejšnji teden smo na tem mestu posvetili kolikor bolj se bo uveljavljal v resnični druž- pomen večjih vlaganj v razvoj OZD) ter o vso pozornost sprejetju najpomembnejšega beni praksi — kolikor bolj bo prišla do izraza nekaterih vprašanjih glede odtujenih centrov dokumenta jugoslovanskih narodov in na- večja pobuda ter ustvaijalnost delovnih ljudi gospodarske moči.
rodnosti — sprejetju nove ustave SFRJ — to- (kar preveva temeljna ustavna določila) in Sedaj je pred nami velika naloga — je ob krat pa naj veljajo naše besede osrednjemu čim bolj bo prišla do izraza njihova uskla- koncu poudaril Sergej Kraigher - saj bomo dogodku na Slovenskem v dneh minulega jena akcija ter uspešhost pri reševanju kon- morali poskrbeti za uresničitev ustavnih na-tedna, razglasitvi nove republiške ustave. Mi- kretnih nalog in protislovij družbenega raz- čel *n določb, to pa je naloga, ki traja že od nuli četrtek, 28. februaija, je bila v slav- voja.	sprejema ustavnih dopolnil leta 1971. To je
nostno okrašenih in do zadnjega sedeža zase- Temeljna določila o neodtujljivih pravicah neposredno delo, ki čaka vse samoupravne denih prostorih republiške skupščine na slo- delavca in o samoupravljanju v organizacijah organizacije in skupnosti, pa skupščine druž-vesen način razglašena tudi nova ustava SR združenega dela veljajo takoj, neposredno od benopolitičnih skupnosti in njihove organe Slovenije, temeljna listina suverenosti delov-
nega ljudstva naše republike kot neposrednega nosilca oblasti in upravljanja vseh drugih družbenih zadev na območju te naše širše družbenopolitične skupnosti.
Kot je v svojem uvodnem govoru ob tem poudaril predsednik republiške skupščine in republiške ustavne komisije Sergej Kraigher — nova ustava pomeni izvirno in revolucionarno družbenopolitično dejanje, in to prav zato, ker je nastajala v zelo razrvanih mednarodnih okoliščinah, ki postavljajo na preizkušnjo vsako državo in njeno družbeno ureditev še posebej, pa tudi zato, ker je nastajala tudi v ostrih spopadih ter političnem opredeljevanju znotraj same Jugoslavije. Sprejem naše nove ustave — tako ustave SFRJ kot tudi nove slovenske ustave — zatorej - široko presega okvire Jugoslavije in tudi okvire vsega današnjega časa.
To dejanje pomeni v družbeni praksi in mednarodnem delavskem gibanju novo potrditev marksizma z njegovo ustvarjalno uporabo v posebnih razvojnih okoliščinah vsake 'družbe — ie ob tem poudaril Sergej Kraigher. Mednarodni pomen nove ustavne ureditve pri nas pa bo v svetu toliko bolj naraščal,
ter vse družbenopolitične organizacije.
V dneh minulega tedna je republiški izvršni svet (na seji minulo sredo) posvetil še posebno veliko pozornost najnovejšemu položaju v živinorejski proizvodnji - položaju, ki je nastal po nedavni prepovedi uvoza svežega govejega mesa v deželi EGS, v Italijo in Francijo. Ta prepoved je kajpak nas precej prizadela, saj je dokaj zmešala račune našim živinorejcem, ki so po načrtu računali z (nemajhnim) izvozom na ti dve območji. Nevarnost je, da bi se sedaj začela zmanjševati obseg naše živinoreje, ki smo jo v zadnjih nekaj letih vendarle privedli do kolikor toliko zadovoljive ravni.
Izvršni svet je ob tem takoj picdlagal nekaj nujnih ukrepov - med njimi to, naj bi takoj prepovedali uvoz mesa iz tujine (saj bi nam ta uvoz, ki smo sc zanj odločili lani zaradi pomanjkanja mesa med turistično sezono,sedaj samo večal že tako večjo ponudbo mesa na domačem trgu), razen tega pa naš IS tudi meni, da bi bilo treba takoj omogočiti izvoz žive govedi še na druga območja. Ocene namreč kažejo, da je trenutno na razpolago v Jugoslaviji kakšnih 15.000 glav živine, od tega samo v upravno organiziranje delavcev po novih Sloveniji približno 3000 govedi.
ustavnih načelih), nadalje je spregovoril o , Na5 ‘zvr5ni svut tudi meni, da je sedaj primeren
 ‘	čas za sprostitev tržnih cen za meso - saj je, kot že
usmerjanju delitve dohodka in osebnih - re£eno< na trgu pQnudba mesa trenutno večja od hodkov (pri čemer je posebej opozoril na povpraševanja.
Tudi Slovenija ima novo ustavo
dneva razglasitve nove ustave - je še dejal Sergej Kraigher, pri tem pa je opozoril na nekatere pojave, ki zavirajo uresničevanje že sprejetih ustavnih dopolnil. V tej zvezi je Kraigher podrobneje in kritično spregovoril o ustanavljanju TOZD in samoupravnih sporazumih o njihovem združevanju v OZD (kar po njegovih besedah nekatere strukture še vedno zavirajo, s čimer preprečujejo samo
tedenski zunanjepolitični pregled
Izid parlamentarnih volitev v Veliki Britaniji je s svojimi posledicami ta teden zasenčil vse druge dogodke (ki jih sicer ni bilo malo) na mednarodni sceni. Dosedanji premier Edward Heath, vodja konzervativne stranke, je moral prepustiti predsedniško rezidenco v Daw-ning streetu št. 10 svojemu velikemu nasprotniku, vodji laburistične stranke Haroldu VVilsonu. Ta je že bil ministrski predsednik pred leti, ko ga je na volitvah porazil prav Edvvard Heath, politik, ki je včeraj moral zapustiti svojo uradno rezidenco.
Izid britanskih volitev ni presenetljiv, pri čemer je treba reči, da ne bi bil presenetljiv kakršenkoli drug z izjemo zmage liberalne stranke, ki pa bi bila v tem trenutku zanesljivo najbolj nenavadna stvar v vsej zgodovini britanske politike. Ker se torej ni zgodilo nemogoče, zmaga liberalcev, se je zgodilo samo tisto, kar ni presenetilo, namreč zmaga laburistov.
Kaj to pomeni za Veliko Britanijo?
Izmed vsaj pol ducata možnih ugotovitev se kot prevladujoča poraja naslednja: zmaga laburistične stranke očitno ni posledica prevladujočega prepričanja britanskih volilcev, da jih bo novi premier Harold VVilson brez težav popeljal k boljši bodočnosti, marveč prej izrazve-like razdvojenosti in nezaupanja v programe obeh strank.
Zdi se namreč, da Britanci niso toliko glasovali za tega ali onega, za laburiste ali konzerva-tivce, namreč predvsem proti temu, kar imajo sedaj — se pravi družbeno in gospodarsko zmedo v deželi.
Britanci imajo namreč dovolj grenke izkušnje z obema najmočnejšima političnima strankama, ki kljub vsem običajnim in neobičajnim obljubam v zadnjem desetletju nista uspeli uresničiti niti polovico tega, kar sta obljubljali, pa še več — zgodilo se je mnogo tistega, kar si nihče ni želel.
V tem trenutku je Velika Britanija sredi ene najhujših kriz v svoji zgodovini. Ta kriza zajema tako gospodarstvo kot družbene odnose, pogojena pa je tako z domačimi kot tujimi vzroki.
Domače vzroke je treba iskati v globokih družbenih neskladjih med množico relativno sicer dobro stoječih delavcev, ki pa nimajo skoraj nobenega vpliva na delitev presežka dela, in razmeroma ozkim krogom bogatega dela britanske industrije, ki spričo vse višjih cen surovin ne more več uspešno tekmovati z inozmstvom - Velika Britanija pa je dežela brez surovin,
dežela, ki je navezana zgolj na to, da obstaja s predelavo cenenih surovin v drage končne izdelke, ki jih potem izvaža. Kajpak je treba omeniti tudi čedalje hujšo inflacijo, ki je pognala kvišku življenjske stroške, zaradi katerih so delavci s stavkami (te pa so dodatno hromile že tako ne preveč uspešno industrijo) skušali izsiliti višje mezde.
To je ena plat britanskih težav. Drugo je mogoče iskati v spremenjenih mednarodnih gospodarskih odnosih ali drugače povedano v energetskih in surovinski krizi.
VVilson
zamenjal
Heatha
Heath je padel ko se je skušal zoperstaviti močnim sindikatom, ki so terjali višje osebne dohodke za svoje člane. Njegovo geslo je bilo „kdo vlada v deželi — vlada ali sindikati? Očitno je, da je precenil svoje sposobnosti in priljubljenost.
Njegov naslednik VVilson je že napovedal, da bo popustljivejši in sindikati, ki ne priznavajo dosedanje z zakonom dovoljene meje povišanja (samo 7 odstotkov letno) osebnih dohodkov, so obljubili sodelovanje. To lahko pomeni konec stavk in začetek kolikor toliko normalnega življenja. Sedaj dela namreč britanska industrija zaradi pomanjkanja energije (stavkajo rudarji v premogovnikih, Britanija pa pretežen del električne energije dobiva iz termoelektrarn) in ohromelega prometa (stavkajo tudi železničarji) le s polovično zmogljivostjo.
Toda tudi konec stavke najbrž ne bo mogel čez noč spremeniti položaja. Britanija potrebuje še kaj več kot zgolj povišanje osebnih dohodkov in prenehanje stavk. Britanija potrebuje korenite družbene in socialne reforme, potrebuje izdatne spremembe na skoraj vseh področjih. To ni več sila, kakršna je bila pred drugo svetovno vojno, čeprav se včasih obnaša (in tudi živi) kot bi bila še vedno.
BONN - Zahodnonemška socialdemokratska stranka je na volitvah v Hamburgu, eni izmed enajstih za-hodnonemških zveznih dežel, utrpela hud poraz. Sestava parlamenta je sedaj naslednja: SPI) bo imela 56, 1 DP 14, opozicija (CDU) pa 50 poslancev.
BREZ BESED
(Karikatura: Marjan Bregar)
Številne in domiselne maske so se tudi letos pokazale na pustni zabavi na osnovni šoli Katje Ru-pene v Novem mestu. Med mnogimi maskami je bilo veliko takih, ki so vzbudile posebno pozornost. Taka je bila tudi maska petelina. (Foto: Darko Šinkovec)
Prejšnji četrtek je tovarno zdravil Krka obiskala delegacija ministrstva za zdravstvo ZSSR, ki sta jo vodila namestnik ministra Gerasimov in predsednik tvrdke MEDEXPORT Vasilijev. Delegacija si je ogledala proizvodne prostore in se s predstavniki tovarne dogovaijala o sodelovanju.
Kmalu več kilovatnih ur električne energije in manj strahu pred temo. V Brestanici pospešeno gradijo plinsko elektrarno, ki mora biti zgrajena še letos. Gradbena dela izvaja novomeški Pionir. Na sliki: monter dela na stikališču. (Foto: Franc Pavkovič)
V	soboto zjutraj je odšlo z novomeške avtobusne postaje na ogled šole za kadete v Tacen pri Ljubljani 36 učencev novomeških osnovnih šol v spremstvu nekaterih delavcev novomeške UJV. V Tacnu so si ogledali tudi film „O miličniku". (Foto: S. Mikulan)
ZAKAJ NEENOTNE CENE ZA TELETA?
Na zadnjem volilnem zboru so se na Studencu zelo jezili nad neenotnimi odkupnimi cenami goveje živine v Posavju. Ugotovljeno je namreč, da odkupovalec sevniškega Kmetijskega kombinata plačuje za kilogram žive teže le 20 dinarjev, medtem ko jih odkupovalec krškega Agrokombinata na Raki plačuje po 26 dinarjev. Pri 100-kilogramskem teletu nastaja torej razlika za 600 dinarjev, zato se kmetje, razumljivo, raje odpravljajo na Rako, med njimi celo kooperanti sevniškega kombinata. Nenavadno je, da na tako majhnem prostoru ne morejo uskladiti cen.
K. ZORKO
•	•	\s	\s
Sejmišča
BREŽICE - Na sobotni prašičji sejem so rejci pripeljali 501 žival. Do tri mesece starih živali so prodali 297 po 28 - 29 dinarjev kilogram žive teže in 14 prašičev, starih nad tri mesece, po 18 dinarjev kilogram žive teže. Zaradi slabega vremena je bil sejem slabo obiskan in je bilo videti le malo kupcev.
NOVO MESTO - V ponedeljek so rejci na novomeški sejem pripeljali 448 prašičev, od katerih so jih prodali 272. Cena prašičem, starih od 6 do 12 tednov jc nihala med 520 in 630 dinarji, za prašiče, stare nad tri mesece, pa med 640 in 800 dinarji. Goveje živine so rejci prignali 83 glav, prodali pa 29. Cene volom so se gibale od 12,50 do
14,00	din za kilogram, kravam pa od 8,00 do 11,50 dinarjev za kilogram žive teže. Za mlado živino ni bilo nič kupcev. Cene so ostale na isti višini kot prejšnji teden, le za prašičke so malo padle.
Krško ponuja dobro in poceni sadje
Preskrba tržišča s svežim sadjem ni zadovoljiva. Koliko jeze in razočaranj je zavoljo nekvalitetnega sadja, ki nam ga lahko ponudi večina naših trgovin! Za 6 do 7,50 dinarjev dobiš blago, ki bi moralo biti prvovrstno, a sodi kvečjemu v drugo ali tretjerazredno robo. Hrušk je malo pa še drage so.
Enkrat cenejše sadje — v krški hladilnici
V	hladilnici krškega Agrokombinata imajo ta čas na zalogi še kakih 60 vagonov odličnih hrušk in 60 vagonov prvovrstnih jabolk. Pred kratkim so obvestili številne večje sindikalne organizacije po Sloveniji, da jim lahko takoj dobavijo hruške in jabolka po zelo ugodnih cenah. Hruške (na voljo so sorte boskova steklenka, zimska pastorijevka in ,,conference“) so pakirane v platojih po pribl. 8 kg, jabolka (znanih sort rdeči delišes in jonatan) pa v zabojih po pribl. 24 kg. Hruške vseh vrst stanejo: 30 din en plato oz. 3,75 din kilogram; jabolka rdeči delišes - zaboj 60 din oz. pribl. 3,33 din kilogram, sorta jonatan pa zaboj 80 din oz. pribl. 4,40 din kilogram. Sadje prodajajo v embalaži bruto za neto,
Kmetijski kotiček
Marec-čas sajenja drevja
Po skromni porabi sodeč, se ne zavedamo, kolikšna je hranilna in zdravilna vrednost sadja. Zdravniki priporočajo pol kilograma svežega sadja na dan odrasli osebi; če bi se tega držali, bi potrebovali nekajkrat več sadja, kot ga v naši republiki pridelamo in uvozimo od drugod. Toda strokovnjaki napovedujejo, da se bo v prihodnje obrnilo na boljše, da se bo pri nas poraba sadja v naslednjih dveh desetletjih najmanj - potrojila.
To pomeni, da se bo propadanje našeg sadjarstva ne le ustavilo, temveč lahko pričakujemo boljše čase. Zlasti plantažno sadjarstvo, ki zmore založiti trg z zadostnimi količinami izenačenega kakovostnega sadja, ima prihodnost, to so dokazale kljub neugodnemu položaju glede cen in reprodukcijskega materiala tudi naše sadne plantaže. „Pod soncem" pa ostaja prostor tudi za kmečko in vrtno sadjarstvo. Mnogi ljudje si iz veselja ali potrebe lahko sami pridelajo sadje.
Na vse to velja pomisliti zdaj, ko je čas spomladanskega sajenja sadnega drevja. Nekaj poglavitnih navodil za saditev zato ne bo škodovalo.
Sadilne razdalje so odvisne od bujnosti podlage, sorte, vzgoje. Najbolj običajno je sajenje v drevesne jame, čimbolj prostorne, globoke 60 cm, izkopane že kak teden pred saditvijo. Enoletne in dvoletne sadike se najraje primejo. Da bo uspeh še večji, jih poprej namakamo v „kalež“.
Preden drevje sadimo, nasujemo vsadilne jame mešanico živice, mrtvice, komposta ali pa kar cestnega blata. Na to plast položimo že poprej delno obrezane korenine sadike ter jih zasujemo z rodovitno zemljo, ki smo ji dodali zrel kompost, kakih 50 kilogramov na eno jamo. Če uporabljamo hlevski gnoj, ne sme priti v stik s koreninami. Namečemo ga na obod sadilne jame. Sadiko je treba privezati h kolu, zabitemu še pred sajenjem sredi sadilne jame.
Inž. M. L.
zato velja cena za plato oz. zaboj. Pri odjemu nad 2.000 kg dostavijo blago na dom kupca, vse manjše količine pa prodajajo v hladilnici v Krškem.
Sadje iz krške hladilnice je prvovrstno, cena pa sprejemljiva. Sindikalne podružnice lahko pomagajo svojim članom, da bi sredi zime prišli do kvalitetnega svežega sadja. Stopijo naj v stik z Agrokombinatom Krško. Še lepše pa bi bilo, če bi sindikati in podjetja obdarili s prvovrstnim sadjepi šole in otroške vrtce na svojem območju.
I
5
*
N
S
5
S
*
*
5 5
*
5
Del sodobne sejalnice za koruzo. ( Z ogleda lanske jeseni v Dragatušu pri Črnomlju).
Koruzno podjetje
Žito to, to je koruza, o njem molči slovenska muza. Zato pa vse več govorijo o njej gospodarstvenik^ zakaj ta poljščina postaja izredno' dragocena surovina in živinska krma. Jugoslavija je lani pridelala na 2,3 milijona hektarjih (od skupno 10 milijonov hektarjev rodovitne zemlje) rekordnih 8,1 milijona ton, kar jo uvršča med prve dežele sveta. Daleč na prvem mestu so ZDA.
Toliko večje pozornosti je potemtakem vreden sporazum, ki so ga te dni sklenili v Osijeku in ki utegne postaviti pridelovanje koruze na glavo - z uvajanjem ameriškega industrijskega pridelovanja. Tamkajšnji velikanski kmetijski kombinat' in ameriška družba Corn production Systcm iz Chicaga sta namreč ustanovila skupno podjetje za pridelovanje koruze, kar je prvi tak primer v Jugoslaviji nasploh.
Cilj dogovora je produktivnost dela v pridelovanju koruze povečati na ameriško raven: za 100 kg koruze ne porabiti sedanjih 40 do 60 minut (kmetje jih celo tri ure in več) temveč le štiri do pet minut. Zato pa bo treba povsem spremeniti način obdelovanja, agrotehniko. Namesto običajnih bodo na poljih delali do 320 KM močni traktorji.
Velikega podjetja se bodo lotili v Osijeku z „industrializacijo kmetij-stva“, vendar pa ne morejo vnaprej dati zanesljivega odgovora na vprašanje, ali bo tako pridelovanje tudi bolj ekonomično in donosno. Delovne storilnosti same po sebi v kmetijstvu ni tako težko povečati ob sedanjih tehničnih možnostih, to pa še ne pomeni, da se poveča tudi gospodarnost, donosnost. Spomnimo se na naše velike kmetijske obrate z veliko produktivnostjo in velikimi - izgubami.
M. L.
Pogozdovanje: z delovne akcije dijakov novomeške gimnazije
Nov gozdni zakon
„Zakoni se pri nas (pre)hitro spreminjajo, to slabo vpliva na njih spoštovanje!“ opozarjajo nekateri ljudje. Spet pa je res, da ni hujšega mučenja od mučenja zakonov, zato se zakoni morajo prilagajati življenju, družbenoekonomskemu razvoju, ki ga dosegamo.
Zato je bilo treba pripraviti tudi nov republiški zakon o gozdovih, ki bo uvedel ob upoštevanju doseda-
njih izkušenj samoupravno ureditev
-	tako imenovane samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo. Te bodo imele v rokah gospodarjenje z gozdovi v posameznih gozdnogospodarskih območjih.
Lastnike gozdov bodo zanimala nekatera praktična vprašanja -kako bo po novem s prodajo lesa in z žaganjem na domači, lastni žagi. Predlog novega zakona pravi, da lastnik gozda ne bo smel samostojno prodajati lesa, ki je namenjen za blagovno proizvodnjo, temveč ga bo lahko prodajala le gozdnogospodarska organizacija oziroma obrat za kooperacijo. Izjemoma bo lahko na svojo pest prodal le tisti les, ki bo morebiti ostal lastniku gozda od poseka za domačo uporabo.
Z žaganjem pa je predvideno tako: zasebni lastnik žage bo lahko žagal razen sebi tudi drugim le, če bo imel dovoljene za obratovanje take žage (izdajala jih bo občina), sicer pa bo brez dovoljenja lahko razžagoval les samo zase.
Ob stanovanje?
Eni družini pripada crio samo stanovanje. To načelo, sicer splošno sprejeto, kaže, da bodo v Vojvodini najprej začeli dosledno uresničevati. Kot povzemamo po „Borbi", je izvršni svet te avtonomne pokrajine predlagal skupščini Vojvodine predlog zakona o stanovanjskih razmerjih, ki bo lastnike vikendov gotovo vznemiril.
Predlog zakona pravi, da lastniki počitniške hišice, ki je večja od 60 kvadratnih metrov uporabne stanovanjske površine, ne bo imel pravice do družbenega stanovanja. To pomeni, da bo moral tako stanovanje prepustiti drugemu, bolj potrebnemu občanu.
Si lahko mislimo, koliko prahu bo dvignilo tako zakonsko določilo, če bo sprejeto? In kakšna bodo morala biti merila, ki jih bodo določili z občinskimi predpisi in po katerih se bo lastnik velikega stanovanja moral izseliti v vikend (pa ga ima denimo na Jadranski obali)?
Pa vendar je v svojem bistvu s socialnega stališča namera pravilna, socialistična. Zakaj bi si nekdo gradil razkošen vikend, stanoval pa v subvencioniranem družbenem stanovanju. Za tisti denar naj bi si gradil hišo ali kupil stanovanje v bloku, družbeno stanovanje pa bi zasedel tisti, ki ne zmore ne enega ne druge-
DOGOVARJANJE STEKLO .
Dogovarjanje o programih in financiranju splošne in skupne porabe v letu 1974 se jc v novomeški občini začelo minuli ponedeljek in torek, ko so predstavniki interesnih skupnosti seznanili delega.te iz organizacij združenega dela z načrti in denarnimi potrebami. Menili so, da je potrebno v nadaljnjem poteku dogovarjanja, ki se bo preneslo v delovne organizacije, interesne skupnosti obravnavati enakopravno.
sapi*«*1***
In spet bo prišlo dolgo vroče poletje in spet se bo ponovil na Dolenjskem pri odkupu mleka lanski napev: neurejene odkupne postaje, nehlajeno mleko, kisanje, neustrezna reakcija metilen-skega modrila, neizpolnjena zahteva odloka za odkup mleka in premijo ter v končni posledici - manjši dohodek za kmeta. Ob že tako nespodbudni ceni za pridelovanje mleka!
Pa ne bi bilo treba, da bi bilo povsod tako. Ko je pred leti stopil v veljavo omenjeni odlok s svojimi ostrimi higienskimi zahtevami - nekateri jih še vedno ocenjujejo kot pretirane - so rejci lahko upali, da bodo odku-povalci pogledali skozi prste, saj se vse čez noč res ne da narediti. Do takrat zbiralnic skorajda ni bilo, kaj šele da bi bile primemo urejene, s hladilnimi napravami. Odločeno je bilo, da bi zbiralnice urejali postopno, v ta namen pa bi izločali del premije za mleko. Res se je v Sloveniji nabrala čedna vsota 9,3 milijona novih dinarjev, kar niso ravno mačje solze, četudi so zbiralnice - zlasti hladilne naprave - precejšnja investicija.
Zdaj pa beremo v zadružnih „Obvestilih", da je bilo od omenjene vsote porabljeno le 26 odst. denarja. Sledi seznam, kjer je med kmetijskimi organizacijami v Sloveniji našteto, da KZ Črnomelj, KZ Žužemberk, KZ Trebnje, Agraria Brežice, KZ Bizeljsko niso porabile v ta namen niti dinarja, delno pa so porabili namenski del premije: Agrokombinat Krško, KK Sevnica, KZ Ribnica in KZ Metlika. Samo ZKGP Kočevje je v celoti namensko izkoristilo vso vsoto, medtem ko KZ Novo mesto ni (na srečo ali nesrečo? ) v seznamu.
Ob teh (uradnih) podatkih pograbi človeka sveta jeza, da bi naščuval kmete zadružnike, naj vendar udarijo po mizi, da se bo kaj zgani-
lo.	Pa knjižico „Zakon o združevanju kmetov“ - prvi slovenski zadružni zakon, h kateri je tako umljivo napisal razlago dr. Emil Ceferin, naj ponesejo s seboj. Bo prav prišla.
1 M. LEGAN
Turizem. Kdo bo dobil stanovanjsko posojilo?
( nadaljevanje s 1. st.)
O	turističnem razvoju na območju Dolenjske turistične zveze v zadnjih štirih letih je poročal predsednik Marko Ivanetič. Poudaril je, da se je turistični promet od leta 1967
?ovečal: gostov je bilo leta 1972 za 1 odstotkov več, nočitev pa 73 odstotkov več. Čas bivanja gostov se je poprečno povečal od 2,03 na 2,32 dni, medtem ko se je v Sloveniji bivalna doba zmanjšala od 2,6 na 2,3 dneva. Podatki kažejo tudi, da se je dolenjski prispevek k slovenskemu turističnemu prometu povečal - od
5,29	odst. v letu 1967 na 6,40 odst. ob koncu leta 1972. v tem času se je dolenjski delež turističnih nočitev povečal od 4,12 na 5,30 odstotka.
Tudi rast turističnega prometa v zdraviliščih je zadovoljiva, čeprav se zmogljivosti niso bistveno povečale: leta 1967 so imele Dolenjske, Šmarješke in Čateške Toplice 487 ležišč, ob koncu leta 1972 pa 604 ležišča. Zdraviliški delež pomeni v dolenjskem turizmu 34,3 odst. vseh ležišč in 46,9 odst. vseh nočitev, od tega je bilo 29,2 odst. nočitev tujih gostov. Povprečna doba bivanja domačih gostov v zdraviliščih je 5,27 dneva, pri tujih gostih pa celo 6,11 dneva.
Domači delavski turizem ni bistveno napredoval. Počitniški domovi, ki sicer premorejo komaj 84 ležišč, niso bili povsem izrabljeni. Planinski domovi, ki jih imamo na Dolenjskem pet, pa so premajhni, izjema je le dom na Lisci.
Na občnem zboru so veliko pozornost posvetili varstvu okolja ter se zavzeli, da bi naposled tudi na Dolenjskem ustanovili skupnosti za varstvo okolja. Kritično stanje Krke vznemirja, kot je poudaril Ivan Ži vič, podpredsednik brežiške občinske skupščine, pa bi se morali za zaščito te dolenjske reke enako zavzeti vsi, saj onesnažena Krka ni le problem ljudi, ki živijo ob njenem iztoku v Savo.
I.Z.
MLADI ŽENAM ZA NJIHOV PRAZNIK
Vaški mladinski aktiv v Šentjerneju in mladinski aktiv v TOZD ISKRA Šentjernej bosta pripravila v četrtek, 7. marca, ob 17. uri proslavo dneva žena. Med ostalimi bodo nastopili tudi Šentjemejski oktet, ritmični krožek z osnovne šole in tokrat prvič šentjemejska godba.
B. A.
V novomeški občini je komisija prejela 319 vlog, posojilo pa že odobrila 80 prosilcem
Vladimir
Delovne organizacije združujejo del svojega denaija namenjenega za stanovanjsko gradnjo, v sklad združenih sredstev pri Dolenjski banki in hranilnici. Iz teh sredstev se lahko kreditira gradnja in nakup novih stanovanj in stanovanjskih hiš ter rekonstrukcija obstoječih stanovanj in stanovanjskih hiš. S sredstvi bo upravljala samoupravna stanovanjska skupnost, do njene ustanovitve pa z njimi upravlja iniciativni odbor za ustanovitev te skupnosti.
V	decembru 1973 je iniciativni odbor razpisal I. javni natečaj za posojila za vse vrste stanovanjske gradnje, ki jo lahko kreditira sklad združenih sredstev. Tako je bilo za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš razpisano posijilo v višini 5,500.000 din.
V	razpisu je bilo določeno, kakšno dokumentacijo morajo posamezniki priložiti vlogi za pridobitev posojila, objavljeni pa so bili tudi drugi pogoji in prednosti za pridobitev posojila. Tako je bilo določeno:
- da znaša posojilo lahko največ
50.000	din, obrestna mera 3,5 odst. in rok vračanja največ 20 let; pri tem je bilo določeno, daje mesečni obrok za vračanje posojila odvisen od višine poprečnega osebnega dohodka na družinskega člana;
- da mora imeti prosilec zagotovljenih lastnih sredstev v višini 30 % končne vrednosti stanovanjske hiše, kar predstavlja tudi zgrajena hiša do III. gradbene faze (do podstrehe);
— da se bo posojilo odobrilo le na standardno velikost stanovanja;
— da imajo prednost tisti prosilci, ki nimajo stanovanja ali imajo neustrezno stanovanje; ki imajo slabše stanovanje; ki imajo manjši mesečni osebni dohodek; katerih člani so zdravstveno ogroženi, ter tudi tisti, ki imajo večjo lastno udeležbo; ki se zavežejo hišo zgraditi v čim krajšem roku in ki z dograditvijo lastne hiše izpraznijo družbeno stanovanje.
PRISPELO JE 319 VLOG
Rok za vlaganje ponudb za pridobitev posojila je trajal 45 dni po dnevu objave in je potekel 20. januarja 1974. V naslednjih 45 dneh pa je končala delo komisija za dodeljevanje stanovanj in kreditov pri solidarnostnem skladu, ki opravlja do ustanovitve samoupravne stanovanjske skupnosti tudi te naloge.
V	razpisanem roku je prispelo 319 vlog za pridobitev posojila za gradnjo zasebne stanovanjske hiše. Od teh jih je komisija obravnavala
300, 19 vlog pa ni izpolnjevalo pogojev glede zahtevane dokumentacije in namembnosti posojila.
Strokovna in administrativna dela v zvezi z razpisom in prejetimi vlogami so opravile strokovne službe podjetja DOMINVEST. Tako so te službe pripravile izračune o poprečnem osebnem dohodku na člana družine, o sposobnosti in dobi vračanja posojila glede na ta dohodek in pogoje razpisa ter opravile terenske oglede vseh objektov v gradnji. S terenskimi ogledi so bili ugotovljeni podatki po enotnih merilih za vse objekte in prosilce o tem:
- ali se gradnja izvaja usklajeno z odobrenimi načrti,
- kakšna je velikost objekta po namembnosti površin in kako se ta velikost ujema s potrebami družine ter kakšna je investicijska vrednost objekta in koliko je objekt zgrajen (faza dograditve),
- kakšne so sedanje stanovanjske razmere družine prosilca glede na velikost in bivalne pogoje ter lastništvo stanovanja,
- kakšne so ostale materialne razmere družine prosilca (po izjavi prisotnega prosilca ali člana družine).
MNOGI NE GRADIJO PO NAČRTU
Strokovne službe so za delo komisije pripravile podatke v pregledni obliki s prikazom vseh podatkov, ki so bili zahtevani v razpisu ali ugotovljeni na terenu. Pri tem so bili vsi prosilci razvrščeni v štiri osnovne skupine glede na obseg dograditve objekta, nadalje pa še glede na lastništvo stanovanja, ki ga prosilčeva družina sedaj zaseda, glede na sedanje bivalne pogoje družine in glede na osebni dohodek na družinskega člana. Tako je bilo doseženo izhodišče, da so vsi prosilci z enakimi pogoji enako obravnavani.
Značilna je tudi ugotovitev, da presenetljivo veliko število graditeljev ne gradi po potrjenih načrtih,
ampak pri svoji gradnji tako ali drugače odstopa od načrtov. Tako je od 300 primerov le 93 takih, ki grade usklajeno s potrjenimi načrti, 156 jih pri gradnji deLno odstopa od načrtov, 51 pa z gradnjo od potrjenih načrtov močno odstopa.
Nekaj številčnih podatkov: Skupina	Število	vlog
II. začeta gradnja
III. pod streho
IV. sredi gradnje
V. pred dokončanjem Skupaj
25
150
69
56
300
kredita
Zaprošena	vsota
13,314.500	dinarjev.
Razvrstitev vlog glede na doseženi osebni dohodek na člana družine:
do 1.200	123	vlog 41,0%
od 1.200 do 1.500 74 vlog 24,7% od 1.501 do	2.000	74 vlog	24,7	%
od 2.001 do	2.500	19 vlog	6,3	%
od 2.501 do	3.000	9	vlog	3,0	%
nad	3.000	•	1	vloga 0.3	%
Skupaj	300	vlog 100 %
Razvrstitev vlog glede na sedanje bivalne pogoje družine:
ga je v 80 primerih odobrila kredit v skupnem znesku 3,070.500 din, in to le tistim prosilcem, ki poleg ostalih pogojev tudi gradijo objekt v skladu s potrjenimi načrti, 23 prosilcem, pa komisija kredita ni odobrila. V vseh preostalih 197 primerih je komisija odložila dokončno sklepanje o odobritvi kredita najpozneje do 30. 6. 1974 in bo o posameznih vlogah sklepala v tem času potem, ko bo prosilec predložil veljavno gradbeno dovoljenje za tak objekt, kakršnega gradi.
Krediti so bili torej odobreni le discipliniranim graditeljem. Za tako ravnanje se je komisija odločila potem, ko je pridobila pojasnilo republiškega sekretariata za urbanizem in občinskih inšpekcijskih služb, da je družbeno opravičljivo in zakonito kreditirati iz družbenih sredstev le tisto gradnjo, ki poteka v skladu s potrjenimi načrti.
-ič
V	SPOMIN NA TRAGEDIJO NA JAVOROVICI
primerni
vzdržni
slabi
zelo slabi Skupaj
37 vlog 112 vlog 101 vloga 50 vlog 300 vlog
12.3 %
27.3 %
33.7 %
16.7 % 100%
PO KAKŠNIH MERILIH?
Komisija za dodeljevanje stanovanj in kreditov se je lotila težavne naloge, komu in kako dodeliti kredit. Izdelala je podrobnejša izhodišča glede na objavljene razpisne pogoje in zbrane podatke o prosilcih. Ta podrobnejša merila so bila oblikovana tako, da bi dobil višji znesek posojila tisti s slabšimi sedanjimi stanovanjskimi razmerami družine in z nižjimi osebnimi dohodki na člana družine, tisti z visokimi OD, ki žive v primernih stanovanjskih razmerah, pa posojila po tem razpisu celo ne bi dobili, oziroma bi dobili le tisti znesek, do katerega so upravičeni po razpisnem pogoju zaradi izpraznitve dnižbenega stanovanja, če ga zasedajo.
Komisija je obravnavala vseh 300 vlog in dokončno sklepala o odobritvi kredita za 103 prosilce. Od te-
Marca 1944 je bil na Javorovici tragičen dan. Padlo je 146 partizanov, aktivistov in drugih sodelavcev NOV.
V	spomin na ta dogodek bo odbor Cankaijeve brigade skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami iz Šentjerneja organiziral komemoracijo, ki bo 16. marca od 10.30 uri pri spomeniku v vasi Javorovica. Na pominsko svečanost vabijo organizatorji borce NOV, svojce padlih partizanov IV. bataljona Cankarjeve brigade, aktiviste in občane.
Odbor združenja borcev NOV v_________________ŠENTJERNEJ
»Dolenjski list« v vsako družino
V	ponedeljek popoldne sq se pred šolo na Mirni in na pokopališču v velikem številu poslovili od Vladimira Berceta domačini, prijatelji in stanovski tovariši.
Izteklo se je življenje učitelja, vzgojitelja in svetovalca. Rodil se je v družini vaškega učitelja v Šentjanžu. Kot mlademu naprednemu učitelju mu ni bila prihranjena pot predvojnih slovenskih šolnikov: s prvega učiteljevanja na Mimi so ga premestili v Loški potok, nato spet nazaj na Mimo. Okusil je brezposelnost, ker se je zameril klerikalcem. Kljub velikim težavam je izobraževal mladino in njihove starše v Koprivni na Koroškem, spet je romal nazaj na Dolenjsko, na Trebelno in Mirno. Z njemu lastno vnemo je povsod poleg šolskega dela pro-svetljeval ljudi. Bil je aktivist in organizator vstaje leta 1941, interniranec v Gonarsu, ponovno organizator na terenu in borec do zmage.
Poln izkušenj se je razdajal pri obnavljanju šol in organiziranju pouka v trebanjskem okraju, kjer je bil šolski nadzornik in poverjenik za šolstvo. V težkih časih razvoja socialističnega šolstva je bil vodja kadrovske službe v republiškem ministrstvu za prosveto. Najraje pa se je vedno znova vračal v rodno Dolenjsko, na Mimo.
Na stotine otrok in staršev ga pozna kot ravnatelja mirenske šole in kasnejšega prosvetnega svetovalca. Dolga, polna težkih preizkušenj in žrtvovanj je bila njegova življenjska pot. Nakopal si je bolezen, ki ga je prezgodaj iztrgala. Naj mu zapišem kar je kljub velikemu delu za naš mladi rod vedno odklanjal: besedo zahvale!
VILKO VIDEČNIK
i. r. ~:- * ft? '
zahtevajte PILS!
poglejte pod zamašek!
'
qs@k®IQ
cjLCjse®s
oioioia
DOLENJSKI LIST
To stran ste napisali sami!
Organiziran prevoz na delo in z dela domov olajšuje delavkam in delavcem v IMV njihovo življenje: 18 progam, na katerih prepeljejo vsak dan nad 1400 delavcev, pridružujejo prav zdaj še dve. Po potrebi jih bodo odprli še več, odvisno od števila prijav novih delavcev in krajev, od koder ti delavci prihajajo
KRUHA ŠE ZA 500 LJUDI
IMV nudi ženskam privlačno »moško« delo v avtomobilski proizvodnji, na obdelovalnih strojih, stružnih avtomatih in pri montaži prikolic ter osebnih avtomobilov
Prejšnji teden smo brali, da bo INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO samo letos zaposlila še 500 novih delavcev in delavk. Nadaljnje uspešno povečevanje proizvodnje avtomobilov, avtomobilskih delov in prikolic narekuje tovarni sprejem novih delovnih moči. Z vztrajnostjo si je IMV priborila ugled na domačem in tujem tržišču, njeni izdelki pa se enakovredno postavljajo ob bok najbolj cenjenim izdelkom te vrste na svetu.
Vodstvo podjetja vabi varna zanimivo delo v pravni
zato k sodelovanju strokovne kadre:
diplomirane ekonomiste in pravnike, inženirje strojništva ter mlade diplomante in absolvente te stroke, strojne tehnike, elektro tehnike, kemijske tehnike, metalurške in lesne tehnike, ki jih veseli raziskovalno, razvojno in tehnološko delo. V tovarni je na voljo zanimivo delo v proizvodnji: preserni-ca, mehanska obdelava, ka-rosernica, površinska zaščita in lakiranje, montaža avtomobilov in prikolic, kontrola kvalitete, notranji transport in skladiščenje - vse to vabi k sodelovanju.
Kaj pričakuje tovarna od mladih strokovnjakov? Predvsem to, da se bodo izobraževali še naprej! Predvsem zato jim nudi delo, ki daje najširše možnosti za teoretično dejavnost ter njeno prilaganje praksi. Pri delu se bodo mladi kadri seznanjali z modernimi metodami sodobne tehnologije, s proizvodnjo avtomobilov in avtomobilskih prikolic, pa seveda z organizacijo, vodenjem in s končno kontrolo proizvodnje ter z drugimi dejavnostmi, ki jih srečujemo pri razvojnemu delu in proizvodnji v tovarni.
Tu je še trgovinska dejavnost: prostih je več mest za ekonomiste in ekonomske tehnike, ki jih veselita izvoz in uvoz, zlasti pa transport in špediterska dejavnost. Od kadra na tem področju pričakujejo vsaj pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika. Tuje jezike se boste lahko učili na račun podjetja. - Administrativnim tehnikom, administratorkam in strojepiskam omogoča to-
in komercialni službi.
KAJ PA STANOVANJE? Tudi na to odgovarja vodstvo tovarne: v določenem roku, ki ga bomo sporazumno določili ob sprejemu na delo, bo podjetje omogočilo pridobitev stanovanja.
ZATO SPOROČA IMV NOVO MESTO: pričakujemo vašo prijavo, ki naj vsebuje tudi podatke o strokovni izobrazbi in kratek opis
i mv
MLADI DELAVCI
KI SE BODO TAKOJ ODLOČILI ZA DELO V SODOBNI LAKIRNICI IMV, IMAJO MOŽNOST, DA BODO V NAJKRAJŠEM ČASU PRIDOBILI SPECIALIZACIJO ZA BRIZGAL-CA LAKA.
—■
delovnih izkušenj, če jih imate. Povabili vas bomo na razgovor, kjer vas bomo seznanili s pogoji dela in se pogovorili o možnostih za nastop dela.
Razen delovnih mest za strokovni kader pa nudi IMV zanimivo delo tudi delavcem raznih poklicev, zlasti še:
— ključavničarjem, avtokleparjem, avtomehanikom,
— mizarjem, orodjarjem in varilcem, posebej pa tudi:
— priučenim in specializiranim delavcem v kovinski ali lesni stroki,
Pred 8. marcem pozdravljamo vse naše delavke v proizvodnji in upravi ter se jim zahvaljujemo za dragocen delež, ki ga dajejo skupnosti kot proizvajalke, matere, žene in vzgojiteljice mladega rodu! Iskrene čestitke tudi vsem delovnim ženam doma in po svetu!
Delavci in vodstva vseh TOZD v organizaciji združenega dela IMV Novo mesto
Uspešno se je vključila v montažo osebnih avtomobilov
- polkvalificiranim delavcem in večjemu številu
- nekvalificiranih delavcev.
Delovna mesta za priuči-tev v lesni ali kovinski stroki so zlasti primerna za žensko delovno silo. Številne ženske same rade povedo, da bi rade
„MOŠKO DELO ZA ŽENSKE"
v proizvodnji avtomobilov ali proizvodnji prikolic. V IMV jim nudijo delo na ob delovalnih strojih, stiskalnicah, stružnih avtomatih in na montaži osebnih avtomobilov. To so delovna mesta, na katerih najde prenekatera ženska svoj življenjski poklic in veselje.
Naj omenimo in še posebej poudarimo tudi skrb podjetja za prevoze na delo in z dela domov: na 18 progah prevozijo avtobusi IMV vsak dan nad 1400 delavcev. Prav zdaj razmišljajo o novi delavski avtobusni progi od Šentlovrenca prek Trebnjega v Novo mesto, od števila no-voprijavljenih delavcev pa je odvisna tudi proga Dobrnič
- Mirna peč - Novo mesto. Podjetje bo kupilo še več novih avtobusov, da bo prevoz njegovih delavcev reden in cenen. Delavec prispeva k stroškom prevoza za ves mesec le 15 dinarjev.
»Zakaj vas ni, otroci?«
Pri organiziranju prodaj* vstopnic za ogled lutkovnih predstav se je nekje zataknilo
Kočevje postaja vse bolj priljubljeno mesto za prirejanje dramskih srečanj. Lani je bilo tu srečanje najboljših dramskih skupin Slovenije, letos pa so se od 21. do 24. februarja zvrstile najboljše lutkarske skupine iz vseh predelov Slovenije. Na srečanju so sodelovale lutkarske skupine iz Raven na Koroškem, Mežice, Maribora, Kranja, Murske Sobote, Ljubljane in ena iz Bania-luke — Bielskega na Poljskem. Predstavili pa so se seveda tudi domači lutkarji iz Kočevja. V štirih dneh so priredili 11 predstav, od tega dve za odraslo občinstvo.
Predstave so bile prve dni povsem razprodane, kasneje pa se je z obiskom nekaj zataknilo. Kulturna skupnost Kočevje je zaprosila osnovno šolo, naj bi organizirala
POJASNILO
Na pismo tov. Peterleta iz Cikave št. 3, objavljeno 24. 1. 1974 v Dolenjskem listu št. 4. pod naslovom „Kako poklicati pomoč? “, dajemo naslednje pojasnilo:
Na oddelku milice Mokronog delavci izven rednega delovnega časa dežurajo izmenoma. Kadar zapustijo delovne prostore, občani najdejo pri vhodnih vratih obvestilo, kdo je dežurni in kje ga lahko najdejo.
Ko je hotel tov. Peterle telefonirati, ni dobil miličnika v pisarni, prebral pa ni sporočila, kje je. V nekem primeru se je občan v nujni zadevi obrnil na miličnika, ki ni bil dežurni. Ker ni imel ključa, je občanu svetoval, naj gre do najbližjega telefona.
Pripominjamo, da delavci postaj in oddelkov milice v nujnih primirih vedno pomagajo. Občanom svetujemo, naj, kadar slučajno dežurnega delavca ni v pisarni, pogledajo obvestilo in ga poiščejo. Prav gotovo bodo dobili pomoč.
Uprava javne varnosti NOVO MESTO
prodajo vstopnic za vse predstave. S tem bi omogočili vsem učencem ogled, vendar prodaja ni stekla. Menimo, da ne moremo pričakovati, da bodo učenci iz nižjih razredov sami hodili v pisarno po vstopnice. Res, da so učiteljice močno zavzete s prodajo raznih časopisov in pobiranjem denarja po razredih, toda ob tej priložnosti bi vseeno lahko poskrbele, da bi vstopnice prišle v prave roke. Še posebno, ker so prve predstave pokazale, kako živo zanimanje je med otroki za lutke, da vzgojnega pomena teh igric sploh ne omenjamo.
TKS Kočevje
POTREBUJEJO NOV AVTOMOBIL
Ko je lani gasilsko društvo Brestanica praznovalo 80-letnico ustanovitve, so njegovi člani ob pomoči drugih s prostovoljnim delom popravili do takrat zapuščeni gasilski dom in dohod do njega. Vse to je bilo mogoče napraviti le ob finančni podpori delovnih organizacij in s prispevki občanov.
Gasilci so ponosni na preurejeni dom in okolico, sodelovanje in pomoč občanov jim je v veliko moralno podporo, toda teži jih še nekaj. Nujno bi potrebovali nov gasilski avtomobil. Sedanji je že močno izrabljen, saj ga uporabljajo še iz časa okupacije. Avtomobil je v takem stanju, da po sedanjih prometnih predpisih ni več za na cesto, obenem pa ogroža življenje gasilcev. V interesu vseh je, da gasilsko društvo dobi nov, prepotreben gasilski avtomobil, saj bo le tako uspešno in dovolj hitro lahko pomagalo v primeru požarov ali drugih nesreč. Člani prostovoljnega gasilskega društva upajo, da bod občani razumeli to njihovo skupno potrebo in po svojih močeh pomagali.
ALBIN ZLOSEL
Dolenjski list -dar za 8. marec
Mož ustregel ženi in naročil darilo, ki bo prišlo obema vse leto prav
Cveto Križ, naš prizadevni nabiralec naročnikov, mi je 26. februarja povedal naslednjo zgodbo:
„Pred tremi dnevi sem prinesel Mariji Kreačič iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 59, na ogled Dolenjski list, da bi se nanj naročila. Dejala je, da bi se rada naročila, a se mora prej posvetovati z možem.
Vendar je na to pozabila. Spomnila se je spet, ko jo je mož vprašal, kaj si želi kot darilo za dan žena. Dejala mu je: „Rože trajajo le nekaj dni. Najlepše darilo zame bo, če mi naročiš Dolenjski list, ki ga bom prebirala vse leto. Druga darila so tudi draga, midva pa nimava veliko dohodkov.44 Vse to mi je povedala, ko sem spet prišel k njej. Že prej pa me je sama iskala, a me, žal, prav takrat ni bilo doma,44 je zaključil pripoved Cveto Križ.
J. P.
Marija Kreačič si je zaželela za darilo Dolenjski list.
50 let »Kmetskih fantov in deklet«
Jubilej nameravajo počastiti, kot je po svojem pomenu tudi vreden
Letos bo 50-letnica ustanovit ve Zveze kmetskih fantov in deKlet, ki so jo ustanovili 14. 12. 1924 v Ljubljani. Pobudnik proslave je iniciativni odbor, v katerem so člani nekdanjih Društev kmetskih fantov in deklet. Z Dolenjskega in iz Bele krajine so med njimi:
Jože Jakofčič, Mica in Rudi Jančar^ Ciril Majcen, Stane Kobler,
Mara Rupena, Franci Papež in Janez Žunič.
Iniciativni odbor si proslavo zamišlja kot osrednjo proslavo na vasi in za podeželsko prebivalstvo v okviru obletnic kmečkih uporov in hrva-tsko-slovenskega kmečkega punta, ob največji možni udeležbi kmečkega prebivalstva, zlasti še živečih članov DKFID.
Znano je, da je ZKFID že ob svoji ustanovitvi krenila v slovensko politično življenje kot napredno gibanje kmetsko-delavske mladine. KPS je po letu 1932 odločilno vplivala na razvoj društev in ZKFID s povezovanjem dijaške in študirajoče mladine s podeželja z delovanjem društev ter njihovih članov z delom Partije na njeni poti med ljudske množice. To je KPS na široko odprlo pot tudi do kmetov, naravnih in nujnih zavezni-
GLOBOKO: ZANIMANJE ZA KULTURO
V petek, 22. februarja, sta Globoko obiskala ljubljanski dramski igralec Boris Kralj in solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič. Priredila sta kulturni program, ki ga je občinstvo navdušeno sprejelo in toplo pozdravilo. Vsi prebivalci tega kraja si še želijo takih prireditev, obisk pa je pokazal, da je zanimanja za kulturo tudi v manjših krajih dovolj, le bolj poredko je gost v teh krajih.
Pionirji osnovne šole GLOBOKO
MLADI OB DNEVU ŽENA
Približal sc je 8. marec, praznik vseh žena in tudi naših mamic. Mladi člani RK želimo, da bi sc ob tem prazniku vsi prebivalci naše občine, posebno še žene, čim prijetneje počutili v lepo urejenem mestu in vaseh. Zato prosimo občane, da v dneh pred praznikom skrbno počistijo in urede okolico svojih domov, trgovin in podjetij ter s tem prispevajo svoj delež k prazničnemu vzdušju. Mi mladi smo pripravljeni poleg šole in svojih domov počistiti tudi parke in druge okrasne nasade ter avtobusno postajo. Pripravljeni pa smo priskočiti na pomoč povsod, kjer bi nas potrebovali.
Clam RK osnovnih šol občine Metlika
kov delavskega razreda, kakor je na II. kongresu KPS dejal tov. Miha Marinko. To je ZKFID in njena društva v celoti privedlo med sestavni del slovenskega ljudskega gibanja pod vodstvom KPS.
Tako je razumljivo, da so v odločilnih dneh slovenskega naroda, leta 1941, tako rekoč vsa društva z ZKFID vred bila na pozicijah OF. Zaradi tega je ZKFID dobila mesto v Izvršnem odboru OF slovenskega naroda, meseca decembra 1941 pa so vsa društva KFID kot celoto po ZKFID sprejeli v SKOJ. To se je zgodilo na podlagi posebne spomenice Glavnega odbora ZKFID, ki so jo podpisali vsi člani GO ZKFID in ki je izražala neomajno zaupanje v' komunistično partijo.
Boris Kidrič . je preje navedeni proces označil z jedrnatimi stavki: „Zveza komunistične mladine je v ,Zvezi kmetskih fantov in deklet4 organizirala proces demokratične opozicije. V teku osvobodilne borbe je Zveza kmetskih fantov in deklet povsem prešla na dosledne demokratične pozicije. Na izrazito zahtevo svojega članstva je kasneje prešla v Zvezo komunistične mladine, čeprav je ta v začetku odklanjala njen pristop glede na splošno linijo KP, ki je odstranjevala vse, kar bi se lah-
ko očitalo za nelojalnost v sodelovanju z drugimi skupinami/4
Tako ni čudtto, da se je - po doslej zbranih podatkih - v vrste borcev NOV in POS vključila večina članov DKFID. Znano pa je tudi, da so prvi partizani in organizatorji OF na posameznih področjih bili člani DKFID. Znani so primeri, da so vsi fantje, člani DKFID, kolektivno šli v partizane. Po grobih ocenah je okrog 90 odst. vseh članov in prista šev aktivno sodelovalo v OF.
Proslavo ob 50-letnici ustanovitve ZKFID si zamišljajo kot osrednjo proslavo za kmečko prebivalstvo naše republike. Kraj in čas proslave bo še breba določiti. Eden od predlogov je, da bi to proslavo vključili k proslavi 35-letnice Doma Matije Gubca v Vidmu ob Ščavnici, o kateri je naš list že poročal. Vsekakor je proslavo treba pripraviti v okviru možnosti - upoštevajoč pomen obletnice - vendar tako, da bo resnično manifestacija širokih ljudskih množic na vasi. Zaradi tega bi kazalo priprave za proslavo od vsega začetka povezati s prizadevanji Zadružne zveze Slovenije, še posebej mladih zadružnikov, za našo specifično pot preobrazbe kmetijstva.
Iniciativni odbor čaka prav v tem pogledu ogromno delo: dobiti sezname še vseh živečih članov. V to akcijo se vključuje tudi uredništvo „Dolenjskega lista44 s tem, da sprejema takšne sezname, poslane na naslov uredništva. Iniciativni odbor bo hvaležen vsem, če bodo sezname izpopolnili tudi s podatki o članih, ki so padli, bili pobiti ali internirani med NOB.	S.	K.
Šopek za kmečko ženo
Ko bodo 8. marca v »sch podjetjih slavili praznik žena in se jim bodo vsaj z majhno pozornostjo oddolžili za njihov trud, ko bodo po mestu hiteli možje in otroci s šopki rož za svoje žene in matere, takrat se kmečke žene in matere ne bo nihče spomnil. In nji bi rada dala ta šopek, skromni'šopek besed.
Kmečka žena in mati! Tiha in utrujena boš opravljala svoje delo, kot vsak drug dan. Morda ti bo otrok prinesel šopek pomladnega cvetja in tiha radost ti bo zasijala v očeh; za hip boš prenehala delati, potem.boš spet delala naprej.
Tvoje delo je iz dneva v dan enako, nihče ne šteje tvojih nadur, nihče ti ne daje dopustni, biti moraš ne samo gospodinja in mati, ampak delavka, ki mora
opravljati dela, pretežka za tvoje moči. Ko bodo ob 8. marcu slavili ženo-delavko, bodi ponosna na svoje delo tudi ti, kmečka delavka! In čeprav ne boš dobila darila ali šopka, vedi, da nisi pozabljena. Tvoji žulji so lepši in dragocenejši od rož, ki jih bodo dobile tvoje vrstnice v mestu, saj jih je porodilo težko delo.
8. marec je tudi tvoj dan. Oddahni se za hip in praznuj z zavestjo, da nisi manj vredna od tistih pri stroju v tovarni in od tistih v pisarnah. Dvigni glavo s ponosom, da si kmetica, in prejmi iskrene čestitke od vseh, ki poznajo tvoje delo, ga cenijo in spoštujejo.
MARIJA ZARABEC Hmelčec 24 Mirna peč
§t. 10 (1285) - 7. marca 1974
DOLENJSKI LIST
Naenkrat se je obrnilo leto in spet nam pripravljajo svečan osmi marec. Ne dajmo pa se pretentati, da bi nas s šopkom zadovoljili in se z lepimi besedami odkupili. Vsakdanje težave J namreč ostajajo. O teh govorimo za naš praznik in ne samo potiho, temveč na glas. Neurejeno otroško varstvo, slabi prevozi na delo, nočno delo, premalo založene trgovine, nezadovoljstvo] ob čakanju v ambulantah, jamasta cesta, premalo stanovanj, pa pomanjkljiv vodovod in premajhni osebni dohodki — o tem je treba spregovoriti za 8. ma/ec.
Vemo, da ne gre tega spreminjati na vrat na nos, toda začnemo kjer dobra volja ni le na jeziku. Mar ne bi.bilo ganljiveje, bolj smotrno in nam v večjo korist, če bi po svečani počastitvi dneva žena v kolektivu namesto sindikalnih klobas delili ključe novih stanovanj? Ali pa bi odgovorni v podjetju ta dan podpi- j ; sali pogodbo za gradnjo ambulante ali vrtca? Zakaj se ti proble- < mi kopičijo, nanje kažemo, spremeni pa se malo? Tam, kjer se] odloča o denaiju, ni zraven veliko žensk. Neskladje med položajem v naši družbi in njenim deležem je očitno. Je mar kaj čudnega, če torej namesto trgovine postavijo gostišče ali kegljišče namesto vrtca?
Prvi korak k spremembi v naš prid smo naredili s sprejetjem nove ustave, drugi nas čaka ob bližnjih volitvah. Tudi tega ne pozabimo ob našem prazniku, ki naj bi kljub vsemu ženam in
RIA BAČER
S ŠOPKI NE PREKRIJEMO RfiNICf
NADA MIKLAVČIČ, zaposlena mati enega otroka: „Doma sem iz Krškega, živim pa v Novem mestu. Varstvo imam urejeno, toda kljub temu bi petletno hčerko rada dala za nekaj časa v vrtec. Zaradi vzgoje in zato, da bi se privadila kolektivni igri in delu. Zal mi to ni uspelo. Premalo prostora imajo in dajejo prednost tistim brez varstva/*
MILENA PAPEŽ, predmetna učiteljica iz Krmelja: „Menim, da je bilo ob dobri volji ljudi v Krmelju storjeno že marsikaj, da so lahko tudi žene bolj zadovoljne. Urejeno je otroško varstvo, za varstvo je poskrbljeno tudi v šoli do 4. razreda. Ko bomo dobili novo šolo, bo drugače tudi za višje razrede. Rešiti bi bilo treba še vprašanje družbene prehrane v kraju. Ob vrsti mladih družin vidimo na šoli potrebo po šoli za starše.“
IVANKA ŠIŠKO, uslužbenka, Mirna peč: „Iz Mirne peči se vsak dan vozim v Novo mesto. Kaj pomeni to pri treh majhnih otrokih, si lahko mislite: cel šiht v mestu, cel šiht doma. Saj veste, kako gre doma: gospodinjstvo, pospravljanje, krpanje, največ dela pa dajo otroci. Najhuje je, ker v službi nimamo prostih sobot.“
LOJZKA VAJS, preddelavka iz Črnomlja: „Marsikaj me jezi. Vsi moški dobro vedo, da nas med letom zanemarjajo, potem nas pa še sprašujejo, pred praznikom seveda, če so bili med letom dovolj pozorni in pridni. Sicer pa sem zadovoljna, ker imam pridno hčerko in sina. Običajno mi kupita celo kakšno darilce ..
ANICA BOŽIČ, učiteljica z Brezja na Gorjancih: „V službo se že od novembra vozim v Podbočje. Otroka nimam kam dati, zato najbolj pogrešam vrtec. Zveze so slabe. Samo šolski kombi vozi na Gorjance. Do Šut-ne se nas stiska v njem 39, naprej v hrib 29. Nujno bi potrebovali avtobus.”
ŠTEFKA KLUN, INLES, Ribnica: „Minulo delo in stalnost sta pri nas premalo nagrajena. Dinar dodatka na leto za stalnost je gotovo premalo. Najmanj 10 din, če ne več, bi moral znašati ta dodatek. Le tako bi spodbudili stalnost.*4
MARTA MIHELIČ, Ribnica: „Ambulanta bi morala vsaj enkrat na teden delati tudi popoldne. Zdaj si moram vzeti prosto, če hočem k zdravniku. So take stvari, ki niso nujne in bi jih lahko opravili popoldne. Tudi dežurno nočno službo naše lekarne si želim.“
MARIJA TANKO, trgovka, Ribnica: „Premalo smo nagrajeni za leta službe oziroma sploh nismo. Tako enako zasluži trgovska pomočnica, ki je v službi en mesec, kot tista, ki je 15 let. Tudi dodatka za stalnost nimamo. To pomeni, da nas, ki smo dalj pri podjetju, oziroma, ki ^dalj delamo, niti ne spoštujejo.*^
f-------------------'------------
MAJDA RAINER, višja medicinska sestra iz Brežic: „Premalo časa mi ostaja za dom. V zdravstvu imamo razen rednega dela tudi dežurstvo in tako smo včasih zdoma tudi ob sobotah in nedeljah. Zaradi tega nas čaka toliko več dela v tistih dneh, ko smo doma. Dom in služba, to je dvojna obremenitev.**
f------------------------1-------\
IVANKA OSTRELIČ, prosvetna delavka iz Dobove: „Najbolj me teži to, da mi vedno znova zmanjka časa, da bi lahko v redu vzdrževala stanovanje. Vsak dan je prekratek. Veliko gospodinjskega dela gre na račun spanja. Večina zaposlenih žena je zaradi tega preutrujenih. Izjem skoraj ni.“
IVICA PAPAC, zasebna obrtnica — frizerka v Brežicah: „Pogrešam sodelovanje brežiške drogerije s frizerji. Prepričana sem, da bi se to dalo urediti. Potem mi ne bi bilo treba po vsako malenkost v Zagreb. Naj povem še drugo željo: ker imam lokal v glavni ulici, si želim, da bi jo večkrat pomili.
 ----------------------------------
BREDA GOLOB, kmetica iz Dolnje Pirošice: „Ženske bi bile zelo zadovoljne, če bi imele trgovino v vasi. Veliko časa bi si prihranile. Ni nam prav, da je mleko tako poceni: po dva dinarja ga odkupujejo! Doma bi si radi naredili nov hlev, zato si želim, da bi več iztržili za to, kar pridelamo/*
IVANKA VODOPIVEC, prodajalka iz Krškega: „Najbolj me moti deljen delovni čas, ker mi to razbije dan. V Krškem bi nujno potrebovali dvorano za prireditve. Tako malo kulturnega življenja imamo na desnem bregu Save! Včasih bi šla v kino ali na kako drugo prireditev, pa je peš na videmsko stran predaleč.“
TILKA ANŽLOVAR, kmetica iz Selc: „Pogrešam vse! Toliko zemlje je, da ni, da bi človek
?ustil ali šel. Imam pet otrok, 'e so večji doma, da popazijo na manjše, še gre. Ko smo lani v vasi za silo zgradili gasilski dom, smo se v njem lahko vsaj prvič za novo leto tudi pozabavali.“
JOŽICA PRAVNE, uslužbenka v 1MV, Mirna: „Z delom sem zadovoljna. Mož poleg dela še študira na višji kadrovski šoli. Ko bo imel to za seboj, upam, da bomo lahko tudi v družini več skupaj. Zaenkrat me skrbi kam dati v varstvo drugega otroka.“
DANICA ZUPAN, predm. učitcljica, Šentrupert: „Že otroci pravijo: mamica, ti potrebuješ vsaj tekočo vodo v stanovanju! Nasploh pa mislim, da je najvažnejše, če je človek zdrav in opravlja delo, ki ga veseli. Potem prebrodi tudi ostalo. Seveda pogrešam kulturne prireditve. Naj se človek še tako pripravlja na ogled predstav v središčih, tega zaradi oddaljenosti ne more.**
\ ----------------------------------
SAŠA PAPEŽ, upokojenka, Novo mesto: „Velikih problemov sicer nimam, težijo pa me nekatere stvari, na primer cene. Te so grozne. Mislim cene nasploh. Greš v trgovino in vidiš, da je cena za enak predmet višja kot pri sosedu.
MARIJA BUČAR, prodajalka, kiosk Koka, Novo mesto: „Da bi nam povečali dohodke, saj je vse tako drago! Ženske bi rade to in ono, pa moramo s seznama črtati zdaj to, zdaj ono. Pri dinarju se vse začne in konča. Katera gospodinji, bo to potrdila. Moram pa reči, da se je preskrba izboljšala in lahko vse nabavim v Novem mestu.“
/ \
CILKA SOTLAR, delavka, Boštanj: O težavah, ki jih prinaša vsakodnevno življenje, ni hotela govoriti. „Človek dela, kolikor more. Razen dela v vrtnariji pobiram še naročnino RTV vse od Šmarčne do Loga in Laz. Želim le ugoditi naročnikom, čeprav ni vedno mogoče.
/ N
JULIJANA HOČEVAR, prodajalka kruha, Krmelj: „Isto delo opravljam že 40. leto. Kaj pogrešam? Nič. Človek se mora zadovoljiti s tistim, kar je mogoče. Dostikrat je dovolj, da se človek lahko pogovori s človekom, ki ga razume.
MARIJA ŠUSTER, kmetica iz Rodin: „Bolezen, bolezen mi nagaja. Mož je v službi, imamo posestvo, jaz pa po trikratni operaciji ne smem opravljati težjih del. Pri nas na kmetih pa lahkih del sploh ni. Vinograd imamo, pomlad prihaja in res ne vem, kako bo, če ne bom mogla pošteno poprijeti za delo. Pa tudi to, da težko prigaranega vina Še pošteno prodati ne moremo, me jezi.“
FRANCKA ŠEPEC, kuharica iz Bršlina: „Delam v kavarni. Najhuje je delati ponoči. Vsak drugi teden delam tako, do 23. ure in še čez. Ko pridem domov, xmc vse čaka: otroci, gospodinjstvo. Kako je s tem, če si po dvanajst ur zdoma, ve le tista, ki ima sama podobne težave.
PAVLA MEDVED, uslužbenka iz Jelš: „Vsako najbolj zanima zdravje, njeno ali koga drugega od domačih. Jaz to še posebej dobro vem: kadar zboli mama, nimam komu dati otrok (dve in štiri leta), da ju pazi. Na vasi ni vrtcev, ljudje pa se varstva drugih otrok otepljejo.
SLAVKA ŠEGA, predsednica sindikalne organizacije v TEK STILANI v Kočevju: „Čimprej naj bi ukinili nočno delo žensk, zgradili še kakšen vrtec, cene pa naj ne bi naraščale tako hitro. Nočno delo bomo postopno ukinjali, predvidoma do leta
1976.“
-----------------------------------
ALBINA KOS, Dolga vas: „Zdravnik bi moral biti dosegljiv vedno, tudi ponoči. Ni prav, če dobiš odgovor, da bo prišel šele zjutraj. Ce imam jaz nočni šiht, moram vse pustiti in iti. To naj velja tudi v zdravstvu. Tudi cene prehitro naraščajo.“
/-----------------------------------N
JANA KOVAČ, delavka iz Črnomlja: „Pet mesecev starega sina imam in šele sedaj mi je uspelo preprositi zasebno varuško, da ga je vzela v varstvo za čas, ko sva z možem v službi.
Stanujemo v zasebnem stanovanju, vsi spimo v kuhinji, v sobi pa se je strop udrl...“
■P
STANKA KOVAČIČ, delavka iz Otovca: „Družinskih težav še nimam, saj še nisem rekla tistega odločilnega „da“. Kljub temu pa mi ne gre vse kot po loju. Starši nimajo pravega razumevanja za moje družabno življenje. ,Kar doma bodi, pravijo, tako boš najbolj varna! Jaz pa si včasih le zaželim malo razvedrila ...“
/  —>
JOVANKA TOLIČ, delavka iz Črnomlja: „Kot večina mladih mamic imam tudi jaz težave. Dveletna hčerkica je takrat, ko odide mož v službo, jaz pa še ne pridem domov, kar sama. Pa stanovanja moja mala družinica še nima. V eni sobi, v kateri ni vode, stanujemo, zasebno seveda.
kultura
in
izobra-
ževanje
TOVARNA — KULTURNO ŽARIŠČE
Snovanja pred delavci
Včeraj v novomeški tovarni zdravil: likovna razstava in literarni večer domačih avtorjev
Zanimivosti materinščine
«. Na povabilo novomeške podružnice Slavističnega društva je 28. februarja predaval v Novem mestu France Novak, znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri SAZU, o vrednotenju besedja v preteklosti. Predavatelj je poslušalce, pretežno učitelje slovenskega jezika iz šol novomeške občine in sosednjih občin, z zanimivo razlago popeljal skozi sisteme in metode , vrednotenja besed v različnih obdobjih slovenskega leposlovja od Trubarjevih časov do danes. Pri tem je poudaril, da se je naš knjižni jezik napajal, bogatil in oblikoval v glavnem iz treh virov: s sprejemanjem besed iz narečij, s privzemanjem besedja iz tujih jezikov .in z nenehnim ustvarjanjem novih besed.
France Novak, svojčas novomeški gimnazijec, doma z Vrhov pri Dobrniču, ki seje po študiju na filozofski fakulteti v Ljubljani posvetil materinščini, je do zdaj napisal že veliko razprav o jeziku, sodeluje pa tudi pri sestavljanju slovarja slovenskega knjižnega jezika. Med drugim pripravlja tudi doktorsko disertacijo iz pomenskih pojavov pri samostalniku slovenskega knjižnega jezika.
Predavanje, ki ga je imel v Novem mestu, bo v ponedeljek,
11.	marca, ob 16. uri ponovil v osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem za učitelje slovenskega jezika in druge poslušalce iz Posavja.
V ŠKOCJANU: „MATI"
Škocjanska mladina je pregnala kulturno mrtvilo v kraju: za kulturni dan — 8. februar so mladi pripravili recital Prešernovih pesmi, izkazati pa se hočejo tudi za dan žena in so pripravili krajši recital ter Klopčičevo enodejanko „Mati“.
FRANCOSKA UMETNOST
V MODERNI GALERIJI
V	ljubljanski Modemi galeriji so odprli razstavo „Osemdeset let francoskega slikarstva". Prikazuje dela 80 avtorjev, med drugim Pabla Picassa in Zorana Mušiča. Pred Ljubljano, kjer bo razstava odprta do 24. marca, so dela reprezentativnih predstavnikov francoskega slikarstva med letoma 1880 in 1960 videli Že v Beogradu, Skopju, Sarajevu in Zagrebu.
Dolenjska likovna in besedna ustvarjalnost sta doživeli še eno potrditev, geslo „Kulturo delavcem!“ pa novo ostvaritev: razstavo likovnih del petnajstih; domačih slikarjev amaterjev in literarni večer šestih domačih avtorjev so priredili sinoči v ločenskih prostorih tovarne zdravil Krka v počastitev dneva žena.
V prostorih delavske restav- prisostvovali tudi predstavniki
racije te novomeške tovarne so postavili na ogled svoja dela slikarji, člani likovne skupine pri novomeški ZKPO:	Marjan
Maznik, Tone Kumar, Tomo Kocuvan, Miran Hočevar, Toni Vovko, Lado Stepišnik,
. Tiki Pečar, Danja Bajc, Ciril Podbevšek, Bogdan Breznik, Slavko Hotko, Tugo Lebič, Jovo Grobovšek, Alma Pečar in Jože Saje.
Po otvoritvi razstave sta Jože Zupan, dramski igralec iz Ljubljane, in Božena Žigante-Petrov, članica novomeškega amaterskega gledališča, brda dela Vladimira Bajca, Janeza Kolenca, Milana Marka, Ivana Perhaja, Staše Vovk in Ivana Zorana. Ubranemu večeru so
Zveza komunistov je dolžna razvijati idejni koncept šolske reforme na vseh stopnjah. To poudarjajo izhodišča za X. kongres ZKJ v poglavju, ki obravnava vzgojno-izobraževalno dejavnost. S pojavom, da so marksi-
Iztrebljanja nezdravega
zem marsikdaj obravnavali kot zastarelo šolo mišljenja, od katere nimamo več kaj pričakovati, hkrati pa pripravljali tla za tako imenovano nevtralno šolo, se ni moč sprijazniti. Prav tako v šoli najbrž nimajo kaj dosti iskati ljudje, ki vnašajo v vzgojno-izo-braževalni proces religiozna pojmovanja.
Če bi komunisti oziroma osnovne organizacije ZK v vzgoj-no-izobraževalnih ustanovah delovali dovolj vztrajno, bi lahko preprečili ali vsaj občutno zavrli prenekatero izkrivljanje in možnost za prodor liberalizma, dogmatizma in drugih pojmovanj, ki so tuja samoupravnemu socializmu - podčrtujejo kongresna izhodišča.
Kajpak bi bilo hudo narobe kar vsevprek kazati s prstom in posploševati vse te hude reči, ki pa so tu in tam v tej ali oni obliki vendarle vznikale tudi v naši republiki, kot smo pred meseci zapisali, pa tudi na Dolenjskem. Tega namena nima nihče in tudi pričujoči zapis ne, saj obče le velja, da so prosvetni delavci s požrtvovalnim delom dokazali, da so za samoupravno socialistično usmeritev. Omenjeni kongresni dokument pa zahteva, da poslej tudi izjem ne sme več biti in da je naposled nujno doseči, da bo marksizem kot znanstvena teorija postal idejni temelj vzgoj-no-izobraževalne dejavnosti.
J. JUST,
družbenopolitičnega življenja iz občine, prirediteljica ZKPO pa je povabila tudi Tilko Blaha.
In tako se je želja pokazati domačo ustvarjalnost delavcem neposredno v delovnem okolju v celoti uresničila, dobrohotna zamisel prirediteljev pa povsem posrečila. Zdaj, ko je „led pre-bit“, se že lahko reče, da se je v tovarni zdravil porodil lep in posnemanja vreden zgled. Kaže, da bodo ta zgled med prvimi posnemali v IMV, ki je z ZKPO v dogovoru, da se prireditev iz „Krke“ ponovi za delavce Industrije motornih vozil.
USPEH z „RAZTRGANCI"
Drama Mateja Bora „Raztr-ganci“ je na žužemberškem odru požela lepa priznanja. Člani omačega KUD so pokazali, da ob dobri režiji (Marija in Srečko Kodre)_ pride tudi uspeh. Igro so v Žužemberku že ponovili, gostovali pa bodo še na Dvoru, Straži in še kje.
NA ODRU: NOVA DOMAČA OPERA
V	Operi Slovenskega narodnega gledališča so naštudirali najnovejše slovensko delo. Gre za opero „Cortesova vrnitev", ki jo je po znanem besedilu radijske igre pisatelja Andreja Hienga uglasbil Pavel Šivic. Krstna predstava bo predvidoma v drugi polovici marca.
IZBOR DEL
0 Prešernu
Nova razstava v novomeški študijski knjižnici
Studijska knjižnica Mirana Jarca je odprla v petek prejšnji teden novo knjižno razstavo: „Izbor iz prešer-noslovja". 125-letnici Prešernove smrti posvečena razstava (odprta bo do 15. marca) obsega 173 enot, pretežno dela vodilnih prešernoslovcev. Razstava ima tudi posebnost: šolsko vpisnico z imenom Franceta Prešerna iz ljubljanske šole, ki jo je Prešeren obiskoval kot dijak.
Knjižna razstava je vsekakor lep novomeški prispevek k letošnjim Prešernovim proslavam, ki hkrati obiskovalca opozori na nepretrgano vrsto učenjakov, ki so raziskovali Prešernovo življenje in proučevali njegovo umetnost. Med njimi so vsekakor najpomembnejši: Tomo Zupan, Fran Levec, Luka Pintar, Avgust Žigon, Ivan Prijatelj, France Kidrič, Josip Puntar in Anton Slodnjak.
DANES V DOLENJSKI GALERIJI
Tržaški umetnik Robert Hlavaty
Znanega slovenskega slikarja iz zamejstva in njegovo delo bo na otvoritvi razstave nocoj predstavil kritik Janez Mesesnel
Drevi ob 18. uri bo v Dolenjski galeriji odprta slikarska razstava našega tržaškega rojaka Roberta Hlavatyja. Njegovo ime ni samo dobro znano med slovenskimi umetniškimi ustvarjalci starejšega rodu, temveč je tudi med najpomembnejšimi imeni naših slovenskih kulturnih delavcev v Trstu in na Primorskem.
Najprej je razstavljal v rodnem Trstu, potem pa tudi pri nas in v svetu. Njegovi kraški motivi, morje in karikature so vse bolj utrjevali njegov umetniški sloves, ki so ga potrjevale razstave tako v tržaških gale-
Hlavaty se je rodil v Trstu 4. decembra 1897 staršem češkega rodu, ki so se naselili v Trstu 1888. Osnovno Šolo je obiskoval v Trstu, srednjo Pa na otoku Krku in maturiral na jdrijski realki 1921. Po vpisu na ljubljansko medicinsko fakulteto je nadaljeval študije v Zagrebu in jih s Promocijo končal 1. 1927 na univer-
v Padovi. Po krajši praksi v tržaški bolnišnici sc je speoializiral za zobozdravnika na stomatološki kliniki na Dunaju, potem pa izvrševal svoj poklic v Trstu. Ko mu je grozila Jaši stična aretacija, sc je umaknil v Ljubljano, od leta 1945 pa zopet izvršuje svojo prakso v Trstu in na svoiem domu na Opčinah.
Že srednješolca ga je zamikalo slikarstvo in se mu je vsega predajal.
bolj se je vživljal v sodobne umetniške tokove med univerzitetnim Rudijem, ko mu je bila njegova slikarska in risarska nadarjenost in ve-
lik smisel za duhovito karikiranje vir dohodkov za skromno preživljanje.
H "ah kot na Ouadrienalu v Torinu, v iljah in v Gorici, pri nas pa v mnogih umetniških razstaviščih od Lju-
Kot slikar pa je javno začel nastopati po osvoboditvi 1. 1945.
bljane do Beograda in od Reke do Maribora. Razstavljal je tudi v Celovcu, Pragi, Haagu in Montrealu. V tem kanadskem mestu je sodeloval na svetovni razstavi karikature. Za svoje umetniško delo, pa čeprav ni nikdar obiskoval kakšne umetniške akademije, je prejel mnogo lepih ocen, dobil pa za akvarel tudi prvo nagrado italijansko-ameriškega literarnega združenja.
O	njem in njegovem delu bo nocoj spregovoril umetnostni kritik Janez Mesesnel, ravnatelj Mestnega muzeja v Ljubljani. Naj bi čim številnejši obisk na otvoritvi razstave in v času njenega trajanja do 17. marca izpričal, da Dolenjci znamo ceniti njegovo umetniško delo, pa da cenimo in spoštujemo dr. Roberta Hla-vatyja tudi kot neutrudnega in odličnega kulturnega delavca med tržaškimi in primorskimi Slovenci.
odbojka
Trebnje napredovalo
Na zimskem prvenstvu Dolenjske: 1. Trimo, 2. Novo mesto, 3.-4. Žužemberk in košarkarji
Pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista in v organizacji trebanjskega odbojkarskega kluba Trimo je bilo v brslinski telovadnici zimsko dolenjsko prvenstvo, ki so se ga udeležili mimo organizatorjev tudi vsi trije drugoligaši — Novo mesto, Žužemberk in Mokronog, razen njih pa še ŠD Bršlin, Kočevje in košarkarji Novoteksa.
Kot je bilo pričakovati, so imele največ uspeha ligaške ekipe, v polfinale pa so se zaradi dobrega žreba uvrstili tudi Novoteksovi košarkarji. Zanimivo je, da so imeli Trebanjci znatno več dela v polfinalnem dvoboju z Žužemberkom, kjer so se celo ogorčeno borili za zmago, kot pa v finalu z Novim mestom, ki so ga z lahkoto premagali. Igra večine ekip pa žal ni prinesla nič spodbudnega:
vse preveč se namreč opirajo na znanje enega ali dveh igralcev. Novo-meščani, ki se borijo za vrnitev v slovensko ligo, igrajo zastarelo in slabo in bodo nedvomno hitro izpadli, tudi če se uvrstijo v ligo. Edina pot k napredku je pomladitev ekipe, prvi sadovi takega dela pa žal ne morejo biti vidni cez noč.
Z borbenostjo in željo po igri so se odlikovali zlasti Žužemberčani in Mokronožani, v zadnjem času pa je prijetno presenetil napredek Trebnjega, kjer se pozna resno delo. Njihova igra je zato napredovala in ekipa ni brez možnosti, da se obdrži v ligi.
Rezultati: Žužemberk - Kočevje 2:0 (5,5), ŠD Bršlin - Novoteks -košarkarji 0:2 (-9, -2), Mokronog -Novo mesto 1:2 (-5, 5, -9); polfinale: Trimo - Žužemberk 2:1 (12, -10,10), Novo mesto - Novoteks -košarkarji 2:0 (13,13), Novo mesto
-	Trimo 0:3 (-10,-10,-10).
m % t * i t
•Silil Vi i I!
FRICOV POKAL MEDLETU
V	soboto je bilo pri Gospodični na Gorjancih že 19. tradicionalno tekmovanje gozdarjev in lesarjev za Fricov pokal. Ob dobrih snežnih razmerah in solidni organizaciji je nastopilo 19 smučarjev, ki so se pomerili v veleslalomu na 250 metrov dolgi progi s 15 vratci in 80 m višinske razlike. Progo so morali prevoziti dvakrat. Najhitrejši je bil Medle pred Henčičem in Rebernikom, ekipno pa je zmagalo GG. Rezultati v kategoriji do 30 let: Henčič (No-voles), Bobnar, Jarc (oba GG); do 40 let: Medle, Rebernik, Goleš (vsi Novoles); nad 40 let: Serini, Knez, Šebenik (vsi GG).
košarka
Novoteks - toda v podaljšku
V dolenjskem derbiju zmaga novomeških košarkarjev nad metliškimi Kandidati za naslov prvaka ostajajo Vrhnika, Novoteks in Triglav
Dolenjski košarkarski derbi v zimski ligi ni prinesel dobre igre ampak samo napeto borbo, v kateri je bila dlje časa prednost na strani gostiteljev — metliške Beti. Novomeščani so vodili le v začetku in na koncu, se pravi takrat, ko je bilo najbolj potrebno. V rednem času se je namreč tekma končala neodločeno in šele podaljšek je dal zmagovalca. Odločilnih pet minut so bili Novoteksovi košarkarji mnogo bolj zbrani in zanesljivi, tako da so si zagotovili zmago že po prvih štirih napadih. Na lestvici so tako Metličani z manj kot 50 odstotki točk izgubili vse možnosti za visoko uvrstitev, Novoteks pa se še naprej bori za prvo mesto.
BETI - NOVOTEKS 77:82
V	prvenstveni tekmi zimske lige je Novoteks v izredno dramatični igri premagal Beti po podaljšku 82:77 (74:74, 38:41). Metličani so vodili ves drugi polčas, Novomeščani pa so jih lovili, nekajkrat dohiteli in končno ujeli v zadnji minuti, potem pa v podaljšku brez posebnih težav zmagali, ker je Beti naredila
^ >
MEMORIALNI VELESLALOM NA JAVOROVICI
V	nedeljo ob 10. uri bo na Javorovici nad Šentjernejem meddruštveno smučarsko tekmovanje v veleslalomu za memorial 4. bataljona Cankarjeve brigade.
Tekme bodo za cicibane, pionirje, mladince in člane v ženski in moški konkurenci. Organizatorji bodo najboljšim ekipam podelili prehodne pokale, po trije najboljši posamezniki v vsaki konkurenci pa bodo dobili kolajne. Vsaka ekipa šteje pet članov, štejejo pa se uvrstitve treh najboljših. Prijave pošljite do sobote na naslov: ŠD Šentjernej - smučarska sekcija (Miha Recelj), 68310 Šentjernej.
PETKOVIČ IN SITAR
V	petem in šestem kolu novomeškega šahovskega prvenstva je bilo nekaj nepričakovanih izidov, favoriti pa so doživljali težke trenutke. Prvič sta izgubila Petkovič in Sitar, popravil pa se je Praznik. Trenutni vrstni red: Petkovič in Sitar po 4,5, Praznik 4, Komelj in Škerlj po 3,5 (1), Poredoš 3, Šporar 2,5 (1), Materni 2,5, Istenič 2 (1), Milič in Pucelj po 2, Jenko 1.
J. P.
KOMU POKAL?
V	prvem kolu rokometnega tekmovanja za pokal brežiškega radia je Sevnica premagala Dobovo 23:21, Brežičani pa so dvakrat premagali Krško. Žal tudi letos sodelujejo le vse štiri posavske ekipe. Tekmovanje bo končano 17. marca, podelili pa bodo prehodni pokal zmagovalcu in plaketi za najboljšega strelca in vra-, tarja.
V. P.
USPEŠNO PRVENSTVO
V	ŠENTJERNEJU
Šentjerncjski smučarji so se ob dobri organizaciji pomerili na klubskem prvenstvu v veleslalomu. Rezultati: veterani - S. Grubar 51,5, K. Grubar 52,2, Lampe 54,5; člani: Tratar 46,1, Bratkovič 46,6 Ruden 47,7; mladinci: Jerele 51,1, Zagorc 56,2 Rolih 58,0; pionirke: Mavrin 73,8; cicibani: S. Grubar 64,2, D. Grubar 67,0.
J. K.
kopico napak. Medtem ko je Beti igrala enako tako v obrambi kot v napadu, je Novoteks spet igral neiznajdljivo v napadu, čeprav je bilo to zadnja leta najmočnješe novomeško orožje.
LESKOVEC - V prijateljskem srečanju v namiznem tenisu je domači Partizan v zanimivi igri premagal dijaški dom Krško 5:3. Za Leskovčane so nastopili E. Šribar, Janc in F. Veličevič, za goste pa Željko, Gombač in Dobravc. Najboljša sta bila Janc pri domačih in Željko pri gostih. (L. Š.)
LESKOVEC — V prijateljski rokometni tekmi so domači premagali dijaški dom Krško 31:28. Igraje bila nepovezana. Leskovec je nastopil močno oslabljen. Pri gostih je dal Gombač 12 golov, pri Leskovcu pa N. Mlakar 11. (L. S.)
Beti: Murko 11, Kosovac 12, Jezerinac 1, Lalić 10, Dautović 20, Rožič 17, Medek 4, Arbutina 2.
Novoteks: Splichal 4, Ž. Kovačevič 14, Kopač 7, S. Kovačevič 8, Ivančič 23, Poljšak 13, Piletič 3, Po-črvina 1, Seničar 5, Blažič 4.
BARTOL IN GUTMANOVA
Atletski klub Novo mesto je v sodelovanju s ŠŠD Grm v petek priredil kriterij mladih skakalcev v višino. Zal udeležba na tekmovanju ni bila taka, kot so organizatorji pričakovali. Manjkali so atleti iz Ljubljane in Celja, zadnji čas pa so nastop odpovedali še tekmovalci z drugih dolenjskih šol. Kljub vsemu so gledalci prišli na svoj račun, saj je bilo tekmovanje zanimivo, rezultati 13-letnih deklet in leto dni starejših fantov pa obetajoči.
Rezultati - dekleta: 1. Suzana Gutman 1.40; 2. Margita Papič
1.35; 3. Mateja Weiss 1.30; 4. Mojca Bele 1.30; 5. Brigita Galič 1.25 itd. Fantje: 1. Robert Bartol 1.65; 2. Marjan Lapajne 1.65; 3. Igor Rito-nja 1.60; 4. Gorazd Canič 1.60; Milan Štupar 1.55 itd.
Tekmovanje je bilo v telovadnici osnovne šole Grm. Zmagovalci so prejeli pokale in odličja.
S. DOKL
ŠPORTNI KOMENTAR
Prva smuka v sezoni!
Tradicionalni Fricov pokal — prva tekma v času, ko ljudje že nabirajo regrat!
Bržkone tudi starejši ne pomnijo tako neugodne zime, kakršno nam je muhasto vreme naklonilo v tem letu. Medtem ko je še na prelomu stoletja včasih tako zmrzovalo, da je celo Krka poledenela - tudi z vozovi so se vozili čeznjo - pa je letos tako malo snega in mraza, da so dolenjski smučarji komaj v nedeljo pričakali prvo tekmo v sezoni. Zares neverjetno!
Tradicionalni Fricov pokal so tako le spravili pod streho, zmago pa je pobral Medle iz Novolesa (o uvrstitvah poročamo na tej strani na drugem mestu). Žal je to uvodna smučarska tekma, ki so ji v prejšnjih sezonah sledila najrazličnejša tekmovanja, zlasti v slalomu in veleslalomu, še bolj pomembno pa je, da so po tej tekmi prizadevni smučarski delavci novomeškega Roga in številnih osnovnih šol pripravili v prejšnjih sezonah mnogo smučarskih tečajev.
Vse to je letos padlo v vodo: za organizacijo smučarskih tečajev bržkone ne bo dovolj snega, nedvomno
pa tudi ne primernega časa.
V	zimskih počitnicah na Dolenjskem ni bilo niti krpe snega in dobro zastavljeni načrti so zato propadli.
Zanimivo je tudi, da prva letošnja smučarska prireditev ni bila v našem središču v Črmošnjicah, pač pa na Gorjancih. To je nedvomno nov adut v rokah tistih, ki so pred leti zagovarjali Gorjance kot boljšo možnost za gradnjo smučarskega središča. Takrat so to utemeljevali zlasti z boljšimi cestnimi povezavami, z večjo bližino od mest, pa tudi z večjim zanimanjem gostinskih in turističnih organizacij. Hotel grad Otočec je na primer delal načrte, kako bi uredili Gorjance, da bi hotel tudi pozimi privabljal goste -smučarje. Zdajšnji adut bo gotovo tudi ta, da v skrajno neugodnih snežnih pogojih imajo vendar Gorjanci več snega kot Crmošnjice.
Če pa smo se že odločili za Crmošnjice, potem jih ne smemo pustiti na pol poti: gostinstvo caplja tam daleč za tistim, kar so 'že uredili športniki. J. SPLICHAL
C	
	
— ZamudO je zadnji vlak!
V
c
£&>
| Bo»ent»M IHI p|-e(j 20 |et|
Kaj prinaša cesta?
KAJ PRINAŠA nova cesta Dolenjski? Odgovor je hiter in kratek: v prvi vrsti kruh in zaslužek! Že za prvi odsek bo skozi vse leto zaposlenih 3500 delavcev pri zemeljskih in ostalih gradbenih delih. Zgraditi tako cesto v treh letih, na kateri je predvidenih 159 podvozov, nadvozov, mostov in celo predorov, ni malenkost. Lahko trdimo, da bo vsa odvečna delovna sila Dolenjske in Krškega polja imela pri novi cesti dovolj zaposlitve. Treba bo ogromno voženj, lesa, pripravljalnih del, izkopov, novih kamnolomov itd. Avtocesta prinaša zaslužek našim obrtnikom, trgovinam, voznikom in gostinstvu.
NOVO MESTO IMA že po svoji legi toliko lepih, tihih in prijetnih kotičkov, da nam res ni treba biti v skrbeh niti za sprehode niti za otroško igrišče. Vendar vse kaže, da se tega ne zavedamo. Vedno samo nekaj iščemo, tega, kar pa imamo tako rekoč pred nosom, ne vidimo. Vsepovsod iščemo primernega prostora za otroško igrišče, naše idilične Loke pa ne vidimo. O, vidimo že, toda nekateri pravijo, da Loka ni primerna. Kljub vsej idiličnosti so Lbko črtali iz seznama.
V ŽUŽEMBERKU IMAJO res lep zdravstveni dom, lep namreč, če ga gledaš od daleč. Če pa stopiš vanj, te pozdravijo razbite šipe, neprepleskana vrata in okna, po stenah so lise, ker zamaka. Stranišča niso urejena, dragocene naprave za kopalnico, ki jih je prispevala UNRA, pa zaprašene samevajo že celih osem let. Tudi prepih imajo vsepovsod. Nekaj posebnega so dohodi k zdravstvenemu domu. Če je dež, plavaš v blatu, ponoči je nevarnost, da si zlomiš vrat. Ali bo zdravstveni dom ostal tako skrpucalo ali pa se bodo le našla sredstva, da se dokončno uredi?
TEŽKE MILIJONE smo lani popili in pokadili. Za vino in tobak smo zpravili precej več kot za kruh, vseh vrst moko, testenine in mast. Koliko smo popili doma, pa statistika ne more ugotoviti.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 5. marca 1954
I
®	.	v
Zgodilo seje.Y.
DIAGNOZA PO DVEH SIUEET-JIH - Znanstveniki so šele zdaj, po več kot dveh stoletjih, odkrili vzrok bolezni, ki je mučila velikega španskega slikarja Francisca Goya. Z analizo njegovih slik so ugotovili, da je slikar med slikanjem prejel v telo veliko svinčevega karbonata, ki je v precejšnji meri zastopan v Goyevih barvah. Ker je bil veliki Španec posebno občutliv na delovanje te spojine, je močno obolel; izgubil je sluh, ohromel po desni strani in skoraj oslepel.
UPRAVA - VARUH - V Muenchnu se rodi povprečno dvakrat več nezakonskih otrok kot v ostalih nemških mestih. Mlade ženske iz vseh dežel Evrope rade prihajajo v to mesto, potem pa samota povzroči, da pač malo spodrsnejo in uboga mestna uprava ima varovanca več. Muenchenska mestna uprava je namreč varuh vseh nezakonskih otrok mesta.
ŠE EDEN - Svetovni rekordi v vseh mogočih disciplinah kar dežujejo. Ne mine teden, da ne bi postavili novega, pa naj bo še tako neumen. Tako so pred dnevi študentje in študentke ameriške univerze Morehead postavili svetovni rekord v nepretrganem telefoniranju. Na telefonu je celih 742 ur viselo 66 navdušencev za svetovne rekorde. Ni znano, ali ti študentje pokažejo toliko vneme tudi pri študiju.
KORISTNI OČENAŠ - Na vrhu avstralske liste najpopularnejših popevk se je zrinila nuna Jenet Mead, ki v stilu rock and rolla prepeva očenaš. V dveh tednih so prodali že več kot milijon primerkov divjega očenaša. Koristnost njene molitve je lahko preverljiva v precejšnji vsoti, ki jo je podjetna nuna prejela za popularni hit.
NISO JI VERJELI - V neki blagovnici v New Yorku je budni čuvar zasačil tatico, ki je zmaknila tri nočne ženske srajčke. Pred sodiščem se je tatica izgovarjala, da je kradla samo zato, da bi preverila budnost hišnih detektivov in da o tej temi piše roman. Sodniki ji niso verjeli. Morda tudi zato, ker je zmi-kavtka drugače znana lastnica javnih hiš, tam pa gotovo ni doma preveliko poštenje.
NI VZDRŽAL - Angleški filmski cenzor Brook Partridge je izstopil iz sveta filmske cenzure. Dejal je, da ne more in noče gledati tolikšne pokvarjenosti, kot jo je zaslediti v novih filmih. Od krvi, nasilja in golote je bil ugogi cenzor že čisto uničen.
KONEC POTRPLJENJA - Energetska kriza je po svoje udarila tudi po potrpežljivem Američanu McBrideu. Želel je napolniti prazni tank svojega Forda, toda na treh bencinskih črpalkah mu ga niso mogli dati. 2e čisto obupan je pripeljal na četrto, pa tudi tam bencina ni bilo. Z milimi prošnjami je izprosil tri litre bencina. Z njim je polil svoj avto in ga zažgal, domov pa se je mirno odpeljal z avtobusom.
PLEŠASTA ENAKOPRAVNOST - Ženske, ki se vneto borijo za enakopravnost z moškimi, dosegajo to enakopravnost tudi s plešasto glavo. Tako namreč zatrjuje dr. Irwing Lubowe, profesor za dermatologijo. Ugotovil je, da se v telesu žensk, ki opravljajo moške poklice, tvori več moških hormonov, ki povzročajo med drugim tudi plešavost. Take enakopravnosti pa si ženske verjetno ne želijo.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Veselje za delavca - trpina
(Veselica.) Z Goijanca se poroča, da je bila v fabriki g. Šlesinger — Goijanija predpu-stom prav prijetna večerna veselica tamošnjih delavcev, pri katerej so bili mnogobrojno zastopani tudi gozdarski uradniki. Gostilničarka gospa Chladek zasluži vso hvalo za svoj trud, da se je reč dobro obnesla. Gotovo nimamo nič proti poštenim veselicam delavca — trpina, ako so take, da ne Škodujejo ne nravnosti, ne denarnim močem pridnega delavca, ki si mora dostikrat res krvavo prislužiti svoje solde. Želimo le, naj bi se na Goijancih in drugod povsod tako plačevalo delavcem, da bi se lahko preživili in se tu in tam pošteno lahko kaj poveselili.
(Iz Starega Loga) na Kočevskem se poroča: Pustno nedeljo so Cigani v Kočevju močno poškodovali 20 letnega mladeniča, ki je poprej v gostilni z njimi popival. Ranili so ga s sekiro na davi in na vratu. Cigani so zbežali takoj proti Črnomlju. Skrajni čas je, da oblastva store konec ciganskemu vlačugarstvu ter z vso strogostjo zatro nasilstvo in nadležnost teh in
MEDICINA
Z aspirinom po trombozi
Raziskujejo, ali res aspirin varuje pred trombozo in infarktom
Ali lahko zdravilo zoper bolečine, acetil-salicilna kislina (ASK), vsem poznana pod nazivom aspirin, zavaruje organizem pred trombozo (začepitev krvnih žil) in srčnim infarktom? Znanstveniki poskušajo pritrdilno odgovoriti na to vprašanje, saj kažejo mnogi znaki, da bi to utegnilo biti res.
Znanstveni sodelavec znanega zahodnonemškega Usta „Frankfurter Allge-meine“ piše o tem naslednje: Vse je šele v stadiju kliničnih preiskovanj. Čeprav nekateri znaki kažejo, da aspirin varuje človeško telo pred trombozo in infarktom, je vendarle problematično, da tovarna Bayer iz Leverkusena že propagira svoj izdelek „Colfarit“ v tem smislu. To utemeljujejo z dejstvom, da acetil-salicilna kislina preprečuje tvoijenje skupkov trombocitov (lavnih ploščic). Nadaljnje raziskave so pokazale, do so vzroki tromboze in infarkta, zasnovanega na sklerotičnih spremembah, mnogo bolj zapleteni in da bo potrebnih še precej zdravniških raziskav, preden bodo povsem natančno določili delovanje acetil-salicilne kisline.
Vseeno pa: acetil-salicilna kislina (aspirin) ostaja zaenkrat najbolj obetajoča snov za preprečevanje tromboze zlasti zato, ker je ne samo zelo poceni, temveč ker je tudi najmanj nevarna od vseh zdravil. Zaradi tega že sedaj ne bi kazalo preprečevati jemanja tega zdravila bolnikom, ki jih ogroža tromboza, pa četudi zdravilo še ni dokončno raziskano.
Li l1 1 « ■A
BOJ S KRAVO - V Frankfurtu so imeli cela dva dni vojno v malem. V klavnici so bili premalo pazljivi in podivjana krava jim je ušla iz rok. Klatila se je okoli in napadala ljudi. Vmes so morali poseči policisti, ki so nadležno kravo s streli ubili iz policijskega helikopteria.
Električni avtomobil „Zele 1000“, ki mu prerokujejo lepo bodočnost
Za 3 dinarje 100 km daleč
Po evropskih cestah je že začel voziti prvi uporabni električni avtomobil za mestni promet. Nekaj sto jih je zaenkrat v prometu, zato povsod, kjer se pojavijo, zbujajo zanimanje in začudenje ljudi. Toda že ti prvi modeli so pokazali, da je novi avtomobilček izredno praktično vozilo, tako da mu urbanisti prerokujejo veliko bodočnost.
Zgradila ga je italijanska tovarna „Zagato “ in ga imenovala „Zele 1000“. Avto je višji kot daljši, saj je dolg le slaba dva metra. V njem je prostora za dva potnika in 200 kilogramov tovora. Poganja ga električni motor, ki dobiva električno energijo iz šestih akumulatorjev. Za polnjenje akumulatorjev je primerna navadna napetost in v pičlih šestih urah se jih da napolniti za vožnjo, dolgo do sto kilometrov. Po izračunih stane uporabnika tega avtomobila sto kilometrov vožnje samo tri dinarje, kar je neprimerno manj v primerjavi s stroški, ki jih zahteva uporaba navadnega bencinskega avtomobila. Poleg tega je „Zele 1000“ skoraj neslišen in ne onesnažuje zraka z izpušnimi plini. Res, da ni tako hiter — največja njegova hitrost je 40 kilometrov na uro — toda za mestno vožnjo je to kar dovolj.
Sama vožnja z njim je preprosta. Z obratom kontaktnega ključa se vžge motor in z običajnim prestavljanjem krene naprej. Je zelo okreten, in ker je tako majhen, ni težav s parkiranjem.
In cena? Niti ni tako visoka. Zaenkrat stane, preračunano v dinarje, tri milijone in pol.
H
enakih klativitezov, pred katerimi noben človek že ni varen.
(Mestni mlin) v Novem mestu je mestu v veliko skrb in težavo. Nekdo je ponudil lepo svoto, da vzame mlin v najem za dvajset let, ako se napravi na valčke. Zastop tega ni mogel sprejeti, pač pa je dotičnemu ponudil mlin na prodaj za spodobno ceno.
(Hrvatski deželni) sabor se je silno osramotil, ko ni sprejel predloga, da se povodom smrti kanonika Račkega, enega najslavnejših Hrvatov naše dobe, izreče sožalje in se poslanci pogreba udeleže. Vse ruske učenjaške akademije in univerze so žalovale, celo dva velika kneza sta to storila, a lastni rojaki to opuste. Hujše zagrizenosti ni, nego je mažaron-ska.
(V Srbiji) se kraljevi stol še vedno maje. Duhovi med narodom so jako vznemirjeni. Sedanja kraljeva družina lahko prestol zgubi.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1894)
Tožbe in pravde
Menil sem, da so se Tož-banjci izneverili svojemu slavnemu imenu, ki so ga njihovi starši in dedje ponesli v svet. To je bilo takrat, ko so se pravdali za oslovsko senco, za otep slame in prgišče plev. Vedite, v tej vasi so bile vsaki hiši tožbe tako potrebne kot zjutraj skleda žgancev z zeljem in ocvirki. Zdaj se spet tožijo.
Kako se je začelo? Saj ni bilo treba začeti, kajti dandanes smo že navajeni razkopavanja cest v mestih in na deželi. Kjer je bila včeraj cesta, je danes jarek, jutri ali čez en mesec bo podobno razorani njivi, čez nekaj let bodo to pokrili z asfaltom in potlej bo spet godno za raz-. kopavanje. No, vidite, pa smo prišli v Tožbanjo vas, kjer je ob takem razkopavanju pol vasi ostalo brez ceste. Tisti, ki so ukazali to početje, so obljubili drugo, vendar iz teh obljub ni bilo ceste. V enem letu so imeli sedem komisijskih ogledov. Gostili so jih, kot bi sam cesar prišel z Dunaja, vendar
zaman.
Celih sedem let so se pravdali, kdo mora zgraditi cesto, da jih je minilo potrpljenje, pa so odločili: „Ako se znamo dobro tožiti, znamo tudi pljuniti v roke. Sami si zgradimo cesto!"
Vzeli so krampe in lopate, napeljali kamenje, kopali, zasipavali in nabijali z bati, da je bilo veselje gledati, Skoraj so bili pri kraju, ko je prišel župan: „Na mojem ne bo ceste!"
„Kako na tvojem? Saj je vendar Nackovoso se čudili.
Spet so se tožili, ne za cesto, zavoljo zemlje so se udarili. Minilo je leto in dan, ko so dobili v roke pisanje, da je zemlja županova. Spet je šla tožba vrh tožbe in zemlja je postala Nackova pa spet županova. Tako se igra hudobni svet s Tožbanjci, ki si mečejo tožbe in pravde, kot bi si žogo podajali, in to samo zavoljo tega, ker jim je nekdo porušil cesto, popravil je pa ni.
MARTIN KRPAN
Elektronski
nos
Kriminalce izdaja vonj. čeprav zabrišejo vse druge sledove za seboj
Znanstveniki se že dolgo i velikim uspehom ukvarjajo z mislijo, kako izboljšati človeko-^ , ve možnosti gledanja in poslušanja. Dandanašnji človek lahko vidi atome, gleda skozi predmete, vidi s prostim očesom nevidne zvezde in sliši njihove signale. Toda v svetu vonja seje moral zanašati le na svoj s civilizacijo degenerirani čut. To pomanjkljivost v mnogih razvitih državah odpravljajo in intenzivno delajo na izdelavi elektronskega nosu, naprave, ki lahko zazna še tako rahel vonj, kar je še posebno važno pri ugotavljanju onesnaženosti zraka.
Elektronski nos išče smrad.
Zgled in pobudo so znanstveniki našli v sami naravi, kjer je voh pri nekaterih živalih razvit do naravnost neverjetne mere-'' Tako jegulja zavonja alkohol v raztopini, kjer ga ne bi ugotovila nobena druga naprava. Jegulja bi zavohala gram alkohola, raztopljenega v tisočih kubičnih metrih vode. Podobno metulji saturnius zaznajo vonj samičke 11 kilometrov daleč.
Na osnovi teh ugotovitev so znanstveniki skonstruirali elektronsko napravo, ki pomag2 človeku razpoznavati vonje v taki meri, kakršna je bila dose-daj nemogoča. Za kriminalist* so izdelali elektronski nos, k ugotavlja sledove zločincev s ti sočkrat večjo točnostjo ko1 < pes. Vsak človek ima namici svojevrsten vonj, kriminalci pa so toliko napredovali, da puščajo za seboj nobenih drugih sledov razen vonja, ki # ga pač ne morejo znebiti takO' kot se lahko prstnih odtisov.
Podobno napravo so izdela'1 tudi za podjetja, ki posojaj0 avtomobile. Elektronski n0s zazna že najmanjše količil alkoholnih hlapov v kabini i*1 takoj blokira sistem za vžig motorja, tako da pijan človek avto-' mobila sploh ne more voziti.
Najširšo uporabo pa imajo elektronski nosovi na področji ugotavljanja zasmrajenost*' ozračja, saj je ta problem post^
v modernem svetu izredno pe' reč. Elektronski nos takoj j* voha“ prisotnost škodljivih sfi0-
vi in izmeri količino. ObeneJ1’ pa tudi točno določi, od ko® smrad prihaja.
£
14. Bil je strašen, naš Para^ letu! Polulajo se levi, ko ga u£* Divji hurrrraaaaa se je razi®* prvi zapeljal pred cesarjevo zadeklamiral: Pozdravljen, zdravlja! Poznal je pač bonto*| V tem so še enkrat dregnil* venje je seglo do modrega ri*li; so vratca.
novo
nešto
Želja po sodobnem oblačenju najširših slojev našega prebivalstva postavlja pred proizvajalce tekstilne in usnjarske industrije vse bolj zahtevne naloge. Že dalj'časa trg ni več zadovoljen samo s količino blaga, temveč zahteva kvaliteto. Posebno so pri tem natančne in zahtevne ženske. Reči pa je treba, da je ravno na vsakoletnih sejmih mode očitno manjša Razdalja med željami sodobnih žena in deklet ter izdelki naših proizvajalcev.
Medtem ko smo še pred i tremi leti capljali vsaj za dva ali tri korake za trenutnimi zapovedmi kreatorjev, ki v svetu diktirajo modo, smo letos morda samo še korak zadaj. Morda niti ne cel korak.
Na sejmu je skratka vse to, kar si želimo. Popade pa me bes v imenu vseh, ki bodo lepe razstavljene izdelke začele že čez tri tedne iskati v trgovinah, a jim bodo ponujali lanske modele. Če bi zdajle potrošnik dobil to, kar vidi na sejmu, bi lahko o naših proizvajalcih govorili v superlativih, tako pa .. . Čakajmo!
Metliška BETI se na sejmu predstavlja z garnituro živo rumenega perila za sodobno Ženo. Spalni kompleti, da jim ni kaj očitati, ne v kroju in ne v kvaliteti! Pa tudi kopalke so mikavne.
Prav tako metliški KOMET čedalje pogumneje stopa v vrste prvih. Posebno je ženskam letos všeč korzet v temno rjavi barvi. Lisci ne kopalke in perilo z nedrčki na prvem mestu so res izdelki, ki jih potrošnik z veseljem, konkurenca pa z zavistjo pogleda.
Sevniška JUTRANJKA kaže letos zelo prikupne, praktične dežne plaščke ali komplete za povsem majhne otroke. NOVO-TEKS ima zelo lepa blaga in zelo lepe hlače. Pohvaliti gre še kočevski TR IKON in našega jubilanta LABODA iz Novega mesta. Ob 50-letnici tovarne, ki jo kolektiv praznuje letos, so se na modnem sejmu še posebej izkazali. Značilno za nove Labodove srajce je, da imajo precej špičast ovratnik, ki so mu doma nadeli ime ZENIT.
Ostali pa: imajo vse najlepše in najboljše od blaga za zavese do double face volnenih tkanin za tipično zimske plašče; od raznobarvnih ženskih žab do prekrasnih torbic in čevljev. Usnjarska predelovalna industrija, IUV Vrhnika, KONUS, UTOK Kamnik se kar kosajo v usnjenih kompletih, eden je lepši od drugega. Prav tako tekmujejo pleteninarji, pri čemer pa imajo hudo konkurenco tudi v proizvajalcih zunaj Slovenije.
Še besedo, dve o modni revi-
ji. Začne se z B ETIN IM kompletom za kopanje: bikini in dolgo krilo, vse v živo zeleni barvi, sešito na več načinov, kar je odlična zamisel. NOVO-TEKSOVE hlače imajo letos večinoma žepe, skoro vse imajo pas, veliko je novih modelov. Lepih! LABODOVE moške srajce in ženske bluze so z eno besedo odlične.
Nad koleni ni več ne krila ne obleke, razen za na kopanje. Največ je širokih ali čisto ozkih kril, ki segajo do pod kolena, zraven pa manekenke nosijo ali suknjič iz istega blaga kot kostim - ta je vedno prepasan — ali pa dolgo volneno jopo, vzorčasto pleteno in prav tako s pasom. Moški suknjiči imajo še široke reverje, a brez pretiravanja, zadaj pa suknjiči niso več zmeraj prerezani. Za boljše priložnosti je v modi dvovrstno zapenjanje. Plašči so športnih krojev, njih dolžina pa se tudi ustavlja pri kolenu.
Torbice so dosledno podolgovatih oblik, dolge in ozke, z majhnim in velikim ročajem. Klobučki so prava revolucija. Majhni krajci ali pokrivalce vrh glave, s katerega pada na vrhnji del obraza tančica. Na nekaterih klobučkih se pozibava pero; lahko je navadno kurje, samo da je pobarvano. Hudo debeli podplati pa so tudi na Pekovih čevljih izginili.
RIA BAČ ER
LETOS 3,5 MILIJONA
SRAJC
Delo in življenj« v delovni skupnosti LABOD, največji tovarni srajc v Jugoslaviji, poteka letos v znamenju 50-letnice podjetja, 50-letnice industrijskega načina izdelovanja srajc v Novem mestu. Ta zlati jubilej je hkrati garancija za nadaljnjo rast proizvodnje in kvalitete našega največjega specializiranega proizvajalca srajc, ki je tudi v klubu največjih v Evropi.
1250 zaposlenih v treh temeljnih organizacijah združenega dela v Novem mstu, Krškem in Ptuju, izdela vsak dan 15.000 srajc. Tako bodo letos sešili 3,5 milijona srajc in zato predelali blizu 7 milijonov kvadratnih metrov tkanin. Veliko srajc bodo prijele pridne roke tega, po starosti zaposlenih mladega kolektiva.
LABOD je vselej modno orientiran in povezan z vsemi evropskimi modnimi centri. Dokaz za to je tudi izvoz na vsa evropska tržišča, kamor prodajo polovico vseh izdelkov. LABOD ima poleg svojih, vselej skrbno izbranih kolekcij vključen v proizvodni program tudi kolekcijo
znane pariške modne hiše Christian Dior.
Vse tri temeljne organizacije združenega dela v okviru delovne skupnosti LABOD si prizadevajo, da bi z dvigom kvalitete in večanjem obsega proizvodnje še naprej ostale na vodilnem mestu med jugoslovanskimi proizvajalci srajc in med največjimi v Evropi.
LABOD je za svoje prizadevanje v letu kvalitete dobil priznanje zveznega izvršnega sveta. Kvaliteti nameravajo tudi v bodoče posvečati največ pozornosti, saj je 50-letna tradicija tovarne tesno povezana s kvaliteto srajc z značko belega laboda.
Ob letošnjem praznovanju visoke obletnice bodo kolektivu izročili plaketo Novega mesta, ki jo je občinska skupščina podelila delovni skupnosti LABOD za posebne dosežke.
Kolektiv delovne skupnosti LABOD sestavljajo večinoma mladi ljudje. Zato ni naključje, da bo proslava 50-letnice podjetja prav za praznik mladosti, 25. maja.
Kipec
Ljubljanski modni sejem velja za največjo vsakoletno prireditev na Gospodarskem razstavišču. Medtem ko je bil vsa prejšnja leta takoj po novem letu, so letošnjega, 19. po vrsti, prestavili na dneve od 25. februarja do 3. marca. Tako so imeli proizvajalci tkanin in konfekcije več časa za pripravo kolekcije.
Tudi tokrat so bili razstavni paviljoni napolnjeni do zadnjega kotička. Veliko podjetij ni dobilo prostora in so si ga morala za sprejem strank organizirati kar v hotelih.
Na tisoče obiskovalcev si je lahko ogledalo, kaj vse so pripravili proizvajalci tkanin, pletenin, konfekcije, usnjene galanterije obutev in drugih tekstilnih izdelkov. Trgovci so medtem v okusno opremljenih stojnicah sklepali kupčije s proizvajalci in se pogajali za ceno, dobavne roke, rabate, posebne popuste in podobno. Seveda ni nikjer manjkalo kavice in raznih dragih pijač. Minili so časi, ko je bila tekstilna in konfekcijska industrija v Jugoslaviji najmanj akumulativna. Zadnja leta se je postavila na noge in sedaj koraka vzporedno z ostalimi panogami.
S širšega dolenjskega območja so tudi tokrat predstavili svoje izdelke kolektivi: JUTRANJKA in LISCA iz Sevnice, BETI in KOMET iz Metlike, TRIKON in TEKSTI LANA iz Kočevja, LABOD, NOVO-TEKS in ROG iz Novega mesta tor podjetja, ki imajo na našem območju svoje obrate.
Posebna strokovna komisija Gospodarskega razstavišča je podelila za najboljše dosežke 10 kipcev LJUBLJANSKI ZMAJ in 13 diplom.
Od razstavljalcev z našega območja je najvišje priznanje dobil LABOD iz Novega mesta, sevniška LISCA pa je dobila diplomo.
( MODA V ROKAH
PROIZVAJALCEV )
LJUBLJANSKI ZMAJ
na sejmu MODA 74
Za NOVOTEKS sta značilna dva glavna proizvoda: metrsko blago in hlače. Tako kot je metraža s svojo kvaliteto osvojila vodilno mesto med jugoslovanskimi proizvajalci tovrstnih tkanin, se sedaj prizadeva nova panoga kolektivu — konfekcija. Z otvoritvijo novih obratov v Trebinju in na Vinici je postal NOVOTEKS največji specializirani proizvajalec moških, ženskih in otroških hlač v Jugoslaviji.
Na sejmih zato srečujemo oba osnovna proizvoda iz tovarne NOVOTEKS. Metrsko blago je pripravljeno za sezono jesen-zima 74/75, konfekcijski izdelki pa so namenjeni prihajajoči pomladi in poletju. Za oboje vlada veliko zanimanje.
Dezenatura je uporabila barvno paleto s 40 do 50 modernimi barvami. Poleg enobarvnih so tu še tkanine s karo vzorci, črtasta, pepita in druga. Naj omenimo še to, da de-zenerski oddelek sedaj pripravlja že kolekcijo za pomlad-poletje 1975. Vselej morajo biti metražarji vsaj leto pred konfekcionarji.
Kreatorji konfekcije so pripravili za prihajajočo sezono izdelke iz tkanin domače tovarne in jo uporabili pri različnih modelih moških in ženskih hlač, ženskih kril, fantovskih hlač in kombinezonov, dekliških-hlač in kombinezonov ter kril. Prevladuje enobarvno blago, veliko pa je tudi karo vzorcev, ter gladek in vzorčast jersey.
Hlače so modernejše po širini hlačnic in višini zavihkov, ki so širši — do 6 cm. Posebnost je širok pas z zankicami za prav ozek pas. Žepi so različni: klasični, športni, vrezani, našiti in figurativni ter podobno. Krila so večina klasična z modnimi gubami. Dolžina je po modi, to je do sredine kolen. Tudi mini krila so pripravili za tiste, ki imajo to rade.
Metraža za vsa oblačila
Modne hlače za vsakogar
angoicL
LET MODE
in raznovrstno vzorčenje. Investicije so torej namenili za sodoben strojni park, s katerim bodo ob na novo zastavljeni organizaciji proizvodnje prav gotovo dosegli nove pomembne rezultate.
ANGORA se z novo tehnologijo usmerja v male serije artiklov, ti pa bodo kvalitetni in modni. S tem bo tudi onemogo-
ANGORA, tovarna pletenin iz Ljubljane, je dobro znana potrošnikom, saj je za kvalitetne vrhne pletenine prejela že veliko priznanj. Na letošnjem sejmu mode se je spet predstavila z okusno urejenim razstavnim prostorom. Tudi razstavljeni izdelki so novost na našem tržišču.
čena uniformiranost.	'
25-letnico bo delovna skup- o nost, ki jo sestavljata obrata v ^ Ljubljani in Kobaridu, prazno- n vala za letošnji praznik žena, 8. marec, medtem ko bodo za po- < ► slovne stranke in druge sode-lavce pripravili pregled svojih <► dosežkov v jeseni, ko bodo o lahko pokazali najnovejše izdel-ke, narejene na novih strojih. < ►
Sicer pa slavi delovna skupnost ANGORA letos 25-letnico obstoja. Hkrati bo obletnica pomemben mejnik v proizvodnem procesu, saj sev ANGORI začenja kompletna obnova strojnega parka, ki bo omogočil nov način visoko kvalitetnega pletenja
angela
Spalna srajca
Bluza
Babby doli
KONFEKCIJA
družil nov, ki ga gradijo v Šmar-jeti. Tam bo zaposlenih blizu 250’ljudi.
Usmeritev podjetja ROG v konfekcijsko dejavnost prinaša dobre rezultate, kar je pomembno za potrošnike in kolektiv.
Novomeško konfekcijsko o podjetje ROG si je s svojimi iz-delki že zagotovilo mesto v klu-bu jugoslovanskih konfekcio-o narjev. ROG neprestano širi ^ svoj proizvodni program in de-o lovni obseg. Medtem ko je lani < l izdeloval predvsem spalne sraj-<► ce, sedaj dopolnjuje damski o program SANDRA še z ženski mi bluzami. Za izdelke z o značko ROG se zanimajo trgov-ci in potrošniki po vsej domo-o vini.
aplikacije. Kroji so najmodernejši, kar je rezultat dolgoletnega sodelovanja z znanimi zaho-dnonemškimi konfekcijskimi proizvajalci.
ROG bo tudi naprej širil svoj proizvodni program. Obratu v Mokronogu se bo še letos pri-
o Spalne srajce, kombinacije \ \ babby doli in bluze izdelujejo iz
o	batista. Izdelke popestrujejo razni vezeni dodatki in druge
Kolekcija v inkovskem stilu
Rdeča in plava moška majica z barvnimi obrobami
DOLENJSKI LIST
TRIKON
TRIKON, tovarna pletenin in konfekcije iz Kočevja, je znana potrošnikom po pleteninah in hlačah. Oboje izdelujejo za ženske, moške in otroke. Tudi tokrat so pripravili jopice, puloverje in brezrokavnike iz različnih materialov in v različnih modnih barvah in modelih. Barvna paleta obsega vrsto skrbno izbranih barv, prevladujejo pa terakot, zelena, drap in še nekatere. Modeli so vzorčasti in gladki. Zanimivi so izdelki z dodatki, ki dajejo videz ročnega pletenja. Puloverji so z visokimi ovratniki in izdelani v patent pletivu. Jopice so visoko zapete, z izrezom in s šal ovratni-
kom. Našite imajo žepe, posebnost pa so zadrge, ki so zamenjale gumbe. Brezrokavniki so gladki in predvsem v melan-žiranih barvah. V teh barvah so tudi na sejmu razstavljeni izdelki. Namenjeni so predvsem mlajšim, z veseljem pa bodo po njih segali tudi starejši.
TRIKON hlače so prav tako dobro poznane našim potrošnikom. Izdelujejo moške, ženske in otroške. Modna barva je olivno zelena. Pripravili pa so tudi hlače iz raznih drugih enobarv-
nih in špricanih materialov. Tudi žametne hlače so modne. Hlače so še vedno oprijete, hlačnice pa se od stegen navzdol razširijo tudi do 34 cm. Zavihkov ni več. Če pa so, so zelo ozki. Posebnost je tudi to, da zadaj niso več rezane. Zanke za pas so ozke in bomo zato široke pasove zamenjali z ozkimi. Žepi so poševno vrezani. TRIKON je pripravil tudi izbiro kavbojk. Zanimive so plave, izdelane iz materialov, ki dajejo videz ponošenosti.
tovarna pletenin in konfekcije KOČEVJE
BETI iz Metlike je letos spet presenetila s pestro izbiro izdelkov za ženske, moške in najmlajše. Tudi letos so kopalke na prvem mestu proizvodnega programa. Večina je narejenih iz LYCRA pletiva, ki se hitro suši, lepo prilega telesu in drugače ugodno vpliva na počitniško razpoloženje. Kopalke so krojene po najnovejši modi, izbirate pa lahko med enodelnimi in dvodelnimi. Blago je povečini potiskano v skladnih barvnih kombinacijah, izdelujejo pa tudi enobarvne. Za mlajše so v BETI pripravili tudi kopalke brez košaric.
Novost med letošnjo kolekcijo za pomlad in poletje so raznobarvne majice za dekleta in fante. V BETI so jih izdelali iz bombaža, diolen-colvere in satena. Enobarvne majice imajo obrobo ob vratu in rokavih iz skladne barve. Izdelki so poceni in zato dostopni vsakomur.
Za najmlajše je Belokranjska trikotažna industrija BETI spet pripravila kup novosti. Omenimo naj le posrečene pulije, garniture, bluzice in trenirke. PIKICA, MIKI, TEDI, BRACO in GREGEC je le nekaj imen, s katerimi so v tovarni označili ljubke modelčke.
V BETI pa tudi tokrat niso pozabili na športnike. Trenirke iz helance in bombaža so lepo krojene in popestrene z aplikacijami. V trenirkah BETI vadijo že najboljše jugoslovanske športne ekipe. Za športnice imajo tudi bombažni dres.
Iz proizvodnega programa BETI naj naštejemo še znane izdelke,, kot so spalne srajce, babby doli, kombineže in razne hlačke, kar vse je primerno darilo za bližnji 8. marec.
NEDRČKI'STEZNIKI'KOPALKE'KRAVATE
r
je za predstavnice rožnega spola spet pripravila nove modele nedrčkov, Beznikov in kopalnih oblek, za ^oške pa kopalne hlačke in kravate.
Nedrčki so izdelani iz lahkih elastičnih materialov, mešanice bombaža in poliestra ter šarme-ki se izredno lepo prilegajo telesu. Novost v obliki so nedrčki z naramnico, ki se zape-nja.okrog vratu in je za globoko dekoltirane obleke, ter nedrček s hlačkami v enem delu, s prav takim zapenjanjem. Tak ne-
drček lahko zapenjate tudi z dvema naramnicama ali pa naramnici na hrbtu prekrižate.
Novost so tudi nedrčki z vnaprej oblikovanimi košaricami in brez šivov iz specialnih poliester pletenin, ki so neopazni tudi pod tankimi oblekami in bluzicami.
Kolekcija kopalnih oblek je izredno pestra. Vzorci so geometrijski, fantazijski, v živahnih barvah za mlade in umirjenih za močnejše postave. Bogata je tudi izbira moških kopalnih hlačk.
Delovna skupnost LISCA neprestano širi obseg proizvodnje. Lani so odprli nova obrata v Zagorju in Krmelju, sedaj pa gradijo na Senovem. Letos nameravajo celotni dohodek povečati za 20 odst. Organiziran v šestih temeljnih organizacijah združenega dela in s poglobljenim samoupravljanjem želi kolektiv prihodnje leto dostojno proslaviti 20-letnico obstoja in obdržati še naprej vodilno mesto med jugoslovanskimi proizvajalci ženskega perila ter ostati med največjimi v Evropi.
Q>eti mi&li na a&e
Ženski bikini in moške kopalke iz potiskane lycre
lV/TVtA*
rasica
Prodajalna „SAŠA'
NOV KAMENČEK V MOZAIKU STARE LJUBLJANE
Nekaj dni pred začetkom letošnjega sejma MODA 74 je kolektiv tovarne pletenin RAŠICA odprl na Starem trgu v Ljubljani svojo modno prodajalno. Mali, toda ljubko opremljeni prodajni lokal je hkrati nov kamenček v mozaiku Stare Ljubljane, ki jo obnavljajo po spo-meniškovarstvenih načelih, je poudaril predsednik mestne skupščine, ki je lokal slavnostno odprl. Prodajalna bo nekakšen barometer za pripravo kolekcij za široko potrošnjo in nosi ime „SAŠA" v spomin na nekdanjo ustvarjalno modno kreatorko Sašo Zrimec.
Tudi za sejem mode je RAŠICA pripravila obilico novosti. Nekaj so jih pokazali na modni reviji, namenjeni novinarjem, modnim poznavalcem in drugim poslovnim sodelavcem. Teamsko delo v kreatorskem in razvojnem oddelku v Rašici, ki je doslej prejelo veliko priznanj, je spet dalo lepe rezultate. Pripravili so modele iz grobo predene bombažno-lanene preje v kombinaciji naravne, zelene in oranžne barve. Podaljšane dolžine kril in oblek dopolnjujejo vzorčaste jopice in puloverji. Tudi beli modeli z bogato pre-vešanimi vzorci so izdelani po modnih navodilih. Pleteni so iz svileno-acrylnega vlakna. Med barvami za pomlad prednjači bela barva, sledijo pa ji svetli naravni torti, od smetane, slame in lesa do rjastih odtenkov. Veliko je tudi jabolčno zelene, oranžne, cinober, temno modre in rumene barve. Pri vlaknih prednjačijo naravna: volna, lan, bombaž, svila. Uporabljajo se tudi mešanice sintetike in naravnih vlaken.
Rašica je pripravila tudi modela za puste jesenske in mrzle zimske dni. Tu so ubrali drugo barvno skalo. Omenimo naj rjavo, temno zeleno, olivno,
temno modro, rdečo, črno in petrol. Dolžine so se poleg krilom podaljšale tudi puloverjem in jopicam. Med materiale niso pozabili vriniti še tvvedasta prediva, ' shetland, lambsvvool, razne mešanice, efektna prediva in drugo.
Sicer pa delovna skupnost RAŠICA s svojim prizadevanjem še vedno prednjači med jugoslovanskimi izdelovalci vrhnih pletenin. Blizu 1000-članski kolektiv dela v petih proizvodnih enotah v Gameljnah, Moravčah, Ambrusu, Horjulu in Šentvidu. Lani so izdelali več kot milijon in pol ko-
sov pletenin v skupni vrednosti nad 10 starih milijard dinarjev. Izvozili so za 2,7 milijarde S din. Največ na Češko in v Zahodno Nemčijo.
„Rašica" pa nenehno vlaga sredstva za izboljšavo strojne opreme in boljše delovne pogoje. To se kaže v produktivnosti, ki vsa leta naglo raste. Vlagala bo tudi letos, ker želi ukiniti tretjo — nočno izmeno. Med letošnjimi naložbami naj omenimo novo proizvodno halo v Šentvidu pri Stični, ker bo s tem omogočeno boljše delo tudi Dolenjcem, ki delajo v delovni skupnosti RAŠICA.
Modna revija za goste
Na sejmu MODA 74
ODEJE IN PREGRINJAM
Tekstilna tovarna TEKSTI-LANA iz Kočevja, ki se je zadnja leta specializirala za proizvodnjo odej in pregrinjal, je za sejem MODA 74 'pripravila bogato kolekcijo svojih izdelkov.
Najzanimivejši izdelki iz te znane kočevske tovarne so odeje in pregrinjala, izdelana v najrazličnejših pestrih vzorcih in modnih barvah ter narejena na najsodobnejših jacquard strojih.
Odeje so vseh vrst in velikosti. Za odrasle so pripravili enoposteljne, srednje širine in dvoposteljne. Otroške odeje so namenjene za otroške vozičke, za dojenčke v košu in otroške posteljice vseh velikosti. Med odejami lahko izberemo primerno
za kavč, za avtomobilske sedeže in podobno. Seveda pa so v TEKSTI LANI. pripravili odeje tudi za hotele, za na vikend, za taborjenje in druge potrebe.
Pregrinjala izdelujejo v vseh velikostih. Lahko dobite posamezna in v kompletih. Barve in vzorci so moderni in so ?ato izdelki primerni za različno uporabo.
TEKSTI LANA izdeluje svoje izdelke iz najboljših materialov. Uporablja volnena in mešan« vlakna. Po kakovosti in izbiP ter uporabnosti izdelkov za najrazličnejše namene se izdelki * etiketo TEKSTILANA lahko primerjajo s podobnimi izdelki najsodobnejših tovarn zahodnoevropskih držav.
tekstilana
k o C e v i e
TKANJI-
Oblačila za varnost otrok
JUTRANJKA: skrb za najmlajše
JUTRANJKA • iz Sevnice skrbi za najmlajše. Naša največja tovarna otroške konfekcije je tudi tokrat pripravila obilico ljubkih modelov.
Za dojenčke lahko izberete garniturice iz bombaža ali sintetike ter druga oblačilca, vse v lepih modnih barvah.
Za deklice so pripravili oblekice v glavnem iz pletiva, ki se lepo nosi, pere in vzdržuje. Barve so rdeča, rumena, veliko pa je kombiniranih v različnih otroških desenih. Krila za deklice so narejena večina iz karo materialov in tvidov v jersey
pletivu, kar je novost v kolekciji-
Plaščki in kratke krznene jopice so predvideni za starost od 10. do 16. leta. Kombinirani so z umetnim usnjem in pleteninami.
Hlače za fantiče in deklice so narejene iz jersey pletiva in materiala blue jeans (material za kavbojke). Izdelki so kombinirani z vezeninami.
Bluzice za deklice vseh starosti so pripravili v različnih modelih iz batista za najmlajše in jerseya za večje.
NOVOST v kolekciji so izdelki, narejeni iz nepremočljivega fosforescentnega materiala. To so pelerine, kompleti, plašči in pokrivala v oranžni in rumeni barvi, ki se v temi osvetljeni svetijo, kar je prispevek k varnosti najmlajših.
moda 74
Zbral in uredil MIRKO VESEL
I
NE BODO BOSI
i Veliko slavje jugoslovanske ''Nogometne reprezentance je navdušilo mnoge Jugoslovane. Ko so naši premagali Spance, so Se srca odprla in darežljivo ponujala našim vrlim nogometa-fen raznovrstne usluge. Če bi Se odzvali samo vabilom na za-Uonjsko prebivanje v raznih ho-tetih in zdraviliščih, bi celo leto *°no počivali.
Tudi novomeški čevljar Vinko Verbič je iz veselja nad zma-80 obljubil, da si dajo lahko v nkgovi delavnici nogometaši cefo leto zastonj popravljati čevlje.
Zelo darežljiva ponudba, *oda močno dvomimo, da si Wi nogometaši sploh dajejo Popravljat čevlje.
DL
ENOTA ZA PAPIR
L encim TREBUŠNE SLINAVKE
VRSTA
VRBE
MESTO
PRITOK
RENA
BOGINJA
ROJSTVA
OELTENI-SKE IGRE
POHIŠTVO
V
D L
GR.
KOMIK
OTOK V V. ANTILIH
ŽELATINA IZ ALG
GR.CRKA
STVARNI
mm\
>
STROJ
DELO
AR.
ŽREBEC
TRAVN.
RASTLINA
PEROCI
MATER. ZA PLETENJE CEKARJEV
Mncu UJM____
BOGINJA
JEZE
SEV.ITAL
MESTO
VETER
VRSTA
PECIVA
mililiter
NAS
PISATELJ
m
BREME
EG.BOG
TORINO
BiAmant
|V RUSKEM CARSKEM
ZE.ŽIU
OL
DOMAČA
ZlVAL
AFR.
REKA
DOMOVINA
KI-RKE
STEKLE-
NIČKA
J™TT
KOVAČIČ
Ž. IME
M0Z0-
LJAVOST
SVOBODNO
POSESTVO
NUMERO
DL
DL
VRSTA
MORSKE
ŽIVALI
r
j
i
i
i i
Rešitev prejšnje križanka
Velike morske površine čakajo, da jih bomo poselili, ko nam bo ■ zmanjkalo prostora na kopnem - Ali bo rešitev prišla prepozno? ™
Človekova volja po obvladovanju narave je neizmerna, celo več, postala je nezdravo močna in vse bolj jasno je, da človek naravo ne samo obvladuje, ampak jo uničuje in pretvarja v smetnjak svoje civilizacije. Mesta so prenaseljena, okolje ogroženo; človek leti v vesolje, prodira v svet atomov, odkriva silno energijo, ki je skrita v naravi, pri vsem tem pa pozablja, da ostaja vse bolj sam na zemlji. Ta mali, v praznini potujoči košček, ki je porodil življenje, je človeku vse manjši in mu posta-
ja celo nevaren.
Pri iskanju novega življenjskega prostora se je kot ena od rešitev ponudila velika površina našega planeta -morje, ki pokriva dve tretjini celotne površine. Že v preteklosti so znani primeri, ko je človek iz morja iztrgal nove površine kopne zemlje; podaljšal je letališča na morsko gladino, gradil mesta preko vodnih ožin med otoki. Toda morje je še skoraj neizkoriščeno.
Znanstveniki, ki skušajo rešiti probleme človekovega prebivanjskega prostora, me-
I
' 1V*'
I
I
Tako so si zamislili ploveča mesteca na morski gladini.
nijo, da šele prihaja doba, ko se bo človek po milijon letih podal v novo življenjsko sredino, na morje, na gladino in celo pod njo. Naredili so že veliko poskusov, ki so dokazali, da je možnost za prebivanje na morju in v njem velika. Pri tem je najbolj zanimivo, da se prodiranja na področja oceanov lotevajo drugače kot doslej. Ne gre več za brezobzirno izkoriščanje, ampak za premišljeno dejavnost, ki skuša ponovno vspostaviti in ohraniti porušeno enotnost narave in človeka. Z znanstveniki sodelujejo umetniki, ki z domišljijo obogatijo znanstvena prizadevanja. Načrtujejo razne oblike prebivanjskih središč: manjša ploveča mesta, ki bi skoraj vse svoje potrebe po energiji in hrani črpala iz morja, cele sisteme podvodnih mest, ravno tako povezanih z morjem v celoto, ki bi ne ogrožala ne enega ne drugega. Prvi vtis ob takih načrtih je, da gre za utopijo, a življenje kaže, da je to, kar je bilo včeraj domišljija, že danes resničnost. Samo nekaj je, kar meče senco na te načrte. Ali ne bo morje že prej zastrupljeno in človeku nevarno?
I
I
I
I
I
I
I
I
I
II
i
				□		ii!,'	ffif!	'iS				ur	“T	V?
					s	A	D	R	O	V	i	M	A
					A	L	O	A	—	O	h	A	K
				fil	L	1	M	A	m	L	£	c	A
				<XI_	A	B	A	fta	p	A	bi	£	L
				>S	H	o	e	A	R	3	i	«.	-„.U
□		Ijfi	P	L	A	rJ	i	c	A	*L_	K	S	t
““	O	B	0	A	u	A	N	i	T	A		0	V
K	B	O	L	iv	0	R.	K		1	T	A	L	A
..	A	L	e	k.	s		A	N	K	A	R	A	M
—	L	t	T	A	L	O	—		A	K.	t	T	A
BS	A	N	1	L	1	N	11		ft	A	jb	A	“
— NE POTREBUJEM ADVOKATA: POVEDATI MISLIM RESNICO.
PARADIŽNIK V STAREM RIMU
ru/ ^
m
Krn
k
*v svojem kabrio-
i\^Un> §ofer pa je ^gnil je kopje ii
' Sl*-*
v J'"	%	IJ	1,1
sttirt idoči te poljak!
v kletkah. Rjo-neba in odpahnili
Zverine so s krvavimi očmi dirjale proti avtomobilu. Paradižnik je obračal kontaktni ključ, da se jim zapodi nasproti. Obračal in obračal!
Da, dragi bralci, tudi starim solidnim vozilom se zgodi, da kdaj pa kdaj ne vžgejo. Seveda vedno v naj-ncprimcrnejših trenutkih. In če ni vžgal Paradižnikov kabriolet, ni nobeno čudo. Mestni paglavci so ga obrnili naokrog tam v ozki uličici. Od koles pa do platnene strehe so ga prerešetali.
Samo hipec je razmišljal Paradižnik. Največja zverina je bila tik pred avtom. V elegantnem skoku se je pognala nanj, Paradižnik pa še v elegantnejšem — pod kabriolet!
Nov huraaa e je razlegel med publiko. Paradižnik pa je pod avtom pogledal že okvaro. Odpravil jo je, kot bi trenil, in avtomobilček z zverino za volanom je zarezgetal ...
Levje zapeljal po areni.
ŽIVILSKI KOMBINAT „ŽITO"
LJUBLJANA, Šmartinska 154 TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA, NOVO MESTO, Ločna 21
OBJAVLJA
a) naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
1. VEČ KVALIFICIRANIH PEKOV za delo v pekarnah Novo mesto, Črnomelj in Metlika
2. VEČ DELAVCEV ZA PRIUČITEV
v proizvodnji pekam Novo mesto, Črnomelj in Metlika
UČNA MESTA
b) naslednja prosta učna mesta:
1. 3 vajence za pekarsko stroko v pekarni Novo mesto
2. 2 vajenca za pekarsko stroko v pekarni Črnomelj
3. 1. vajenca za pekarsko stroko v pekarni Metlika
Za prosta delovna mesta pod a) je poseben pogoj poskusno delo, ki traja 1—2 meseca.
Za prosta učna mesta je pogoj končana osemletka ter psihična in fizična sposobnost za opravljanje poklica.
Osebne ali pismene ponudbe sprejema uprava TOZD Pekarna in slaščičarna Dolenjska, Novo mesto, Ločna 21. Rok za prijavo je 8 dni po objavi v Dolenjskem listu.
Proizvodno in trgovsko podjetje „ZMAGA"
Ljubljana, Mivka 25, tel. 21-712 objavlja
za novo prodajalno obutve v Novem mestu, Sokolska 3, naslednji prosti delovni mesti*
1. POSLOVODJA PRODAJALNE
2. VAJENKA TRGOVSKE STROKE Pogoji:
1. KV trgovska delavka, vsaj 2 leti prakse
2. končana osemletka z vsaj dobrim uspehom.
Nastop službe je možen takoj. Pismene ponudbe dostavite upravi podjetja v Ljubljani.
Odbor za medsebojna razmerja v
združenem delu
TOZD IMPERIAL KRŠKO
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in družbenimi dogovori;
— da ima višjo strokovno izobrazbo pravne ali upravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj;
— da ima srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj v pravni ali upravni službi;
— da je moralno in politično neoporečen;
Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: „Žito" Ljubljana TOZD Imperial Krško --odbor za medsebojna razmerja v združenem delu.
sečnja lesa
Da bi pocenili odkazilo lesa, prosimo vse lastnike gozdov, naj priglasijo sečnjo lesa za leto 1974 do 30. marca 1974 na pristojnem TOZD (gozdnem obratu).
Po tem roku TOZD ne bodo sprejemale priglasitve, razen za izredne potrebe v primeru elementarnih nesreč.
Obrazce za priglasitev sečnje dobite pri svoji TOZD.
Gozdno gospodarstvo Novo mesto
KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST DELOVNE SKUPNOSTI ZAVODA ZA KULTURO BREŽICE, Trg dr. Ivana Ribarja 12
razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka strokovna izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj v podobni organizaciji ali dejavnosti;
— moralno-politična neoporečnost;
— kandidati naj pripravijo ustrezen programski elaborat dejavnosti zavoda in ga skupaj z dokazili o izpolnjenih pogojih vlože v 15 dneh po objavi komisiji za razpis delovnih mest delovne skupnosti Zavoda za kulturo Brežice, Trg dr. Ivana Ribarja 12.
Zavarovalnica SAVA PE NOVO MESTO
posreduje prodajo karamboliranega avtomobila ZASTAVA 750 de luxe, NM 150-55, letnik 1971, 27.000 km. Vozilo je na ogled v prostorih NOVOTEHNE v Metliki. Izklicna cena je 5.000 din. Licitacija bo v sredo, 13. marca ob 15. uri v PE SAVA! Novo mesto.
Izklicna cena je 5.000 din. Licitacija bo v sredo, 13. marca ob 15. uri, v PE SAVA Novo mesto.
NAGRADNA IGRA P0DRHUKII1I DUKHTI
llllllll llnmiilll
Mih Matov
3
I
V m
PODRAVKA Si;
sreimU tolarjev
|| pm
PoiravKioin Kozic za julio
Podravkioih
IlllkiT?
ošRikor
Potrošnike Podravkinih juh iz Novega mesta in okolice, bralce Dolenjskega lista, vabimo, da sodelujejo v posebni
Podravkini nagradni igri!
NAGRADE:
15 dukatov 50 srebrnih tolarjev 250 kozic za juho 500 jušnikov
KAKO LAHKO SODELUJETE V IGRI?
Kupujte Podravkine juhe, hranite prazne vrečke in škatli' ce, ko pa jih zberete 10, jih v kuverti pošljite na naslov:
PODRAVKINI ZLATNIKI 61001 LJUBLJANA poštni predal
Vaša pisma bomo sprejemali do 31. maja 1974. Dobitnike bo določil žreb. Rezultati žrebanja — popis dobitnikov z našega območja, bo objavljen v našem listu takoj po žrebanju.
Dober tek in srečo v igri vam želi
POTA IN S TA?
Dežurni poročajo
TAT V KUHINJI - Cirili Surla iz Stranske vasi je 24. februarja okrog poldneva iz kuhinje zmanjkala zapestna ura. Surlova jo je odložila na hladilnik. Za tatom poizvedujejo.
SPET VLOM V VRTEC - 1. marca je bilo vlomljeno v varstveno ustanovo v Kristanovi ulici v Novem mestu ter v dvorano družbenih organizacij. Vlomilec je odnesel iz garderobne omarice Veri Korasa 920 din, Slavki Saje pa 92 din.
SRAKA V STANOVANJU? -Ani Kozoglav z Brega je neznan tat iz stanovanja izmaknil zlato verižico z obeskom in dve srebrni verižici. Oškodovana je za 1.200 din.
MOPED IZPOD KOZOLCA -Alojzu Makšetu iz Dol. Dobrave je nekdo v noči na 1. marec odpeljal izpod kozolca moped modre barve, ki ima registrsko tablico NM 50-711. Kdo se z njim vozi?
NA POSTI RAZGRAJAL - 1. marca popoldne so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Cigana Rajka Brajdiča iz Žabjeka, ker je delal nered na novomeški pošti.
MARS IZ LOKALA - 28. februarja zvečer sta v bifeju na Otočcu razgrajala 25-letni Stane Zupančič iz Regrče vasi in 24-letni sovaščan Drago Lampe. Gostišče sta morala zapustiti, zagovarjati pa sc bosta morala še pred sodnikom za prekrške.
DVE URI UKRADENI - Ivanu Gorencu iz Češnjic pri Otočcu je nekdo ukradel dve ročni uri in ga oškodoval za okrog 1.000 din.
Franc Pintar, 23-letni delavec pri IMV v Brežicah, in njegov 24-letni kolega Franc Vrečar iz Brezine sta se zagovaijala pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Tretji pajdaš je mladoletnik.
Pintar 'je med 12. in 13. oktobrom lani skupaj z nedo-letnim M. C. precej popival po brežiških lokalih. Ko nista imela več denarja za pijačo, se je M. C. domislil: „Vlomiva v trgovino Agrarie!“ Tam so mu bile razmere dobro znane. Pintar je soglašal, in tako sta bila kaj kmalu na kraju samem.
Mladoletnik je nato po prislonjeni lestvi splezal skozi nezaprto okno v hišo, tam pa v skladiščnih in prodajnih prostorih basal v cekarje, kar se mu je
zdelo primerno. Vzel je motorno žago, razne dele za fička in „škodo“, več ključev in podobno. V dveh cekarjih je nato plen spustil po vrvi zunaj čakajočemu Pintarju.
Ukradene stvari sta tako odnesla v barako pri stadionu, drugi dan pa je mladoletnik že našel kupca. To je bil Franc Vrečar. Nekaj uplenjenih predmetov je potreboval zase, nekaj jih je prodal dalje.
Pintar, ki mu je v času
storitve tega kaznivega dejanja še tekla pogojna kazen zaradi druge tatvine, se je izgovarjal, da je bil preveč vinjen, da bi se zavedal posledic, in da sploh ni vedel, kam gresta z mladoletnikom, dokler ni videl cekarjev na vrvi. Sodišče mu je prejšnjo pogojno kazen preklicalo in izreklo enotno kazen: 1 leto in 1 mesec strogega zapora.
Vrečar, ki je bil obtožen prikrivanja ukradenega blaga, je dobil samo 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Bil je namreč prvič med stranpotniki. Sodba, ki jo je izrekel senat pod predsedstvom Janeza Kramariča, Še ni pravnomočna.
Na novo zapadli sneg je presenetil marsikaterega voznika. Na stranskih zasneženih cestah sta 2. marca ponoči obtičala dva tovornjaka. Na sliki je tovornjak, ki je hotel v Ljubljano, pa je zgrešil pot in se zagozdil pri mostičku na Grabnu. Reševali so ga šele čez dva dni. (Foto: Ria Bačer)
Ko je zmanjkalo za pijačo: vlom
Po lojtrci gor, po vrvi pa plen v cekarjih dol — tako sta naredila dva vlomilca v brežiški trgovini AGRARIE -Tretji je ukradeno blago deloma sam
odkupil, deloma razprodajal
NOVO MESTO: BEOGRAJČAN
V DOMAČINA - 26. februarja dopoldne je Novomeščan Nikolaj Veselič pred prehodom za pešce ustavil osebni avto, ker so šli čez prehod pešci. Za njim vozeči Beograjčan Vukašin Vukadinovič pa je trčil v zadnji del domačinovega avta. Gmotne škode je za 2.000 din.
BRSLIN: Z OVINKA V OGRAJO - Jože Željko iz Cegelnice je 26. februarja zvečer vozil osebni avto od mesta proti domu. V Bršlinu ni mogel speljati ovinka, zato je avto zdrknil s ceste in v ograjo. Željko je dobil odrgnino na čelu, na avtu pa je za 6.000 din škode.
BELA CERKEV: RAZSUTE POMARANČE - 27. februarja dopoldne je Radivoj Kostič iz Kikinde vozil tovornjak s prikolico v koloni proti Zagrebu. Pri Beli cerkvi ga je začel prehitevati drug tovornjak, ki ga je vozil Ivan Košorok iz Garačev, ta pa jc z ogledalom zadel v prvi tovornjak. Kosič se je umkanil v desno, pri tem pa je prikolico nagnilo in se je prekucnila, tovor pomaranč pa se je razsul naokrog. Cenijo, da je za 40.000 din škode. Košoroka so osumili, da jc vozil vinjen.
BUČNA VAS:	DEKLICA V
BOLNIŠNICO - Ko je 27. februarja popoldne Novomeščan Martin Drgan vozil z avtom proti Bučni vasi, je opazil ob levem robu ceste, da sc prerivajo trije otroci. Avto je bil že skoro mimo, ko je 7-letna Karli Gačnik skočila v desno in z gležnjem zadela v zadnji del avta. Deklica je padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo in je morala v bolnišnico.
HRAST: TOVORNJAK V DREVO - Jože Pečnjak iz Vavte vasi jc 2. marcu ponoči peljal tovornjak čez Gorjance proti Novemu mestu.
V nepreglednem ovinku pri Hrastu je vozilo zaneslo s ceste, daje trčilo v drevo in obstalo prekucnjeno na boku. Sopotnik Ivan Sercelj iz Straže sc jc poškodoval, gmotna škoda pa znaša 9.000 din.
GRM: SEM TER TJA - 2. marca dopoldne jc Anton Vlasič iz Kočevja vozil z avtom iz Črnomlja proti Metliki, koje pri Grmu avto zače-
lo	zanašati sem in tja. Končno seje prevrnil na bok. Škode jc za 4.000 din.
LOCNA: EDEN JE RANJEN -Martin Čeme iz Vel. Bučne vasi je
2.	marca popoldne vozil z avtom od Mačkovca proti mestu, ko mu je pri tovarni zdravil naproti pripeljal z avtom Jože Fabjančič iz Novega mesta ter zavijal proti vhodu v tovarniško dvorišče. Vozili sta trčili. Škode je za 4.000 din, razen tega se je Fabjančič poškodoval in je moral v bolnišnico.
OTOČEC: ZAPRL MU JE POT -Rihard Romih z Otočca je 3. marca dopoldne hotel z avtom od domače hiše na prednostno cesto ter zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je tedaj pripeljal mimo Franc Glavan iz Šmariete. Avtomobila sta se opla* zila, Škode je za 2.000 din.
MALI SLATNIK: PO NASIPU IN
V	DROG - Ko je Anton Boltez 3. marca zvečer vozil z avtom proti Šentjerneju, je na Malem Slatniku zapeljal na rob ceste, vozil nekaj metrov po nasipu, končno pa trčil v telefonski drog. Sopotnik Alojz Jerič iz Gabrja se je laže poškodovitl. na avtu pa je za 5.000 din škode. Voznika so osumili, da jc vozil vinjen.
SPET:	.
PO IGRI OGENJ
28. februarja okrog 14. ure je nenadoma nastal požar na skednju Marije Potočnik v Kloštru pri Gradcu. Plamen se je hitro razširil na vse poslopje in ga upepelil. Zgorelo je 2 toni sena, dva kubika desk, več gradbenega lesa, 150 vreč cementa, 67 vreč apna in razno kmečko orodje. Škoda, ki jo cenijo na 90.000 din, je spet nastala o{> otroški igri. Vžigalice v otroških rokah so ta mesec uničile že drugo domačijo v Beli krajini. Čeprav je stanovanjsko poslopje z vsem drugim premoženjem ostalo, si kmet od take škode ne more tako hitro opomoči.
ČETRTKOV INTERVJU
Kdaj na lastnih nogah?
Alojz Pucelj: »Geodetske strokovnjake bo- j mo odslej nagrajevali po opravljenem delu« J
* i
^ Življenje je pokazalo, da \ se geodetska služba, če je ^ pod plaščem občinske upra-
* ve, ne razvija tako, kot bi \ bilo primemo času in potre-S bam. Nujno je, da se postavi ^ na svoje noge in utrdi, po-S trebna je reorganizacija.
\ Tako so ugotovili v novo-^ meški upravi za izmero in t kataster zemljišč (poslej s ^ krajšim nazivom geodetska
* uprava) in prvi koraki v no-^ vo obdobje so že narejeni. S Ne nazadnje je pomembno, \ da obdržijo geodeti 60 od-^ stotkov ustvarjenega denarja
Z ROKO V ROKI JE SUHOKRAJINSKO PRAVILO
Brez solidarnosti bi imeli manj
V žužemberški krajevni skupnosti so največjo pozornost posvetili komunalnemu napredku - Dokazali so, da so kos tudi večjim naložbam
v svoji hiši in tako snujejo kupček, potreben za razvoj in posodobitev strokovno zahtevne in odgovorne službe.
„Pomembno novost prinaša sistemizacija delovnih mest v naši upravi: v načrtu ^ je, da bomo v okviru uprav-S ne dejavnosti ustanovili od-V sek za geodetske storitve. To ^ bi bilo v prehodnem obdob-S ju dovolj,“ meni načelnik ^ geodetske uprave Alojz Pu-S celj. Sčasoma naj bi se ^ geodetski odsek kadrovsko
Alojz Pucelj: „Državna karta za občino gre h kraju.“
okrepil in obogatil z osnovnimi sredstvi ter se kasneje iz uprave izločil kot samostojna geodetska ustanova.
Sistemizacija delovnih mest prinaša še eno pomembno pridobitev: nagrajevanje geodetskih strokovnjakov po opravljenem delu. Položaj geodetov se bo iz-
boljšal, poklic sam bo mi-kavnejši. Ker te stvari v preteklosti niso bile urejene, je geodetsko službo zapustilo nemalo ljudi.
Načelnik Pucelj pravi, da je geodetska služba v minulem obdobju dala od sebe, kar je mogla. Z državno karto v merilu 1:5.000 so prekrili že dve tretjini občine, pri čemer velja omeniti, da izdelavo državne karte za gozdna območja v celoti plača GG. Nadalje so za več kot 2.000 ha izdelali načrte v merilu 1:1.000. Tako izmero so opravili za Novo mesto in druga mestna naselja v občini. Te načrte so izdelali zato, da jih lahko uporabljajo projektanti.
O drugih opravljenih delih in načrtih pravi Pucelj: „Po več kot 100 letih nam je lani uspelo ustanoviti novo katastrsko občino. To je k.o. Daljni vrh, za katero so načrti narejeni v merilu 1:1.000. Trenutno je v delu elaborat za novo katastrsko občino Gotno vas, izmera, prav tako v merilu 1:1.000, pa bo opravljena z aerofoto snemanjem. Letos bomo pripravili tudi tematske karte Novega mesta (na podlagi državne karte) in pregledno karto za občino z večnamenskimi potrebami. “
Geodetska služba ima v načrtu še več drugih opravil. Pripravila bo zbirni kataster komunalnih naprav (pred leti so izdelali kataster za kanalizacijo), po naročilu podjetja Vodovod pa bo izdelala tudi kataster za vodovodno omrežje v k.o. Got na vas, ki jo bodo letos „ustoličili“.
„Naših nalog s tem kajpak še ni konec. Daje nam jih zemljiška kmetijska skupnost, narekujejo nam jih nenehne potrebe po novih gradnjah v zasebni in družbeni lasti, sodelujemo pri odkrivanju črnih gradenj in pod. Dela, ki jih opravljajo geodeti, so podlaga kasnejšim opravilom projektantov, gradbenikov in drugih. “
1. ZORAN
*
S
*
I
\
*
I
J
I
S
5
*
s
Žužemberška krajevna skupnost lani gotovo ne bi žela tolikšnih uspehov, če ne bi sodelovali občani, družbenopolitične organizacije in društva. Poznalo se je tudi sodelovanje delovnih organizacij, vendar so bili to šele začetki.
S skupnimi močmi so v krajevni skupnosti zmogli tudi več sto tiso-čev vredna dela. Gradnja, žužember-škega mostu je lep primer za to, omeniti pa je potrebno tudi asfaltiranje žužemberškega trga in gradnjo ceste iz Drašče vasi v Dešečo vas.
Solidarnostni čut je bil pri teh in drugih manjših, vendar ne manj pomembnih delih spet potrjen.
Za letošnji program javnih del v tej krajevni skupnosti se je izreklo že mnogo občanov, ki se radi udeležujejo sestankov. Res je, da je beseda največ o tem, kako urediti pitno vodo, preurediti električno omrežje, razširiti in vzdrževati poti, asfaltirati krajevne ceste skozi naselja in podobno, vendar so pogovori tudi o drugih vprašanjih. Omeniti velja za-
nimanje ljudi za izvajanje programa civilne zaščite in SLO, za načrte organizacij in društev, za vzgojo in usposabljanje mladine. Prav zdaj potekajo priprave na volitve, hkrati pa sprejemajo odločitve za skupne akcije v komunali in drugih dejavnostih.
Za nekatera skupna dela so ljudje s pridom izrabili milo zimo. Na Plešivici nad Šmihelom so končali izkope za zbiralnik vaškega vodovoda. V Križih pri Žužemberku so položili
prečne kanalne cevi ter pripravili les, ki ga bodo dali za gasilsko opremo in preureditev električnega omrežja. Med Sadinjo vasjo in Stavčo vasjo so položili cevovod za vodovod, v Mačkovcu pri Dvoru urejajo pot, iz Lašč proti Velikemu Lipju širijo cesto. V Šmihelu pri Žužemberku so preuredili ostrešje gasilskega doma, poleg tega so v štirih vaseh v Šmihelski okolici z anketo povprašali ljudi o gradnji vodovoda. Na Rebri zbirajo denar za preureditev električnega omrežja, na Ajdovcu pa so zasadili prve lopate za gasilski dom. Vse to so lepi obeti za letos.
M. SENICA
MINI ANKETA:
21. februar 1974 bo ostal zapisan kot zgodovinska prelomnica skupnosti jugoslovanskih narodov, zakaj tretja ustava SFRJ, ki je bila sprejeta na ta dan, pomeni edinstveno izjavo milijonov naših ljudi. O tem, kaj mislijo o novi ustavi in kaj od nje tudi pričakujejo, so nam posamezni občani povedali naslednje:
Ustava
DRGANJA SELA:
»Ježa« na blatu
Suhokrajinski
drobiž
NA ZADNJEM ZASEDANJU SVETA ŽUŽEMBERŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI so se med drugim dogovorili, da morata biti statut krajevne skupnosti in program dejavnosti krajevne skupnosti za leto 1974 sprejeta do 20. marca. Do 17. marca morajo o osnutku statuta ponovno razpravljati zbori občanov v Ajdovcu, na Dvoru, v Šmihelu in v Žužemberku. Na teh zborili občanov bodo razpravljali tudi o predlogu programa dejavnosti krajevne skupnosti za leto 1974. Za 20. marec bo sklicana seja sveta krajevne skupnosti in bodo na njej dokončno sprejeli statut krajevne skupnosti in program dejavnosti krajevne skupnosti za leto 1974.
ŽUŽEMBERŠKA KMETIJSKA ZADRUGA je ponudila žužemberški krajevni skupnosti zemljišče, ki ga bo lahko krajevna skupnost zamenjala za ustrezno zemljišče za ureditev prostora za odlaganje smeti in odpadkov. Tako bo le rešen dolgo prisoten problem ureditve javnega smetišča, ki je povzročal v Žužemberku že hudo kri. Prostor za javno smetišče bo skupen za Žužemberk in Dvor.
DFLA PRI PREUREJANJU ELEKTRIČNEGA OMREŽJA NA DVORU gredo h koncu in kmalu bodo vsi prebivalci Dvora imeli zagotovljeno urejeno oskrbo z električnim tokom.
NEVARNA RAZPOKA NA REGIONALNI CESTI ŽUŽFMBIRK LJUBLJANA na odseku med Pra-prečami in Poljanami, ki se je pokazala še lansko jesen malo pred robom cestišča, ki meji na breg, speljan k reki Krki, bo kmalu odpravljena. Pripeljali so že material, ki ga bodo vgradili ob robu cestišča, v kratkem pa bodo prišli še izvajalci del.
M. S.
Kmalu odločitev o milijonu
v škocjanski krajevni skupnosti bodo na volitvah odločali tudi o uvedbi 5-letnega krajevnega samoprispevka, ki naj da milijon dinarjev - Denar bo za telovadnico, poti, vodovode, mostove, elektriko in drugo
Milijon dinarjev naj bi navrgel 5-letni samoprispevek, ki ga nameravajo uvesti v škocjanski krajevni skupnosti. Prebivalci bodo o Uvedbi odločali na referendumu, ki ga bodo kmetje plačevali po 3 odstotke katastrskega dohodka, obrtniki po 2 odstotka osnov, de-•avci pa po 2 odstotka osebnih dohodkov.
V razpisu za referendum je Na vrsto bo prišel most v Hu-vedeno, da bodo 70 odstot-	denju, pokopališči v Tomažji
kov denarja porabili za komu-	Vasi in Skociai
nalno ureditev in dograditev Š°le oziroma prizidek telovadnice. Med komunalnimi zadevami dajejo prednost vzdrževanju Poti in gradnji vodovodov.
Letos bodo nadaljevali vodovodna dela za območje Zagrada Pitno vodo bo dobilo šest ''asi, vseh priključkov pa bo 74. Največ bo stal vodni zbiralnik, fem delom dajejo prednost, saj s° ljudje okrog Zagrada najbolj ogroženi.
V načrt so zapisali, da se bodo lotili tudi vodovoda Ruhna vas - Stranje. Pitno vodo želijo tudi v Dobravi, kaže pa, da zanjo v blagajni krajevne skup-n°sti letos še ne bo denarja.
vasi in Škocjanu, Šolsko igrišče, asfaltiranje in izpopolnitev javne razsvetljave v tem kraju, tu in tam še napeljava elektrike in podobno. Škocjanci si poleg tega želijo svoj zdravstveni dom, zato so že za letos predvideli pripravo gradbenega projekta. Radi bi ustregli tudi zahtevam po urejenem smetišču in organiziranem odvozu smeti.
Preteklo leto je bilo v škocjanski krajevni skupnosti bogato javnih del. Omenimo nekatera: zgraditev mostu v Za-vinku, ureditev pokopališča in kanalizacije v Dolah, velika vodovodna dela za območje Zagrada, ureditev škocjanske kul-turno-prosvetne dvorane itd.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
Zelo so se izkazali vaščani Stop-nega, ki so v štirinajstih dneh izkopali 1.500 m vodovodnih jarkov in napeljali pitno vodo v petero gospodarstev. Brezplačno opravljenega dela je bilo ogromno - več tisoč ur; če bi ga preračunali v dinarje, bi šel znesek v milijone. Torej zgledov, kako naprej, v škocjanski krajevni skupnosti tudi poslej ne bo potrebno iskati pri sosedih.
SPREJELI AKCIJSKI PROGRAM ZKS NOVO MESTO
Občinska konferenca Zveze komunistov Novo mesto je v petek, 1. marca, sprejela načrt dela za prihodnje mesecc. Delovni načrt, ki združuje najvažnejše naloge organizacije in temeljno vsebinsko usmeritev, je prej obravnavala tudi večina osnovnih organizacij ZK pa tudi nekatere druge družbenopolitične organizacije. Na seji konference je sekretar ObK ZK Janez Slapnik v uvodnih besedah med drugim dejal, da je javna razprava-in priplava na kongres še premalo segla do delavca m občana, delno tudi zato, ker se javna občila niso dovolj angažirala. Konferenca je izvolila delegate za 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS ter podprla predlog, naj bi bila f ranc Popit in hrane Šetinc še naprej na čelu ZKS.
Cesta proti Vavti vasi, edina vez Drganjih sel in Ljubna s svetom, je v razsulu in se prav nič ne pozna, da so jo januarja pokrpali in razširili. Najbolj uničena je tam, koder traktorji Gozdnega gospodarstva vlačijo hlode iz gozda do primernih mest za nakladanje.
„Dvignili smo glas, pa nič ne zaleže. GG smo prosili za pomoč, pa
Kje bo šola?
Zdravstvena šola pri bolnišnici ali v Šmi helu? Zdaj je znano le, da bo na desnem bregu
Bolnišnica in zdravstveni dom bosta eden poleg drugega, ni pa še znano, kje bo stala nova šola za zdravstvene delavce. Lokacijo za šolo bodo določili po dodatnih proučitvah. S tako obrazložitvijo so se strinjali tudi odborniki novomeške občinske skupščine, ko so pred kratkim naposled izglasovali zazidalni načrt za tako imenovani zdravstveni kompleks v Kandiji. Menili so, daje tako najbolj prav, saj se niso hoteli zameriti nobenemu od svetov, ki sta potem, ko je ob koncu minulega leta občinska skupščina odložila sprejem predlagane zazidave, češ da so nakazane rešitve premalo proučene, zadevo še enkrat pogledala od blizu in prišla pred odbornike z različnimi stališči. Kot je razvidno iz gradiva za skupščinsko sejo, je svet za zdravstvo mnenja, naj bi zdravstvena šola stala čim bliže bolnišnici in zdravstvenemu domu, torej na zdravstvenem kompleksu, medtem ko je svet za prosveto in kulturo prepričan, da sodi ta šola na območje drugih šol, torej v Šmihel, kjer je pri roki tudi dijaški dom.
VIKA PRIJATELJ, blagajničarka v trgovini Barve-Iaki v Novem mestu: „Deljen delovni čas, ki ga imamo, sc mi ne zdi v redu, ker so zlasti kmetje, ko pridejo v mesto na tržne dni, prikrajšani: prav takrat, ko bi prišli k nam, imamo zaprto. Pritožila bi se tudi, da je v mestu tako malo domačih kulturnih prireditev. Včasih so se ljudje bolj družili, zdaj pa se vsi izgovarjamo na prehud življenjski tempo.
je ostalo pri obljubi. Ne bomo dovolili, da bi popolnoma razdejali cesto, v katero niso vložili dinarja. In še to: kje se pa še dogaja, da bi vlačili les po občinski cesti tretjega reda?!“
Na Drganjih selih je zavrelo. „Ce se bo to nadaljevo," obljubljajo, „bomo prisiljeni preprečiti delavcem, da bi še delali." Po cesti, koder se osebni avto zdaj stežka prebije, se vsak dan odpravi na pot v Novoles kakih 35 delavcev in več kot 10 otrok v osnovno šolo. Hoja utruja, hoja po blatu izmuči. Novoles je hotel prek Drganjih sel organizirati prevoz za svoje delavec, zdaj pa je dal začasno reke proč od tega. Razrita in z debelimi plastmi gozdnega blata prevlečena cesta dela prebivalce Drganjih sel nestrpne.
Tudi tole je slišati te dni: „Več deset fantov in mož smo imeli v partizanih, mnogi so padli, elektrika in temelj za vaško šolo, ki pa nikoli ni prišla do strehe, to je vse, kar je po vojni pridobil naš kraj. Niti sestajati se nimamo kje, prosili smo, da bi na temeljih, pripravljenih za šolo, zgradili dvorano. Ni bilo pomoči. Prosili smo, da bi popravili oziroma obnovili vaški vodnjak, pa spet nič. Nismo prezahtevni: če bi imeli dobro cesto in vodovod, bi se zadovoljili. Samo začne naj sc, vaščani bomo prišli prostovoljno pomagat/1
NA OTOČCU ZA DAN ŽENA
Danes zvečer ob 18. uri bodo pionirji in mladinci pripravili počastitev dneva žena, 8. marca. Prireditev ne bo v domu, kot prejšnja leta, temveč v osnovni šoli. V kulturnem programu bodo prikazali tudi dve lutkovni igrici: „Debela repa" in „Lažnivi kljukcc“.
FRANC MURGELJ, strojnik:
„Po ustavnih dopolnilih in dolgi ustavni razpravi je končno sprejeta tudi nova ustava. Le-ta je po mojem mnenju nujno dopolnilo stare, zakaj razvoj na vseh področjih je tako hiter, da se mu mora prilagajati vsak zakon, in kot vidimo, tudi ustava.
STANE PEČE, trgovec: „Pozorno sem spremljal priprave na sprejetje nove ustave in taka, kot je bila sprejeta, bo izraz delavskega samoupravljanja. Delavci bojo izkoristili možnosti, ki jih nudi in omogoča najvišji zakon SFRJ, saj smo bili do zdaj nemalokrat priča manipuliranju z delavci in brezvestnemu ravnanju z družbenimi sredstvi nekaterih odgovornih. Mislim, da bo
vnaprej d ruga č e. “------
ANA ŠOBAR, delavka: „Čas mi ni dovoljeval, da bi se pobližje seznanjala s spremembami, ki so vodile k novi ustavi. Kaj več ne bi mogla reči kot to, da bo nova ustava bolj kot dosedanja izraz zahtev vseh delovnih ljudi, ki šele čakajo svojih pet minut/1
JOŽE PIPAN, delavec: „Delavec danes še vedno ne dobi tistega, kar bi moral. Tudi nova ustava ne bo mogla uresničiti vseh hotenj samoupravnega človeka, če ne bojo delavci v neposredni proizvodnji še bolj enotni, kot so bili do zdaj. Kljub vsemu upam, da bo boljše, če ne zame, pa vsaj za moje otroke.“
FMIL PESTNER, cestar: „Nova ustava bo morala dati možnosti za samoupravne spremembe v neposrednem delovnem odnosu, zagotoviti delavcu večji nadzor nad celotnim delovnim procesom, in samo v primeru, da bo v tej smeri uresničila zahteve samoupravnega človeka, bo dosegla svoj namen.“
JANEZ BRULC, ekonomski tehnik:	„Sam	sem	tvorno
spremljal pripnmy^* •*"-i
v0, kl	«66NO'*
tev pri{.£?PB(^p|^” „.lužic, ki so pogojena s hitrim razvojem naše družbe. Večja demokratičnost, povezanost samo-upravljalcev in učinkovito delovanje, to in še kaj naj bo posledica nove ustave.“
D. R.
:ka kronika
POZORNOST ŽENSKAM -Cvetličarna na Glavnem trgu bo spet napolnila blagajno s prodajo nageljnov, lončnic in drugega cvetja, ki ga bo tam zahteval moški svet, da bi se spet prikupil nežnemu spolu. Kot vsako leto bodo tudi tokrat prodali več deset tisoč cvetov. Večje iztržke si obetajo tudi trgovci, zlasti v drogeriji, pri Okrasu in v drugih prodajalnah. Kdor ne ve, kaj bi kupil, naj stopi v knjigarno, saj je dobra knjiga tudi hvaležno darilo.
PUSTNI SPRFVODI - Našemljeni v direktorje, rablje, kavboje, zajce, Arabce in druge bolj ali manj ugledne osebnosti so korakali prejšnji torek po mestnih ulicah malčki iz vrtcev in učenci iz osnovnih šol v sprevodih. Pazljivo oko ni opazilo, da bi si kdo nadel masko poštenjaka; najbrž zato ne, ker bi se preveč zamudil z iskanjem vzorca zanj. Dobre stare norčije so mimo, želeli bi le, da bi si vsi čimprej nadeli resne obraze m delali, kakor nam narekujejo v novi ustavi zapisane pravice in dolžnosti.
LK ZA PARADO! - Uniforme, ki jih imajo v gasilskem društvu, smejo člani nositi le na tekmovanjih, ne pa tudi kadar jih sirena kliče gasit. Na nedavnem občnem zboru so potožili, da si ob prazni blagajni nc„morejo privoščiti nakupa zadostnega števila gasilskih oblačil.
PRITOŽBE ZARADI OVČJE PAŠE - Krdelo ovac, ki se je v minulih dneh paslo po travnikih m njivah, se pomika proti Hrvaški. Kmetovalci so to gledali izpod čela, kaj več kot godrnjati pa niso smeli. Inšpektorji pravijo, da je pritožb zaradi od ovac pomandranih posevkov veliko, vendar pa upravni organi nimajo možnosti za pregon. Menijo, naj bi prizadeti gospodarji oškodni-no zahtevali prek zasebnih tožba, v tem primeru pa bi morali takoj oceniti škodo.
TRŽNICA - Na tržnici ponudba že dolgo ni bila taka kot minuli petek, vendar pa so kupce bolj privabljali prodajalci raznovrstnih ročnih in konfekcijskih izdelkov, med katerimi je bilo tokrat nekoliko več lesenih predmetov. Kakšne iztržke sta imela živilski in kramarski del tržnice, se kajpak ni dalo ugotoviti. Cene so spet nekoliko popustile, od prejšnjega tedna so »tare cene obdržala le jajca; bila so naprodaj po 1,30 do 1,40 din. Solata, sadje, suhe slive, smetana, kislo zelje, najrazličnejše semenje, spomladansko cvetje so ženice ponujale do okoli 11. ure.
ROJSTVA - V minulem tednu v novomeški bolnišnici ni rodila nobena Novomeščanka.
POGREBI - Umrla sta: Franc Korenič, upokojenec iz Lobetove ulice 17, v 51. letu in Brigitka Miš-jak z Vrha pri Ljubnu, stara 4 mesece.
— Ena gospa je rekla, da bodo poslej dominvestovci lahko organizirano hodili gledat španske bike, saj je celo v občinskem gradivu prebrala, da Do-minvest ustanavlja TOZD Dolenjski turistični biro.
17
jt. 10 (1285) - 7. marca 1974
DOLENJSKI LIST
Trenutni kažipot občinski odlok, pozneje skupen program za tri občine
Iz kolektivov - premalo pobui
Za otroške vrtce in igrišča se mizica nikoli ne pogrne sama od sel*
Krško je ena tistih občin, ki izredno uspešno uresničujejo pet- na ta način najbolj letni program otroškega varstva. Program je bil izdelan za obdobje 1971 — 1976. Po njegovem sprejetju gradijo že tretji vrtec.
nijo ženske.	»
Od rezultata samouprt' ■
Prva varstvena ustanova je zrasla na Senovem, druga lani v Kostanjevici, tretjo pa gradijo letos v Brestanici. Do 1976. leta imajo v načrtu še nov vrtec, v Leskovcu in v Krškem. Za oba ne bo dovolj denarja. V Krškem računajo na vrtec lahko samo v primeru, če bodo program podprle delovne organizacije, sicer se bo uresničenje načrta za-
DANES ZA ŽENE
Danes ob 17. uri bo v domu Svobode v Krškem svečana akademija v počastitev dneva žena. Kulturni program pripravljajo varovanci vzgojno-varstvene ustanove, učenci osnovne šole „Jurij Dalmatin44 in učenci glasbene šole. Obe krajevni organizaciji SZDL Krško vabita udeleženke proslave po končani akademiji v hotel Sremič.
POVSOD NA NOGAH
Osnovne organizacije ZK že obravnavajo predkongresne dokumente. Po vsej občini se skoraj vrstijo sestanki in razprave. Komunisti pretresajo tudi potek evidentiranja in zavzetosti organizacij v predvolilnih pripravah.
Tl MENI, JAZ TEBI
Družbeni standar ne raste sam od sebe. Naložbe so včasih tolikšne, da jih posamezna krajevna skupnost ali posamezna delovna organizacija ne zmore. Tu so šole, stanovanja, vodovodi, ceste in še kaj. V krški občini vidijo zato eno samo pot: sporazum za skupno investiranje. so prikazali odbornikom in delovnim organizacijam in se dogovorili za triletno zbiranje. Tako bodo prispevali svoj delež vsi zaposleni.
Delavci za vaško šolo
vleklo in matere bodo morale še dolgo čakati. Novo varstveno ustanovo so predvideli na levem bregu Save, kjer število prebivalstva nenehno narašča.
S tem krog otroških vrtcev ne bo zaključen. Oddelki za predšolske otroke so nujno potrebni na vseh podeželskih šolah, predvsem na Raki, v Podbočju in v Dolenji vasi. V Podbočju trenutno ni prostora, saj še male šole nimajo kam dati in čakajo na toplejše vreme, da bodo imeli učenci telovadbo na igrišču. Le na ta način se bo izpraznila učilnica za malo šolo.
V Dolenji vasi so spet druge težave. Tam je sicer prostor v opuščeni stari šoli, pa ni vzgojiteljice in tudi ne denaija za opremo vrtca.
Predsednica občinske Zveze prijateljev mladine Rezinka Pirc meni, da bo treba poiskati vse poti, da bi se hitreje dokopali do organiziranega varstva večine predšolskih otrok v občini. Predvsem pričakujejo več spodbud iz delovnih kolektivov, kjer imajo možnost za soudeležbo pri graditvi vrtcev in kjer lahko
M
sporazumevanja je odvisno^ urejanje otroških igri^ nutno se tega lotevajo v cu, za igrišče pa si pni še na Raki in v Podboj Podlogu imajo prostor je zmanjkalo denaija za Zdaj čakajo, s katere "
kanilo kai v lonec.
J	'	J.	Tl
RAZPRAVE
o kandidatih
Koordinacijski kadrog bor pri občinski k° 0, SZDL v Krškem je možne kandidate	z3	f
funkcije občinske	skuP	^);
Krškem. Za podpredsedn^
ščine je predviden	Jfi
vanc, vodja obrata za n	^
jo pri Agrokombinatu, ^ sednika izvršnega sveta tajnik skupščine Fran vič, za podpredsednik3 sveta pa Ivan Glog0 rektor Dolenjske Krško. Hkrati s temi v javni datov za
občinske skupščine, ** 'i 23 delegatov.
V soboto, 2. marca, na občinski pionirski konferenci v Cerkljah. Sodelovali so predstavniki vseh odredov in pripravili pionirjem in gostom pester kulturni program. V poročilih so predstavili izredno bogato dejavnost pionirjev v krožkih in šolskih športnih društvih in sodelovanje na prireditvah (Foto: J. Teppey)
Zelena luč za obrt v Posavju
Naraščajoče povpraševanje industrije, splošne in osebne porabe sili posavske občine k pospešenemu razvoju obrti. Pokrajini se zaradi bližnjih mestnih središč, zlasti zaradi sosednjega Zagreba in tudi zaradi ugodne prometne lege odpirajo možnosti, ki jih do sedaj ni znala in poskušala izkoristiti sebi v prid. Nobenega programa ni bilo, da bi usmerjal in spodbujal k dejavnostim, ki naj bi jih razvijali občani.
Občine so se odločile za skupen razvojni program obrtništva. To je korak naprej, dobrodošla odločitev v Času, ko je vsako novo delovno mesto dra-
podjetja nimajo interesa za prodajo na drobno, so zaželene zasebne trgovine za preskrbo prebivalstva. S tem bi zagotovo ustregli občanom v odročnih
vaseh in zaselkih, da jim ne bi bilo treba hoditi za vsako malenkost v mesto ali večja krajevna središča. V občinskem odloku je omenjena tudi tale dejavnost: popravilo športnega in lovskega orožja.
Marsikatera stroka je izpuščena, pa jo občani zagotovo pogrešajo. To so predvsem obrti, kijih ljudje opuščajo.
J. TEPPEY
goceno.
V brežiški občini ugotavljajo trenutno družbeni interes za več vrst dejavnosti. Sem sodi v prvi vrsti opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo — z avto dvigali, z avto vleko, z viličarji in v vlečnicami.
Premalo je še gostinske dejavnosti, zlasti bifejev, z izjemo Bizeljskega, Brežic, Cerkelj, Čateža, Dobove, Globokega, Krške vasi, Obrežja, Pišec, Skopic, Sromelj in Velike Doline.
V občini je dobrodošlo še opravljanje prevozov z avto-taksiji. V krajih, kjer trgovska
POVSOD HITIJO
Do 4. marca se bodo v delovnih organizacijah zvrstili zbori delavcev, ki trajajo od zadnje tretjine februarja. Največ jih je te dni. Na njih razpravljajo in odločajo o splošni in skupni porabi v letu 1974. V razgovorih sodelujejo predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, da delavcem lahko sproti odgovarjajo na zastavljena vprašanja. Zaposleni so razen programov samoupravnih interesnih skupnosti dobili tudi podatke o stopnjah prispevkov, s katero bodo obremenjeni osebni dohodki in dohodki TOZD. Sindikalne organizacije skrbijo za to, da se udeležujejo zborov delavcev vsi vodilni v delovnih organizacijah.
Na vasi smo osamljeni
Pehanje za denarjem zapira pot družabnosti
Pri Rožmanovih v Spodnji Pohanci hranijo ozimnico kar na njivi. '
— Majhno klet imamo, je pojasnil gospodar Franc Rožman, ko je ravno odkrival jamo in hčerki pomagal pospravljati pridelke.
— Poglejte, kako so se korenje, repa in pesa lepo sveže obdržali, čeravno zima ni bila letos primerna za tako shranjevanje. Kmetje zdaj večino polja
Ozimnica pri Rožmanovih je ostala sveža. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
LEVO, DESNO - VSEPOVSOD NERED. Brežice so zelo zanemarjeno mesto. Zdaj, ko prihaja pomlad, se to posebej opazi. Z ničimer ni mogoče zakriti pogleda na odpadke po ulicah, ob pločnikih, v nasadih. Pa vendarle toliko slišimo o turističnih načrtih, o tem, da gradijo Toplice nove bazene, da se v motelu ustavlja vedno več gostov, da prihajajo turisti v Posavski muzej in da obiskujejo mesto izletniki, ki so namenjeni v Kumrovec. Ti ljudje hodijo naokoli z odprtimi očmi in odhajajo z vtisom celotne podobe mesta, ki ga dve ali tri urejene točke ne morejo popraviti.
ZA PRISPEVEK NI ZAKONITE OSNOVE. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki jih spremenijo v gramoznice, je občinska skupščina predvidela 1,5 din prispevka od 1 kubika izkopanega gramoza ali mivke. Ta člen so v odloku popravili, ker skupščina lahko predpiše za izkop gramoza ali mivke samo prometni davek. Tako zbrana sredstva se stekajo v občinski proračun, skupščina pa jih nato odstopi kme-
tijski zemljiški skupnosti.
KDO SESTAVLJA OBČINSKO SKUPŠČINO? S statutarnim sklepom je določeno, da so to trije zbori: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. V zboru združenega dela bo 48 delegatov, od tega 27 iz temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v gospodarstvu, 3 iz kul-turno-prosvetne dejavnosti, 4 iz so-cialnozdravstvenega področja, 2 iz zasebne obrti, 1 iz državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter 4 iz vrst aktivnih pripadnikov JLA jn zaposlenih civilnih oseb v JLA. V zboru krajevnih skupnosti bo 22 delegatov, v družbenopolitičnem zboru pa 20.
ZA PLIN SE VEDNO VRSTE. Gospodinjstva v Brežicah oskrbuje s plinom trgovina Agrarie. Vsako pošiljko plina sproti oddajo. Včasih je treba na plin počakati tri dni, včasih ga tudi po teden dni niso dobili, zato se občani vestno oskrbujejo s polnimi jeklenkami in raje postoje v vrsti, kot da bi ostali praznih rok.
zasejejo s koruzo in z njo krmijo živino. Repo in peso opuščajo. Mi nismo pravi .kmetje. Bolj malo zemlje imamo. Toliko, da se laže preživimo in prislužimo za tisto, kar zmanika.
— S čim ste se ukvarjali prej?
— Po svetu sem šel. Za kruhom. Začel sem v Ljubljani. Najprej sem delal v gostilni pri Krapežu, potem sem bil na Bledu pri Kendovih. Pred vojno je bilo tam vse njihovo, hoteli in jezero.
— Kaj pogrešate tu na vasi?
— Razvedrila nimamo pravega. Včasih smo imeli vsaj potujoči kino v Artičah, zdaj še tega ni. Tudi gostilne ni več. Ljudje se malo shajamo. Ženske se srečujejo na roditeljskih sestankih, to je vse. Ljudje gledajo danes preveč na denar, še tudi potem, ko si že opomorejo. Edino takrat, kadar kožuhamo, je še veselo. A to je le enkrat na leto.
— Imate še kakšno drugo željo?
— Da bi bila cesta tod mimo čimprej asfaltirana. Takoj bo tukaj lepše. In promet bo živahnejši pa kadilo se nam ne bo v hišo.
J. TEPPEY
POVEZOVANJE MLADIH V POSAVJU
V Brežicah je bila v nedeljo, 3. marca, seja občinske konference Zveze mladine. Udeležencem so z gradivom poslali delovne programe za obdobje od septembra 1973 do julija 1974, da so laže ocenjevali njihovo uresničevanje. V dnevni red so vključili tudi akcijski načrt za omenjeno obdobje in predlog za reorganizacijo Zveze mladine ter medobčinsko povezovanje mladine v Posavju. Posebno pozornost so posvetili dosedanjim pripravam na volitve ter vključevanju mladih v proces evidentiranja in kandidiranja.
ZA KUMROVEC IN ZA KOZJANSKO
V brežiški občini so do 31. januarja letos zbrali 54 odst. dogovorjenih sredstev za spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu in za ureditev krajinskega parka do Kozjanskega. To je nekaj nad 80 tisočakov. Razliko bodo poskušali zbrati čimprej. Odbor pri Zvezi borcev NOV je sklenil pozvati vse kolektive, ki do sedaj še niso nič prispevali, naj to napravijo takoj. Tudi druge kolektive bodo zaprosili za pregled dosedanjih prispevkov in jih opomnili, naj se držijo dogovora za vsaj 20 din prispevka na zaposlenega.
Ciciban vsem zastonj
Dvanajst let je, odkar ima Elektro Celje. - poslovna enota Krško patronat nad šolo Brezje na Gorjancih. Morda tak patronat za mestno šolo ne bi veliko pomenil, *toda za skromne otroke gorjanskih vasi je njegova skrb zanje nekaj velikega. Spodbuja jih k učenju, ker se želijo postaviti pred delovnim kolektivom tudi z učnim uspehom.
Pobudo za pokroviteljstvo nad brezjansko šolo je dal Julij Gliha, zdaj že pokojni direktor podjetja. Zaposleni so se kot eden zavzeli za varovance. Člani delovne skupnosti jih večkrat obiskujejo, za novo leto pa redno obdarijo z domiselnimi praktičnimi darili. Letos so jim prinesli škornje, copate in toplo spodnje perilo.
' Šole se spomnijQ: tudi s kolektivnimi darili, kot so gramofon, električna ura, pisalne mize, električni štedilnik za šolsko kuhinjo in podobno. Ko je šolsko leto mimo, pomagajo učencem z denarjem za izlete. Kolektiv E le k t ra že vsa leta poravnava učencem naročnino za lista Ciciban in Kurirček.
Zares vzorna in vsestranska skrb, ki bi je bila vesela tudi kaka druga oddaljena šola. Otroci gorjanskih vasi tja do Planine so veseli pozornosti kolektiva Elektra Krško, z njimi vred pa tudi starši in učiteljica. Zdaj je samo še ena, tovarišica Božičeva. Nihče več noče iti učit v hribe. Niti dodatek za težko delovno mesto ne privabi prosvetnih delavcev v kraje brez prometnih zvez. Z Brezja je do doline deset kilometrov slabe poti. Edina zveza je šolski kombi, pa še ta je prenatrpan.
JOŽICA TEPPEY
Jedrska elektrarna Krško bo začela obratovati čez ,	^
• član investicijske grupe: inž. Gabrovšek (na levi)» občinskega sindikalnega sveta Krško Edo Komočar (v ^ direktor Elektrogospodarstva Slovenije Tone Tribuš011' Teppey.)
KRŠKE NOVICE
NESREČNA VEJICA! V članku „Prednost trem kmetijskim panogam", ki smo ga objavili v zadnji številki, je avtorju izpadla ena vejica, ki je načrtovano vrednost naložb v zasebno kmetijstvo spremenila od 22,5 milijona novih dinarjev na 225. Za neljubi spodrsljaj se zato oproščamo!
ZAUPANJE ZVEZ\ p
ska organizacija bo med 6. in9.junJe"^ f stega zbora prcds krT)etir slovanskih šolskih ..t0ŠHj -i drug. To bo vsekak0	jj
PODPRLI
Predsedstvo
SOLIDARNOST -občinske konference
ZMS je na zadnji seji potrdilo sklep, da akcijo medsebojnega povezovanja aktivov usmerijo v delavno pomoč mladim z Rožnega-Presladola, ki gradijo lasten dom. V to solidarnostno akcijo sc je doslej vključilo 14 aktivov, med prvimi pa mladi iz tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj
OBSEŽEN PROGRAM - Občinskemu združenju ZRVS so prvi dostavili letošnji delovni program člani krajevne organizacije rezervnih vojaških starešin iz Brestanice. V okviru tega programa so pred nedavnim že organizirali tehnični zbor, kjer so se seznanili s sodobnim pohodnim orožjem, nato pa še streljali z zračno puško.
membnejša priredite^ \K slovanskih pionirs!jvlja1.,': f nanjo že pričeli Prlp organizacijo zbora r m p krški občinski ZPMJ	,
za njeno dolgoletno ^
NAPREDOVANJ j t cS odbor ZRVS «e skupaj f za narodno skupščini prt vesnost, na kaie*'> -predovanjc 15 član čin kapetana tem so že na organizacij mlajših članov v
, <2® Mladinski aktiv ** in papirja „Djiiro 5>	jtV.
gostitelj predstavnik ^
rodnih jugoslovans*1 . p J , bodo utrjevali vezi. cj K na prvem srečanj11 Beogradu.
breZiSke vesti
€
Lansko
MčastnišU '£\?asiktvo v občini pridobilo s šolanjem nove strojnike, letos pa še poveljniški kader v ^astniški • ^ sob°to je vseh 28 slušateljev iz 14 društev, med njimi je celo 5 deklet, opravilo ^mi. (F0t01Z^!tjZ Z^° dobrimi ocenami. Na sliki: strokovno znanje so dopolnjevali še s praktičnimi
vi za prijetnejšo starost
aomov za starostne, družinske in invalidske upokojence v Savju že na stopnji podpisovanja dogovorov po občinah
Po-
ki se » V Sloveniji je Dom počitka na Impoljci med {^talo v tak °^a Za kombiniran sistem varstva. Le-to je doslej ^fiiHejše biv° .unenovan* zavodski oskrbi, za vrsto ljudi pa je v krajih Y domovih, postavljenih sredi življenja v posa-^ izmed treh zrasla pobuda za gradnjo posebnih Blokov, v v ^ci in Posavskih občin po enega. Društva upokojencev v Vo . cei^v111 sta * že odločili za družbeni dogovor o gradnji, 11 te dni Ze °bčinska skupščina, v Brežicah potekajo razgo-
dala društva upokojencev. Dogovarjanje o tem v Posavju omogoča združevanje sredstev. Pomembnejše odločitve o predvidenem programu bo dal organ, sestavljen po enakopravnem delegatskem načelu med vsemi tremi posavskimi občinami.
A. ŽELEZNIK
r~
PrenKatrpan ‘n (razen D na °bmočju - J’ P°treb naJ;Aneresenih 67 -
več? Po
°*ja
ovih e Ok nje im iv er
45 n7°'jca	stavb	v	do-
n°yih feja DoS^i^^otrebe §£ "
5?i^ro.e„a ihstav-b-
V ,0CJa n^ L U1 za PC
i^bova!! kar 1.340 W>ih, v ImPa v ^ imaj° v
okrog fe0liCi’ Loki in
tUdi Z?'n^i?JPOteka
2a nadzidavo in
blokov za
SameylCamevala1 * PriPravlje-nost 1 *a L; . niso mogle torek10 TeTb'
Sofi k<*lov- - ”Tank * m -^ p0 mestu.
LU^ke in
za
Kot so to le ena od naslednji
*	bon	Pa s0£ njc lcto-
ob*- le£ nabirain VSeeno od-v	BS'	^avkliuh>	3kci'°	Pr*'
k0^5tvu ,K6asilskega^i Soudelcžbi
3 H*« .velika °^.akov. Novi 4vt ,v ČaSu ad> tega i.Pridobitev za 1%«USI* 7V *skih’ nf^°,Staja ^ta SVpohl^SeS^.brez bi ja?starei: e^> vzdrž c°> ki bi jo
Ura^0 lahk*1 tist>» ki nf^1 s.k°mbi-a°v in n,.v',Kl nima o v^,;i
p*"iŠli domaJ? Vozil. 0 °bČinskih
Prizadeven,
5 S«
'j,‘>ko »„'■"»že»L,,v tven,
dobili-4“'
tr8°vini
.
marši-
' I« ft'«cva|*uPii4 .	01	bii0	sku
koko
OB-
fet prodne 'sy'lne »n te-
Ueba Do,fnosti na P°staviti več
kar 252 postelj. Po izračunih, ki so jih naredili na Impoljci, bi bila mesečna oskrbovalnina za enega oskrbovanca v teh domovih tudi za 400 dinarjev nižja kot v domovih v Ljubljani, Mariboru in Celju. Samo po anketi, stari že tri leta, živi zgolj v sevniški občini v slabih stanovanjskih razmerah kar 95 upokojencev, v skrajno slabih pa 49. Potrebe za posavsko regijo, izračunane po republiških merilih, kažejo, da bi tak prostor potrebovalo kar 627 upokojencev.
Gradnja treh takih blokov z opremo bo veljala 32,5 milijona dinarjev. Dom v Sevnici bi veljal 8 milijonov dinarjev; iz 4-odst. stanovanjskega sklada upokojencev, ki se zbira v republiki, bi pridobili 4,5 milijona, 1,5 milijona naj bi namenili iz občinskega solidarnostnega sklada za gradnjo stanovanj, za 2 milijona pa bi' morali najeti premostitveno posojilo. Pobudo za takšno gradnjo so
EKSKURZIJE ZA POKLICNO USMERJANJE
Minuli mesec je služba za poklicno usmerjanje, ki deluje v Sevnici kot izpostava zavoda iz Celja, priredila ogled strokovne šole za miličnike v Tacnu. Med učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol v občini so zbrali tiste, ki so izrazili željo, da bi si to šolo radi ogledali. Celodnevnega ogleda se je udeležilo 27 učencev.
STUDENCA
avtobusnih čakalnic ob progi Bučka-Zavratec-Sevnica in Ro-višče-Studencc-Sevnica, vendar doslej stoji le ena v Lokali. Se dobro, da letos ni bilo mnogo slabega vremena!
KOOPERANTI SO AKTIVNI -Ob dosedanjih volilnih pripravah so evidentirali svoje kandidate tudi kmetje-kooperanti z območja Bučke in Studenca. Delegatska razmerja in ostale novosti novega volilnega sistema jim je izčrpno razložil sekretar komiteja občinske konference ZK Viktor Auer. Navduševali so se za to, da se obrat kooperacije in hra-nilno-kreditna služba pri sevniškem Kmetijskem kombinatu združita v eno temeljno organizacijo združenega dela. V svet kooperantov za Studenec so s tajnimi volitvami izvolili 4 predstavnike izmed 5 predlaganih. Za podpisnika samoupravnih sporazumov so izvolili Kristijana Janca. Pozdravili so tudi predlog občinskega sindikalnega sveta o tem, da bi kmetje osnovali svojo sindikalno organizacijo. Za predsednika studenškega sindikalnega odbora so izvolili Jožeta Levstika. Ravno tako so imenovali iniciativni odbor za zavarovanje živine. V odboru so: Franc Ilaš ml. iz Dul, Polde Krnc z Gornjih Impolj in Kristijan Janc s Studenca.
K. ZORKO
VESTNIK
VOLITVE:
Resne priprave
Obeta se dobra sestava delegacij v občini
Pri občinski konferenci SZDL so že skrbno zbrane popisnice evidentiranih kandidatov za delegate^ Kar 1415 jih je. Sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Slavko Štrukelj nam je povedal podatke, ki obetajo dobro sestavo bodočih delegacij. Med evidentiranimi kandidati v gospodarstvu je kar 48 odst. žensk. Koliko pomeni to, vidimo najbolje, če primeijamo podatek z odstotkom zaposlenih žensk: teh je 52 odst. V gospodarstvu je med evidentiranimi do starosti 27 le't tudi kar 36,5 odst. mladih. V krajevnih skupnostih so podatki malo slabši, med evidentiranimi je 22 odst. žena, starih do 27 let je 19 odst. Nasploh ni mogoče govoriti o „starih41 delegatih: kar polovica jih še ni presegla 35 let. Tudi med evidentiranimi ženami prevladujejo mlade.
— Kakšno je vzdušje med občani? — smo vprašali.
„Nasploh je bila že za evidentiranje značilna velika resnost. Tako je tudi pri sestavi kandidatne liste. Zavzetost, ki sem jo videl pri tem na razpravi na predkandidat-ski konferenci v Loki pri Zidanem mostu, je bila takšna kot v kakšnem višjem organu. Še nikoli nismo imeli na zborih volivcev tako številne udeležbe občanov.“
— Kaj mislijo občani o delegatskem sistemu?
„Še največ bojazni je, da bo to drago. Ob tem poudarjajo potrebo po dobrem obveščanju delegatov, saj se sicer ne bi mogli posvetovati. To so omenjali zlasti v krajevnih skupnostih. Občani so se zanimali za povsem praktična vprašanja o delu delegacij, dogovore o tem, kako bo potekala izbira odposlanca za posamezno zasedanje, ipd.“
Od 3.' do 10. marca bodo opravljeni vsi kandidacijski zbori, kjer bo mogoče še govoriti o kandidatnih listah.
A. Ž.
KS: tudi letos bo dovolj dela
Trebnje, Šentrupert, Loka: ceste in še marsikaj - Udeležba občanov
Čeprav je tudi v krajevnih skupnostih dosti govora o volilnih pripravah, steče beseda še najraje o krajevnih vprašanjih. O tem smo se pogovarjali s predstavniki treh krajevnih skupnosti.
IVAN LONGAR, predsednik KS Trebnje: „Lani smo asfaltirali 7 ulic in še ploščad pri avtobusni postaji. Stanovalci so prispevali po 3 tisočake. Z razumevanjem so se v akcije
vključile tudi delovne organizacije. Letos bomo to nadaljevali. Lastne udeležbe je bilo od 70 do 75 odst. Predlog občariov je, da bi letos asfaltirali Ulico Cankarjeve brigade, heroja Simončiča, Kolodvorsko ulico, Ulico Dolenjskega odreda, Cesto na Pristavi, dokončati je treba tudi Ulico talcev. To je v razpravi. Občani se morajo odločiti za prispevek. Sodelovati bo treba tudi pri vodovodu na Vrhtrebnje in v Dolu. Pri poko-
»Ta karneval bo živel!«
Ftesen razgovor s predsednikom kluba larfarjev
„Če ne bi imeli svojega karnevala in si v šalah ne bi dali duška vsaj enkrat na leto, ne bi bili zdravi,“ je dejala ena od mokronoških larfaric, ko sem skušal izvedeti kaj več o samih pripravah. Jože Jerič, svoje čase že tudi pravi mokronoški župan, direktor in še marsikaj, sedaj pa predsednik kluba, seveda spet ni bil doma. Ker je bilo to na sam pustni torek, je pripravljal vse potrebno, da bi kar najdostojneje vrnili šaljiv obisk Šentjemejčanom.
„Naš pustni časopis, ki je hkrati naša največja reklama, smo razpečali vse od Novega mesta do Radeč in Gabrovke. Še Litijčani ga nam zavidajo," pravi Jože. Ob tem vedo povedati prijatelji, daje Jerič za zbiranje oglasov in kasnejše razpečavanje časopisa porabil kar 12 dni.
Priprava takega pustnega karnevala, kot je mokronoški, terja dosti dela. Sestanki so potrebni tudi za pripravo pusta. Sale zbirajo vse leto, pripravljalne sestanke pa prično že oktobra. Po novem letu so redno vsak petek. Delo razdelijo na pet komisij. Še vedno se lahko pohvalijo, da so redka, če ne kar edina organizacija, ki se samofi-nancira.
— Se garda že stara? — vprašam, saj so že marsikje drugod popustili.
„Ne! Pri nas, kaže, že vse prehaja na mlade. Letos so se dobro vključili tudi mladinci. Predstavili so kar šest ekip z nad 40 sodelujočimi. Svojih zamisli niso izdali vse do prihoda na zborno mesto.“
Več mladih in žena
Kot so ocenjevali evidentiranje kandidatov za bodoče odposlance na občinski kandidacijski konferenci 20. februarja, se je akcija proti koncu evidentiranja ugodno razvijala, čeprav še niso imeli zbranih vseh popisnic. Do konference je bilo v občini evidentiranih 699 občanov. Odstotek mladih delegatov in žena sc je ustavil pri številki 22, kar je vseeno lep napredek. Največ žensk je bilo evidentiranih v zbor združenega dela pri občinski skupščini, in sicer kar 30 odst. Med vsemi evidentiranimi je 65 odst. neposrednih proizvajalcev, 26 odst. je članov ZK,
11,7 odst. pa je članov Zveze Združenj borcev. V dosedanjih volivnih pripravah so pogrešali prisotnost nekaterih republiških organov: statutarne komisije, sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in obrtništvo pri gospodarski zbornici. Vsi trije zbori nove občinske skupščine bodo šteli 85 delegatov.
ZASEBNI OBRTNIKI IN DELAVCI O LISTI
V torek, 12. marca ob 17. uri, bo v sejni sobi občinske skupščine v Trebnjem druga seja kandidacijske konference zasebnih obrtniko; potrjevali bodo kandidatno listo svojih delegatov. Na prvi seji je sodelovalo le 36 udeležencev, kar je malo, saj je vseh obrtnikov in delavcev v občini nad 200
VELIKA LOKA: KOLEKTIVI NIČ ZA ASFALT?
Soudeležba krajevne skupnosti za asfaltiranje ceste skozi kraj nastaja v glavnem iz prispevka občanov, raču-1 nali pa so tudi na večje razumevanje raznih podjetij, ki imajo svoje poslovne prostore v vasi. Žal še ni nobenega odziva v Mcrkatorju, novomeškem Gozdnem gospodarstvu, ki zvozi velike količine lesa na lesno skladišče ob progi, pri pošti, železniški postaji ali kmetijski zadrugi. Z asfaltom pa bodo vsi pridobili!
Tako je v Mokronogu. Plačilo je za vse enako: klobasa in liter vina, za nameček pa še dobro počutje, ki traja ves čas priprav in lep čas kasneje daleč po hribih vse okrog Mokronoga!
JOŽE JERIČ:
živel!“
„Ta karneval bo
pališču je treba nadaljevati urejevanje. Tečejo tudi razgovori za postopno ureditev igrišč pri šoli. Za popravila vaških poti gredo namen-
clf a	44
JOŽE KLEMENČIČ, predsednik KS Velika Loka: „18. aprila slavimo krajevni praznik. Do takrat naj bi bila asfaltirana cesta skozi Veliko Loko. Do 8. marca naj bi bila nared tudi kulturna dvorana, kjer pravkar nameščamo lesene stenske obloge. Imeli smo že sestanek predsednikov KS iz sosednjih krajev: Čateža, Stefana in Šentlovrenca. Gre za dogovor o skupnem deležu pri asfaltiranju ceste Stefan - Velika Loka, za kar -bi uporabili del denarja, ki gre tem krajevnim skupnostim iz referenduma za komunalna dela. Dogovorili smo se tudi, da vse štiri krajevne skupnosti iz tega dela občine sodelujemo pri zagotavljanju delavcev za bodočo tovarno DONIT. Pri urejanju potov so težave zaradi pomanjkanja gramoza, saj daleč ni nobenega kamnoloma. Treba bo elektrificirati Mačkovec, graditi vodovod v Iglenik in Korenitko. Prednost imajo tisti, ki prispevajo večjo soudeležbo!"
FRANC NOVAK, tajnik KS Šentrupert: „Že dva meseca dela buldožer na 13 km dolgi krožni poti Šentrupert - H rastno - Hom - Šentrupert, da bo po njej lahko brez težav vozil šolski kombi. Nadaljujejo se dela za vodovod, ki naj bi v končni fazi dal vodo tudi Šentrupertu. V teku so dela na 1.800 m dolgem jarku za glavni vod do Raven. Asfaltirali bodo 1.200 m dolgo cesto Šentrupert — Plavčev mlin, kar bodo opravili občani podobno, kot so to storili v Škrljevem. Asfaltirali naj bi tudi okrog blokov v Slovenski vasi.“
To so nekatera dela v treh skupnostih, vseh pa je v občini 16!
A. ŽELEZNIK
0 kandidatih
Občinska konferenca SZDL Trebnje poziva delovne ljudi in občane, naj se udeležijo temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnostih, ki bodo
T rebnje	7. 3. 74	ob 19. uri
Dol. Nemška vas	7. 3. 74	ob 19. uri
Mirna	7. 3. 74	ob 19, uri
Knežja vas	7. 3. 74	ob 19. uri
Velika Loka	«8.3. 74	Ob 19. uri
Račje selo	9. 3. 74	ob 19. uri
Štefan	9.3.74	ob 19. uri
Vel. Gaber	10. 3. 74	ob 7,30 uri
Dobrnič	10. 3. 74	ob 7. uri
Šentlovrenc	10. 3. 74	ob 7. uri
Šentrupert	10. 3. 74	ob 7.
Trebelno	10. 3. 74	ob 7. uri
Sela Šumberk	10.3.74	ob 7,30uri
Svetinje	10. 3. 74	ob 14. uri
Čatež	10. 3. 74	ob 7. uri
Mokronog	11. 3. 74	ob 19 uri
Vaša navzočnost je zagotovilo za demokratično oblikovanje in določanje kandidatne liste za možne člane delegacije KS, za obravnavo predlogov kandidatov za občinski in republiški družbenopolitični zbor ter za druge odgovorne vodilne funkcije v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Še posebno vabimo kmetijske proizvajalce — kmete, naj se udeleže konference zaradi oblikovanja volilne skupnosti kmetov in postopka o izvolitvi delegatov v enotni zbor združenega dela.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL TREBNJE
IZ KRAJA V KRAJ
SLAVJA ZA ŽENE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH - Kot je postala že lepa navada, bodo tudi ob letošnjem dnevu žena priredili srečanja v krajevnih skupnostih. Na Mirni že dalj časa pripravljajo na šoli program, ki ga bodo priredili ženam ob prazniku v šolski telovadnici. Sodelovala bosta tudi mirenski moški zbor in novi ženski zbor. Pionirji se bodo spomnili ostarelih in osamelih žena v oddaljenih krajih.
TREBNJE: V PASJIH DNEH LETOS NIC SUŠE V CEVEH - Grosupeljski vodovod je zadnja leta večkrat presahnil v času, ko je bila voda najbolj potrebna. V gradnji je novo zajetje, ki bo zagotovilo dovolj vode za lep čas. Priključek na novi vodni vir bo nared čez tri mesece.
TREBNJE: SNAGA VSE PREMALO Čislana - v mestu ni lahko pripraviti ljudi niti podjetij, da bi stalno vzdrževali kolikor toliko vzoren red na javnih površinah. Kamor kakšen papir pade, pač pade. O redu bi bilo treba poučiti po-
sebno otroke, ki odmetavajo razne papirčke po pločnikih blizu trgovin z živili.
MIRNA: SLOŽNO ZA STADION - Gradnja športnih igrišč poleg mirenske šole lepo napreduje. Delovnb organizacije dobro sodelujejo s šolo pri posameznih delih. Minuli teden je bilo v glavnem že vse pripravljeno za polaganje robnikov, kar bodo opravili delavci DANE. V tovarni opreme IMV bodo pripravili razne naprave kot so koši ipd. Stadion bodo lahko asfaltirali, brž ko bo cestno podjetje pričelo dobavljati asfalt iz svoje baze. Stadion bo lepa pridobitev za kraj, tega se zavedajo vsi dejavniki v kraju, zato tudi ni ovir za sodelovanje.
MLAKAM SAMI NAREDILI KRAJ - Ob regulaciji Mirne skozi kraj je ostalo mnogo kotanj, ki sta jih zalila voda in nesnaga. Vse to je kazilo sicer lepo urejeno strugo. Ker je DANA pridobila velike količine zemlje z raznimi izkopi, je dovolj gradiva za zasipavanje teh jam. Z malo skrbi bi se dalo okolje ob vodi lepo urediti.
TREBANJSKE NOVICE
Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK
DOLENJSKI LIST
19
Med zaposlenimi v kočevski občini je nad 30 odstotkov žensk, med evidentiranimi za možne kandidate za delegate pa je 21 odstotkov žensk. Ženske so tudi pridne in zveste delavke, saj so mnoge med tistimi člani kolektiva, ki so pri podjetju najdalj. Med nedavno proslavo v LIK smo „ujeli" tudi skupino žena, ki so dobile priznanje za dolgoletno delo v kolektivu. (Foto: J. Primc)
Predlogi za bodoče predsednike
Znani prvi predlogi za bodoča odgovorna mesta v občini
Na skupni seji volilne komisije in usklajevalnega odbora za kadrovska vprašanja, ki je bila 27. februaija, so se med razpravo o kadrovskih pripravah na skupščinske volitve pogovorili tudi o prvih predlogih za razne vodilne položaje v občini Kočevje.
Možni kandidati so: za predsednika občinske skupščine Savo Vovk in Drago
KOPRIVNIK: VODOVOD
Koprivnik potrebuje vodovod, vendar se že zdaj zavedajo, da bo njegova grdnja draga. Vodo potrebujejo ljudje in živina na obratu ZKGP. Občani in krajevna skupnost pričakujejo za to gradnjo predvsem pomoč ZKGP.
CESTA BOLJŠA
Cesta Kočevje-Onek-Koprivnik je zdaj dobra. Popravila io je KOMUNALA z buldožerjem. Žal pa je cesta od Koprivnika naprej zelo slaba. Na križišču za Mirno goro in Brezovico ni niti kažipota, zaradi česar marsikdo, ki ni domačin, zaide.
LANI 866 NOVtH V02NIK0V
Izpitna komisija v Kočevju ima obilo dela. To nam najbolj pokažejo številke. Od ustanovitve izpitne komisije leta 1968 do lani je število kandidatov porastlo od 787 na 1200. Tudi izpite v vseh kategorijah je lani opravilo že 42,5 odstotka kandidatov, medtem ko jih je leta 1971 le 38 odstotkov.
Lani je uspešno opravilo izpit 90 kandidatov za A kategorijo, 469 za B, 51 za C, 5 za D, 208 za E in 43 za F.
Pri prvem poizkusu je izpit opravilo le 323 kandidatov, kar je nekaj manj kot 16 odstotkov. Značilno je, da polovica kandidatov ne opravi teoretičnega dela izpita ob prvem poizkusu. Niso pa redki, ki ta del izpita ponavljajo po trikrat ali celo večkrat. Med ponavljalci so pogosto kandidati, ki imajo srednjo ali še višjo šolo.
-ko.
Benčina, za podpredsednika pa Vinko Rakovič;
za predsednika družbenopolitičnega zbora Stane Otoničar, Stane Letonja in Pavle Pogorelc;
za predsednika zbora združenega dela Vinko Rakovič;
za predsednika zbora združenega dela Drago Benčina in Franc Lampe;
za predsednika izvršnega sveta občine Marjana Baštar in Nace Karničnik.
Sedanji predsednik občinske skupščine Miro Hegler je predlagan kot kandidat za republiške organe, od koder se bo vrnil Drago Benčina, ki je tudi možni kandidat za direktorja Združenega KGP. Miro Hegler je razen tega evidentiran kot možni bodoči sekretar ali predsednik občinske konference SZDL.
Na sestanku so ugotovili, da je ta ali oni predlagan sicer za več dolžnosti, lahko pa bo zasedel le eno. Ta predlog bo dan v razpravo. O njem bo v kratkem
razpravljal tudi izvršni odbor občinske konference SZDL. Nekateri so menili, naj bi vsakega omenili kot možnega kandidata le za eno odgovornejšo mesto; vendar je prevladalo mnenje, naj bi preveč ne ožili zbora in tako hkrati zapirali možnosti za širšo razpravo in vpliv vseh občanov na oblikovanje predlogov za kandidate.
Nadalje so poudarili, da se je treba v sodelovanju s TOZD, krajevnimi skupnostmi (KS) in SZDL dogovoriti, da bi kdo ne kandidiral hkrati v TOZD ali KS. Isti občan namreč ne more biti hkrati izvoljen v več delegacij za občinsko skupščino. Hkrati je treba tudi zagotoviti, da bodo predlagani za odgovorna mesta prišli na ustrezne kandidatne liste.
Izvršni svet občine naj bi po sedanjem predlogu štel 9 članov, čeprav menijo nekateri, naj bi jih 11. Stališče ZK je, naj bi ne imeli v njem večino občinski uslužbenci oziroma predstojniki, medtem ko je predstavnik občinske skupščine zastopal na sestanku nasprotno mnenje.
J. P.
Lani 32 priznavalnin manj
še 470000 din za reševanje stanovanjskih zadev
Člani komisije za reševanje stanovanjskih zadev udeležencev NOV pri solidarnostnem stanovanjskem skladu in komisije za zadeve borcev NOV občinske skupščine Kočevje so na nedavni seji razpravljali m sklepali o zaključnem računu za lani in o načrtih za letos.
Po plačilu vseh obveznosti do izvajalcev del pri stolpiču S-l v Kaju-
DROBNE IZ KOČEVJA
DOBITEK - Športna stava je končno tudi v Kočevje prinesla delček sreče. Nekdo je imel 12 pravilnih napovedi izidov tekme. Zal je bilo v tem okolju skupaj kar 218 dvanajstk in je vsak dobil le 2.816 din.
NISMO SEME - Pust je za nami. Prireditev ni bilo, razen plesov po gostinskih obratih. Društva niso pripravila nič. Lahko bi organizirali sprevod po mestu, a Kočevje ne premore organizatorja. Lahko bi pripravili pustno rajanje za otroke. Zanimivo je, da starši ne zmorejo malenkostnega izdatka za tako prireditev za otroke, za svoje razvedrilo pa lahko izdajo samo za rezervacijo po nekaj deset tisočakov.
BESEDE ENO, DEJANJA DRUGO - „Rekli so“ je v zadnjem času zelo priljubljena rubrika v časopisju, a ne toliko za bralce, kot za dopisnike. Bolj zanimiva bi bila rubrika „Naredili smo“. Ko prebiraš Kočevske novice iz leta 1963/64, je v njih veliko rubrik „Rekli so“, iz katerih vidiš, da je bilo takrat veliko rečenega, od tega pa je danes narejenega le nekaj.
ZMEŠANO VREME - Vreme se je popolnoma zmešalo in ne vpliva samo na počutje ljudi, temveč tudi na živali. V četrtek, 28. februarja, je že priletela, mesec dni prezgodaj, prva jata škorcev. Na vrbi pri domu telesne kulture se je pričel boj za stanovanjski prostor. Jesensko neurje je zmetalo z dreves v parku Gaj veliko škorčnic in valilnic za sinice. Verjetno jih bo nadomestilo z novimi prizadevno Društvo za vzgojo in varstvo ptic.
— Drugod po svetu si organizirajo delo tako, da manj delajo, več naredijo in več zaslužijo.
— Na naši ob črnski skupščini pa so pred kratkim izdajo vozniških dovoljenj in plačilo obveznega zavarovanja organizirali prav nasprotno.
KOČEVSKE H0UIGE
hovem naselju v Kočevju, ki je bil vseljiv v začetku februarja in je v njem dobilo stanovanja 24 družin, bo na skladu ostalo še okoli
470.000 din. Od tega zneska hranijo
150.000 din za rešitev stanovanjskega vprašanja treh ciganskih družin (za postavitev treh montažnih zgradb), ostalih 320.000 din pa so namenili za stanovanjska posojila. Ta denar nameravajo razdeliti na podlagi razpisa. Za posojila bo letos res izredno malo denarja, vendar je taka delitev najbolj pravična.
Iz zaključnega računa sklada za borce so ugotovili, da je bilo za priznavalnine minulo leto izplačano 511.603,90 din ali za.5 odstotkov več kot leta 1972. Za enkratne pomoči je bilo izplačano 14.369,85 din, za prispevek za zdravstveno zavarovanje 21.638 din, nekaj pa še za ostale izdatke. Skupaj so izdali lani 548.439 din.
Lani je prejemalo priznavalnine 100 upravičencev ali 32 manj kot leta 1972. Vzrok za tolikšno zmanjšanje je, da so lani prejemali kmetje borci pokojnine in varstveni dodatek iz pokojninskih skladov. Najnižja družbena pomoč znaša 180 din, povprečna 380 din in najvišja 830 din.
Na seji so obravnavali šc vloge kmetov borcev o priznanju posebne delovne dobe. Ugotovili so, da nastajajo težave, ker so dokazila posameznikov pomanjkljiva. Hitrejša re šitev bi bila možna, če bi bili zahtevki obširneje utemeljeni s podatki o delu v NOV.
V. DRAGOŠ
PREVEČ PRIJAV
Delavska univerza Kočevje je organizirala seminar za člane delavske kontrole. Trajal bo 28 ur. Zadnje predavanje bo 6. marca. Obiskuje ga 64 tečajnikov, od tega 49 neposrednih proizvajalcev. Vseh prijavljencev niso mogli sprejeti, zato bodo seminar kmalu ponovili. Predavatelji iz Ljubljane predavajo predvsem, kako oblikovati delavsko kontrolo in kakšne so njene naloge.
Tudi obrtnikom delegata
Pridobivati zemljišča za gradnjo na območju Gorenjske ceste - Gradnja čez dve leti
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 28. februaija, so sprejeli odlok o določitvi okolišev in število delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter sklep o imenovanju občinske volilne komisije za volitve delegacij v skupščino družbenopolitične skupnosti v občini.
ŠIVILJSKI TEČAJ
Šiviljski tečaj je pred kratkim organizirala delavska univerza Ribnica. Potreben je bil predvsem zato, ker so šivilje drage, pa še dovolj jih ni. Obiskovalo ga je 12 žensk, ki so se v 100 urah učile krojiti in šivati. Vsako tečajnico je veljal 650 din, kar niti ni predrago, če upoštevamo, da bodo s šivanjem precej prihranile.
VOZ V POTOČKU
Kaj se je v eni minulih noči zgodi-
lo	neprevidnemu vozniku, ki je morda malo bolj urno vozil skozi temen kostanjev drevored ob ortneškem gradu, ve samo prizadeti. O nesreči priča samo polomljena dera v potoku pod nezavarovanim mostom v parku.
Morala je biti sreča v nesreči, da sta voznik in konj odnesla zdravo kožo. Že dolgo je lesena ograja mostu polomljena, oziroma je sploh ni. Nobenega ni, ki bi jo popravil. Tudi občinska komunala, ki mora skrbeti za lokalne ceste, je nanj pozabila. Prav lahko se bo tudi na bližnjem gozdnem ovinku pripetila taka ali morda še hujša nesreča, če ga KOMUNALA ne bo uredila, kot zahtevajo predpisi.
Je že tako pri nas: dokler ni hujše ali velike škode, nobeden ničesar ne
popravi.
V.	P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
NA POKUŠNJO - Ribniški van-drovci odrinejo 17. marca na Otočec, kjer bo pokušnja cvička. Prevoz 70 din. Prijavite se v trafiki v Ribnici ali Sodražici do 15. marca.
BREZ ZDRAVIL - Na mnogih sestankih so prebivalci ribniške občine zahtevali, da mora Lekarna v Ribnici izdajati zdravila ob vsakem času. To zahtevo občanov je občinska skupščina posredovala Zdravstvenemu domu Kočevje-Ribnica. Zdaj čakajo odgovor.
NOVO RAZPADA - „Novi li-povški most ni bil lani popolnoma dokončan in zato že razpada,“ je opozoril odbornik Tone Prijatelj. Dobil je odgovor, da ga bodo spomladi asfaltirali; dostopne ceste na mostu pa ne bodo še uredili, ker ni denarja.
LE ENA ZADRUGA - Kmetijska zadruga Loški potok sc je priključila ribniški in postala zadružna enota v okviru KZ Ribnica. Ima enake pravice kot podobne enote v Dolenji vasi, Ribnici in Sodražici. V občnem zboru KZ imajo 4 delegate, in sicer 3 kmete in enega delavca KZ. V Loškem potoku imajo zdaj tudi 9-članski kmetijski odbor, ki je organ samoupravljanja za njihovo združeno enoto.
VSAKI DRUŽINI NACRT RAZVOJA - V občini Ribnica bo dobila v kratkem vsaka družina predlog srednjeročnega družbenega načrta razvoja občine za obdobje 1973 do
1977.	Natisnili ga bodo namreč v
3.500	izvodih. Tako bo res vsak občan seznanjen s predlogom za razvoj občine in bo po svojih močeh s predlogi in delom prispeval k razvoju.
VARSTVO GOZDOV
Predavanja o varstvu gozdov pred požari v miru in vojni ter nalogah prebivalstva pri tem so bila v februarju v vaseh ribniške občine. Organizirala jih je delavska univerza Ribnica, in sicer v sklopu predavanj
o	SLO. Predavala sta inženirja gozdarstva Marko Figar in Anton Prelesnik. Kmetje so radi prihajali na predavanja in so sc zanimali tudi za pomen gozda za življenje. Taka predavanja sc bodo začela aprila tudi v kočevski občini.
TURISTIČNA PREDAVANJA
Turistično društvo Ribnica je organiziralo tri predavanja afriškega popotnika Staneta Tavčarja iz Kranja pod skupnim naslovom „Z mopedom v Saharo”. Prvo predavanje „Spanija-dežela sonca" je bilo
1.	marca, drugo, „Slikovitost Maroka**, bo 15. marca ob 19. uri m tretje', „V peklu Sahare**, bo 2?„ marca ob 19. uri. Predavanju bodo v domu TVD Partizan v Ribnici. Vsako bodo spremljali barvni diapozitivi.
V	razpravi o prvem odloku so ugotovili, da morajo imeti v zboru združenega dela eno delegatsko mesto tudi obrtniki. Po dolgi razpravi, komu eno delegatsko mesto vzeti, in večkratnem glasovanju so znižali INLES - TOZD Ribnica število delegatskih mest od 4 na 3. Razen tega so sprejeli še nekatere druge sklepe v zvezi z volitvami.
Odborniki so sprejeli tudi odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane ter pravilnik o pogojih in velikosti priznavalnine oziroma družbene denarne pomoči za udeležence NOV in njihove družinske člane. Sprejeli so tudi odlok o ukinitvi sklada za financiranje in pospeševanje telesne kulture.
Prošnjo Ivana Miheliča iz Sodražice 142 za vrnitev zaplenjene nepremičnine občinska skupščina ni dokončno rešila, ampak jo bo obravnavala še na seji v aprilu. Vendar je že skoraj gotovo, da mu premoženje ne bo vrnjeno brezplačno, ampak ga bo moral plačati toliko, kot bo ocenjeno.
Sprejet je bil sklep, naj upravni odbor sklada stavbnih zemljišč nadalje pridobiva zemljišča na območju gorenjskih njiv oziroma Gorenjske ceste. Tu naj bi namreč stale že v nekaj letih ribniške stolpnice in tudi zdravstveni dom. Pridobivanje zemljišč bo veljalo predvidoma oko-
li	750.000 din. Gradnja na tem območju se bo začela najkasneje čez dve leti.
ZA DAN ŽENA
8. marca, dneva žena, ne praznujejo v ribniški občini samo zaposlene žene, ampak tudi vedno bolj žene po vaseh oziroma krajevnih skupnostih. Iz leta v leto jih je več, ki tako ali drugače proslave svoj praznik. Tudi letos bodo proslavljale 8. marec v delovnih kolektivih in po vaseh. Organizacije Zveze borcev pa nameravajo za praznik pogostiti svoje članice tako, kot so jih lani.
-r
Strah pred znanjem?
Na nedavni konferenci ZK Ribnica je predstavnik občinskega sindikalnega sveta ugotovil, da proizvajalcem marsikje še manjka znanja, zato vodilni uslužbenci lahko počno, kar hočejo. Delavci vse njihove predloge sprejmejo, saj se zaradi premajhne razgledanosti ne znajo potegniti za svoje pravice. Podobno ugotavljajo tudi delavci in voditelji raznih organizacij v OZD oziroma TOZD ter hkrati zahtevajo znanje, se pravi poljuden, privlačen način izobraževanja.
Direktorica delavske univerze pa je poudarila, da ima njihova ustanova pripravljene programe izobraževanja za delavce, mlade proizvajalce, nove člane ZK in druge. Seveda tečaji in predavanja nekaj stanejo. Vodstva podjetij se izgovarjajo, da je izobraževanje delavcev predrago, da zaradi tečajev in šol lahko trpi delovni proces v podjetju in podobno.
Ljudje zahtevajo znanje in si morajo pravico do izobraževanja priboriti. Pri tem so jim dolžne pomagati in se zanje zavzemati družbene in politične organizacije, predvsem sindikati, ZK in mladina. Povsem razumljivo je, da si bodo vodilni v nekaterih TOZD in OZD prizadevali, da bi delavci čim manj vedeli, ker bodo potem imeli oni več pravic oziroma oblast v rokah.
J. PRIMC
n
V pustnem sprevodu, ki je bil v Ribnici v sredo popoldne, so sodelovali razen ribniške godbe še učenci osnovne šole in varovanci vrtca. Dan prej, se pravi na sam pustni torek, pa je godba v maskah obiskala tudi Kočevje ter razveseljevala vse živo s pogrebno koračnico. (Foto: D. Mohar)
ČREPINJE IZ L0NČARIJE
VOLITVE - Krajevna skupnost je na prvi seji sprejela statutarni sklep, s katerim določa, da šteje delegacija KS Dolenja vas v zboru KS v občinski skupščini za štiri delegatska mesta 30 članov, in sicer iz nekdanjih krajevnih skupnosti Dolenja vas 12, Prigorica 8, Rakitnica 5 in Grčarice 5 članov. Tako bo sestavljena tudi kandidatna lista za volitve. Svet KS je tudi na predlog sekretariata KO ZK imenoval volilno komisijo ter volilne odbore za vsa volišča na svojem območju. V volilni komisiji so: Anton Hren ml. kot predsednik, člana Stanc Merhar iz Prigorice in Anton Krulič iz Grčaric, namestniki France Trdan iz Dolenje vasi, France Petek iz Lipovca in Janez Oberstar iz Rakitnice.
PREDSEDNIKI KOMISIJ - Pisa-
li	smo že, da je svet KS imenoval vrsto komisij kot pomožnih organov za uspešno delovanje krajevne samouprave. Posamezne komisije vodijo: statutarno France Grivec, komisijo za vzgojno in socialno zdravstveno dejavnost Nežka Henigman, komisijo za gospodarska in finančna vprašanja France Mihelič, komisijo za kulturno-prosvetno in telesno-vzgojno dejavnost Stanc Kromar, odbor za splošni ljudski odpor France Grivec, štab civilne zaščite Franc Trdan, komisijo za komunalne in gradbene zadeve Polde Dejak ml., komisijo za kmetijstvo Franco Bojc, komisijo za pokopališče France Trdan, poravnalni svet Alojz Zbaš-nik in odbor za proslave Albina Gri-vcc.
NACRTI BORCEV - Krajevna organizacija ZB Dolenja vas je imela 24. februarja letno konferenco. Organizacija šteje 59 članov, katerih povprečna starost je 61 let. Pri nedavnem popisu so ugotovili, da je izven organizacije še okrog 20 občanov, ki imajo status borca. Ugotovljeno je tudi, da je v borbah padlo z območja organizacije 31 ljudi, 25 pa je žrtev fašističnega nasilja. Dogovorili so se, da do dneva borca preuredijo oz. prestavijo spominsko obeležje na Jasnici, ker je sedaj na neprimernem kraju, do kraja uredijo partizansko grobišče na pokopališču v Prigorici in da sc začne akcija za ureditev enotnega spominskega obeležja vsem žrtvam s tega območja, odkrili pa bi ga ob 30-lctnici osvoboditve prihodnje leto.
občan
vprašuje
medved odgovarja
' — Po čem sklepaš, da bodo poslej partijske sklepe v naši občini vestno in disciplinirano izpolnjevali?
-Ker so izvolili za namestnika sekretarja komiteja ZK komandiija postaje milice.
REŠETO
Ob otvoritvi novih prostorov ljudske knjižnice na Gričku je o pomenu in vlogi knjižničarstva v občini spregovorila vodja knjižnice Lea Grabrijan. (Foto: B. Podobnik)
Spet nov korak k razvitosti
Gospodarstvo v črnomaljski občini naj bi letos vložilo v gradnjo novih ptostorov in nakup strojev 139,815.000 dinarjev
Naložbe prejšnjih let bodo pričele letos gospodarstvu črnomaljske občine že vračati. Novoteks na Vinici, obrat „Iskre “ v Črnomlju, Viatoijeve mehanične delavnice so naložbe prejšnjih let, ki se bodo pričele letos vračati. Zamenjale pa jih bodo nove investicije. Letos naj bi gospodarstvo občine, s pomočjo bančnih posojil seveda, vložilo skupno 139,815.000 dinarjev.
V „Beltu“ naj bi letos za sanacijo in rekonstrukcijo porabili že lani odobren denar. Upajo, da bodo z novimi naložbami - 62,250.000 di-
narjev - dokončno sanirali stanje v tej delovni organizaciji. „Iskra“ iz Semiča namerava letos vložiti v razširitev proizvodnih zmogljivosti ter v nakup nove strojne opreme 32,721.000 dinarjev. Po izpolnitvi teh naložb naj bi namesto sedanjih 17 milijonov kondenzatorjev naredili na leto 56 milijonov kondenzatorjev. Tovarni naj bi banka pri teh naložbah pomagala s 17,300.000 dinarji posojd.
„Begrad" namerava letos zgraditi novo delavnico ter kupiti stroje in drugo potrebno opremo. Vse skupaj bo veljalo 4,820.000 dinarjev, polovico denarja za investicijo pa naj bi s Posojilom prispevala banka. Kmetij-, ska zadruga namerava kupiti strojno opremo za „Belsad" in zgraditi trgo-
0 kandidatih
Temeljne kandidacijske konference po krajevnih skupnostih bodo v črnomaljski občini od 9. - 11. marca. Razvrstile pa se bodo takole: v soboto, 9. marca, ob 18. uri v Kotu in na Desincu, ob 19. uri pa v Bojancih, Cerkviščih, Pre-loki, Tribučah, Vranovičih in Žuničih;
v nedeljo, 10. marca, ob 9. uri v Adlešičih, DragatuŠu, Semiču, Stukljevcu in na Vinici; ob 10. uri na Sinjem vrhu, ob 11. uri v Starem trgu, ob 14. uri pa na Butoraju, v Črešnjevcu, Dobličah, Gribljah, Petrovi vasi, Stari lipi in v Stranski vasi;
v ponedeljek, 11. marca, ob 17. uri v Crmošnjicah, ob 19. uri pa v Črnomlju in v Kanižarici.
Vse kandidacijske konference bodo v prostorih, v katerih se običajno sestajajo občani na zborih volilcev.
vino na Vinici. Za to naj bi porabila 3,000.000 lastnega denarja, 4,500.000 dinarjev pa naj bi ji posodila banka.
Pogumne načrte o naložbah za letos ima tudi črnomaljska TOZD Industrije motornih vozil. Letos naj bi pričeli graditi novo proizvodno halo
MOČNEJŠA ELEKTRIKA?
Obrh, Zapudje, Breznik, to so vasi v krajevni skupnosti Dragatuš, ki imajo najslabšo električno napetost. Prebivalci ob večerih ne morejo poslušati radia, gledati televizijskega programa, gospodinje pa morajo perilo večkrat, kljub temu da imajo pralne stroje, prati z rokami. Enofazna električna napeljava, ki so jo napeljali 1950. leta, je dotrajala. Že lani naj bi zgradili transformatorsko postajo in potegnili nov daljnovod do Obrha. „Elektro" pa je zahtevalo preveliko udeležbo občanov pri investiciji, zato je načrt padel v vodo. Kljub temu prebivalci teh vasi upajo, da bodo kmalu dobili močnejši tok.
in kupili nove stroje za proizvodnjo pohištvenih elementov za opremo avtomobilske prikolic. Investicija letos ne bo zaključena, v celoti pa bo veljala 32,524.000 dinarjev. TOZD naj bi prispevala 703.000 dinarjev, banka 16.262.000 dinarjev, iz ostalih virov pa naj bi dobili 15,559.000 dinarjev. Ta naložba bi bila za ta marljiv kolektiv velikega pomena, saj je znano, da imajo sedaj zaposleni zelo neugodne delovne pogoje.
Pri vseh načrtovanih naložbah v letošnjem letu gospodarstvo ne bo pridobilo večjega števila novih delovnih mest. Naložbe naj bi omogočile večjo proizvodnjo z uporabo modernejših strojev ob istem številu zaposlenih. To pa je značilno za bolj razvite sredine, katerim se črnomaljska občina v zadnjih letih z gotovostjo približuje.
B. PODOBNIK PREMALO VODE
Od devetnajstih vasi v krajevni skupnosti Dragatuš jih kar trinajst nima vodovoda. Voda iz vodnjakov pa je zelo „muhasta" in je često zmanjka. Zato tegob ob sušnih dnevih ne manjka. Predvsem so „suhe“ hribovske vasi, saj vodovodni rezervoar teh vasi ne more napajati, ker leži prenizko. Zgraditi bi ga bilo treba višje. Sele potem bi se splačalo potegniti vodovodne cevi v višinske vasi.
Koliko aktivov mladih?
Marca bodo ustanovili konferenco mladih delav-Tudi več mladinskih aktivov v eni TOZD
cev
Mladinci so zadovoljni s številom evidentiranih za bodoče delegate. Kar 20 odstotkov od vseh kandidatov je mladih, to pa je znatno več kot na zadnjih volitvah. Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZMS so evidentirali tudi štiri svoje kandidate, ki naj bi mlade iz občine zastopali v družbenopolitičnem zboru. Tu bodo imeli mladi tri delegatska mesta.
ČRNOMALJSKI DROBIR
KULTURA V CERKVI - Delavci .,Bcgrada“ so pričeli obnavljati cer-sv. Duha, pri kateri bodo obno-v,l> ostrešje in zunanjost. V cerkvi ^nieravajo kasneje urediti stalno JaZstavno zbirko, v njej pa naj bi bi-le tudi kulturne prireditve. Denar za Jonovo bodo vzeli iz blagajne sklada Revnega samoprispevka.
DIRKE - AMD pripravlja tudi le-za 1. maj tekmovanje v krosu, ki štelo za državno prvenstvo. Letos 50 bodo pomerili na novi tekmovalni *tezj v Dragovanji vasi pri Kanižarici ckmovalci tudi v razredu do 150 ^ubičnih centimetrov. Prva dirka je lani, mojstri tekmovalne steze Pa so navdušili za ta šport mnogo ^■adih Belokranjcev.
NISO RAZOČARALI - Črnomaljski „prestarji“ so tudi letos za
pustni torek pripravili domiseln karnevalski sprevod, v katerem so si „sposodili" cvetočo preprodajo in prekupčevanje z lesom, neredno čiščenje mestnih ulic, „prizadevanja" za razvoj kmečkega turizma, Viatorjev bar in skrb za rekreacijo delavcev. Sprevodu seje smejalo več kot 1.000 radovednežev.
BOLJŠE CESTE - Pripravljajo projekte za modernizacijo ulic ob železniški postaji in Zadružne ulice. Tu bodo obnovili vodovod in kanalizacijo, uredili pločnike in položili asfalt. Naročili pa bodo tudi načrte za ureditev industrijske cone pri vhodu v Črnomelj. Računajo, da bodo za ta dela prispevali „Iskra", „Begrad", „1MV“, Kmetijska zadruga, „Viator", „Komunala" m „Gorjanci". Te TOZD imajo svoje prostore v tem predelu mesta.
Sicer pa se črnomaljski mladinci vneto pripravljajo na ustanovitev konference mladih delavcev. Sestavljali jo bodo delegati posameznih mladinskih aktivov in delegacija mladih iz občinskega sindikalnega sveta. Ustanovna seja konference naj bi bila v naslednjem mesecu. Ker obstajajo v zvezi z ustanovitvijo konference in številom delegatov posameznih aktivov še nekatere nejasnosti, se bodo o njih najprej pogovorili predsedniki vseh aktivov.
Aktivi v nekaterih delovnih organizacijah pa se še ustanavljajo. V nekaterih TOZD in OZD naj bi bilo tudi po več mladinskih aktivov. Merilo o številu aktivov v posamezni OZD ali TOZD ni le število zaposlenih mladincev v njej, pač pa bodo pri odločanju o številu aktivov upoštevali tudi zaokroženost delavnega procesa. Po sedanjem predlogu, o katerem v teh dneh razpravljajo člani mladinskih aktivov v občini, naj bi ustanovili v „Iskri" štiri, v „IMV‘‘, „Beltu" in „Viatorju" po tri, v Kmetijski zadrugi dva, drugod pa po en mladinski aktiv.
B. P.
„BELT": BOLJE
Na zadnji seji so člani črnomaljske občinske konference ZKS sprejeli program dela konference in komiteja do letošnje jeseni, izvolili Janeza Brodariča, Ksenjo Kalin, Stjepana Puljaka in Alojza Vidmarja za svoje delegate na VII. kongresu ZKS in Jožeta Vajsa za delegata obeh belokranjskih občin na X. kongresu ZKJ. Spregovorili so tudi o razmerah v „Bellu" in ugotovili, da se je stanje v kolektivu sicer zelo izboljšalo, da pa w morajo predvsem komunisti ši prizadevati za boljše delo v lej TOZD mariborske tovarne TAM. Več o konferenci v prihodnji številki.
Brzojavka - pozdrav ustavi
Ustavo smo sprejeli za svojo, saj smo jo vsi krojili - Dogovarjanje med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi je tudi politična akcija
Jože Mozetič je poudaril, da je nova ustava, ki smo jo že vsi skupaj sprejeli za svojo, saj smo jo zares vsi skupaj oblikovali, pomemben mejnik v razvoju naše socialistične skupnosti. Ustava nam zagotavlja, da bodo odslej delovni ljudje zares gospodarji rezultatov svojega dela in da se nihče več ne bo mogel okoriščati z njihovimi žulji. „Se nikoli nismo bili tako svobodni, a tudi nikoli doslej še nismo imeli toliko odgovornosti do sebe in drugih," je poudaril sekretar.
Ko je tekla beseda o letošnji splošni in skupni porabi v občini, so
Zadnja seja članov metliške občinske konference ZKS se je pričela slovesno. Prav ta dan so vsi zbori republiške skupščine sprejeli novo ustavo SR Slovenije, zato je sekretar komiteja Jože Mozetič najprej spregovoril o pomenu nove ustave, s seje pa so republiški skupščini poslali tudi pozdravno brzojavko. Sicer pa so največ pozornosti posvetili dogovarjanju o letošnji splošni in skupni porabi v občini.
najbolj poudarili, da dogovarjanje ni le gospodarska akcija, pač pa tudi politična. V občini načrtujejo letos 23-odstotni porast vrednosti ustvarjenega družbenega proizvoda, poraba pa naj bi se povečala za okrog 18 — 19 odstotkov. Vsaj za štiri odstotke naj bi torej več ustvarili kot porabili, saj je treba zagotoviti aku-mulativnost gospodarstva. Člani konference so menili, da je tak način financiranja interesnih skupnosti, da si zagotavljajo denar za delo s pogovori z zaposlenimi, ki denar neposredno sluzijo, pravilen, saj zaposlenim resnično zagotavlja odločanje o rezultatih njihovega dela in tako širi samoupravljanje.
Hkrati pa terja dogovarjanje veliko zrelost vseh udeležencev. Poglobiti se je treba v programe posameznih interesnih skupnosti, tehtno presoditi vsako postavko programa in se šele potem odločiti ali naj v programu ostane in se zanjo seveda zagotovi denar, ali pa posamezna postavka v programu ni nujna in se je lahko iz njega črta. Na seji so menili, da bodo morale interesne skupnosti svoje ponujene programe o letošnjem delu prilagoditi zmogljivostim gospodarstva, ki bo prispevalo denar za izvajanje teh programov. Omenili so še, da dogovarjanje o letošnji porabi ovirajo nejasnosti o obremenitvi gospodarstva s prispevki za dejavnosti, ki načrtujejo svojo porabo v okviru regije ali republike.
Sklenili so, da morajo vsi komunisti aktivno delovati v organizacijah SZDL in sindikatih, ker ti organizaciji vodita dogovarjanje o porabi. Ob koncu pa so sprejeli še
akcijski program delovanja občinske konference ZKS v naslednjem obdobju.
B. PODOBNIK
DELEGATI
IZVOLJENI
Komuniste iz metliške občine bodo na VII. kongresu ZKS zastopali Albina Toševska — tehnik, Ivica Radovič — učiteljica, Franc Jakljevič - električar in Milan Dragešič - ekonomist. Te so izvolili člani občinske konference ZKS na zadnji seji. Na isti seji so izvolili tudi delegata, ki bo zastopal komuniste obeh belokranjskih občin na X. kongresu ZKJ. Odločili so se za Jožeta Vajsa, dolgoletnega uspešnega družbenopolitičnega delavca iz Črnomlja.
Kje vzeti?
Maksu Koležniku, ki od nedavnega dela kot poklicni tajnik občinskega sindikalnega sveta, delo v sindikatu ne pomeni novosti. Že pred leti je bil kot volonter tajnik in predsednik občinskega sindikalnega sveta. O nalogah sindikatov v občini ter o odpravljanju slabosti v sindikalnih organizacijah sva sc pogovarjala.
- Ko ste pred leti vodili občinsko sindikalno organizacijo, ste si gotovo pridobili potrebnih izkušenj, ki vam sedaj koristijo. Se je vloga sindikatov v zadnjih letih kaj spremenila?
„Vloke sindikata kot zastopnika delavcev se ni spremenila. Močno pa so se spremenile naloge, pristojnosti in način dela sindikalnih organizacij. Sindikat ima izredno vlogo pri dogovarjanju, samoupravnem sporazumevanju, usklajevanju meril. Pa ne samo znotraj posamezne OZD ali TOZD, temveč tudi v občini, regiji, republiki, in prav v naši obmejni občini, tudi med republikama. Ljudje se v naši občini prepletajo in napak bo, če bodo zanje, ki jih loči le Kolpa, veljala različna merila."
- Sindikat je torej prerastel naloge, ki smo mu jih včasih namenjali: skrb za ozimnico, letovanje, rekreacijo . . .?
„Seveda. Treba bo le še spremeniti miselnost nekaterih, ki še vedno mislijo, da so to najvažnejše naloge sindikatov."
- Kaj še zavira uveljavljanje sindikatov?
„Odkritih odporov proti delu sindikalnih organizacij ni. Uveljavljanje dela sindikalnih organizacij pa ponekod ovirajo nekatere pomanjkljivosti. Vodstvo sindikalne organizacije na primer sploh ne zastopa mnenja svojih članov, z njirtji je premalo povezano, zato dela sindikata v takih sredinah ni čutiti. Sindikat bo uspešen, ko bodo vsi zaposleni čutili njegovo dejavnost in jo podpirali."
- In naloge ...?
„Prva naloga so seveda bližnje volitve oziroma priprave nanje. Tu imajo sindikalne organizacije izreden pomen in za zdaj, to lahko trdim, sindikat s svojim delom izpolnjuje vse dolžnosti. Druga, po mojem mnenju še težja naloga od volitev pa bo samoupravno sporazumevanje. Nanj še nismo dovolj pripravlje-
O KANDIDATIH
Doslej so v metliški občini končali predkandidacijske konference v krajevnih skupnostih in TOZD ter v OZD. Na njih so govorili o kandidatih za bodoče delegate. Pravo „sito" pa čaka kandidate šele na kandidacijskih konferencah, ki bodo v krajevnih skupnostih od 8. - 11. marca, v TOZD in OZD pa od 3. do 13. marca.
KMETJE - „ZDRAVNIKI"
Pred dnevi je opravljalo izpite iz prve pomoči v Metliki 46 bodočih voznikov iz sosednje hrvatske občine Ozalj. Med njimi je bilo največ kmetov, ki bodo vozniški izpit potrebovali za upravljanje traktorjev. Kot pravi stara ljudska modrost: „Kmečka pamet, zdrava pamet", se je to tudi tokrat izpolnilo: vsi so izpit iz prve pomoči uspešno opravili.
Maks Koležnik
ni. Preveč nejasnosti je še. Sistem financiranja družbenih dejavnosti je, kot vemo, spremenjen, gospodarstvo pa še vedno ne ve, za koliko bo razbremenjeno pri prejšnjih obremenitvah, ker bo sedaj plačevalo prispevke posameznim interesnim skupnostim neposredno m ne več preko raznih proračunov. Kako pa naj ob tej nejasnosti gospodarstvo sprejme kakšno obveznost o višini financiranja posameznih interesnih skupnosti! Pravimo, naj ostane gospodarstvu več denarja. Da ga bomo razbremenili. Ne vemo pa, kako. Ce bodo obveljali ponujeni programi interesnih skupnosti in če gospodarstvo tuili s prispevki republiki ne bo razbremenjeno, potem hi morale letos I OZD m OZD v občini prispevati -okrog trikrat več kot lam. I e kje bodo vzeli? !"
H. PODOBNIK
Pomlad je prihajala onstran Gorjancev. Bila je tista prelepa pomlad 1945, ki nam je prinesla tudi svobodo. In v tiste lepe in slavnostne dni je nenadoma, kot plane jastreb med jato kokoši, planila huda nesreča v družino Ane in Janeza Režka z Radoviče 55. V gnojnem košu so jima na dvorišče pripeljali sina Janeza mrtvega! Zadela ga je sovražnikova krogla. Krogla, sestreljena v smrtni agoniji bežečega okupatorja.
Pravzaprav bi morali o življenju Ane in Janeza Režek pisati drugače. Zapisati bi morali, tako kot takrat, ko zakonca praznujeta petdeset let skupnega življenja, njune lepe trenutke. Ker pa je bilo v njunem skupnem življenju več gorja kot sreče, bo gornji uvod kar pravi. Razen sina partizana sta doslej izgubila še dva sinova. Enega lani. Usoda jima zares ni prizanesla.
Preveč je še žalosti v njima, niso se še do konca posušile solze v očeh 72-letne Ane in ni še izginil žalosten pogled iz oči 74-letnega Janeza, da bi se 17. februarja, ko sta praznovala 50 let skupnega življenja, odpravila k matičarju. Skromno sta skupaj s tremi otroki in njihovimi družinami proslavila svoj praznik - zlato poroko. In na sinove oziroma brate, ki jih ni več, so se spomnili.
B. PODOBNIK
SPREHOD PO METLIKI
IZVIRNI MAČKI - Za pusta je bilo bolj mrtvo. Našemil sc je le kakšen otrok, starejši pa so bili bolj rezervirani. Pustno rajanje in nagrajevanje mask je pripravil hotel Bela krajina. Zato pa je bilo bolj veselo v Gradcu, kjer so tamkajšnji mački pokazali dobršno mero izvirnosti in duhovitosti v sprevodu, ki je bil na pustno nedeljo.
UVOŽENAKULTURA - V marcu bo več kulturnih prireditev. Za dan žena bo gostovalo mladinsko gledališče z Ionescovo Plešasto pevko, 17. bo v domu Partizana večer revije Antena, pripravljajo pa še večer opernih arij ter gostovanje železničarskega pevskega zbora iz Ljubljane.
Solniki o kongresu - 27.
februarja je imel sestanek aktiv prosvetnih delavcev. Razpravljal je o osnutku resolucije VIL kongresa ZKS, sprejel program dela aktiva prosvetnih delavcev in izvolil sekretarja aktiva. Seje sc je udeležil tudi Gojko Stanič.
PRAZNIK ŽENA - Za dan žena bo več proslav, ki jih pripravljajo učenci osnovnih in poklicnih šol. V mladinskem klubu pa bo literarni večer Tonija Vovka, Bogdana Končarja in Marjance Colarič.
NOV AKTIV - Pred dnevi so v občini ustanovili aktiv gospodarstvenikov -komunistov. V njem so direktorji in vodilni delavci TOZD in OZD. Aktiv bo deloval v okviru občinske konference ZKS.
metliški tednik
10 (1285) ★★ - 7. marca 1974
Stran uredil: BRANKO PODOBNIK
DOLENJSKI UST
19
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
mf. %
Maja spet na ohcet v Ribnico
Lanski »prevoz bale po ribniško« lepo uspel - To ne povedo le priznanja, ampak dejstvo, da se je zelo povečalo zanimanje za ohranitev narodnih običajev - V Ribnici v letu dni šestkrat več narodnih noš
'Ribničani so sklenili, da bodo letos spet prevzeli organizacijo „Prevoza bale po ribniŠco“, kakor nam je povedal Janez Pirker, član ribniškega pevskega zbora, ki je lani zelo uspešno izvedel to prireditev. Prav zaradi lanskega uspeha so organizatoiji KMEČKE OHCETI sklenili zaprositi ribniški moški pevski zbor, da bi spet izvedel prevoz bale.
Člani pevskega zbora in orga- sestanke v gostilni „Pri Cene-nizatorji KMEČKE OHCETI že tu“. Doslej so se dogovorili, da imajo redno vsak torek zvečer bi obsegal program prevoza bale
Utrjevati samoupravo
Bolj splošno delo političnih organizacij
Posebno pozornost na lanski KMEČKI OHCETI so vzbujali Ribničani s krošnjami. Med njimi je bil najmlajši Roman Lovšin iz Lipovca, ki so ga fotografi najpogosteje slikali. (Foto: J. Primc)
Pri INLES v Ribnici so ustanovili usklajevalni odbor družbenopolitičnih organizacij, se pravi sindikata, mladinske organizacije in Zveze komunistov. V odboru so delegati iz temeljnih organizacij združenega dela iz Loškega potoka, Sodražice, Ju-sičev, Ribnice ter skupnosti skupnih strokovnih služb. Na prvem sestanku so izvolili za predsednika Ferdinanda Nosana, za tajnico pa Bredo Oražem in se temeljito pogovorili o nadaljnjem delu.
Dosledno izpolnjevati sklepe
Zveza komunistov v ribniški občini je v preteklem obdobju opravila veliko pomembnih nalog, kot so: izvedba referenduma za samoprispevek, ustanavljanje TOZD (posebno v ZKGP), prizadevno pa je sodelovala v razpravah o napredku gospodarstva v občini, o delu mladine, utrjevanju SLO, organiziranju in delu ZK v občini itd. To so ugotovili na nedavni prvi seji nove konference ZK.
Med glavne bodoče naloge pa so uvrstili tudi doslednejše izpolnjevanje sklepov. Opozorili so, da čakajo komuniste razen povsem določenih samo „domačih14, se pravi občinskih in krajevnih nalog, tudi nekatere splošne. Te so: boj prodiranju tuje ideologije (celotnost predstav in poj mov, ki se izražajo v raznih oblikah družbene zavesti: v politiki, morali, znanosti, veri, umetnosti, kulturi, vzgoji itd.); boj proti neupravičenim socialnim razlikam, in sicer vse od neupravičenega bogatenja do enakopravne možnosti za šolanje oziroma štipendiranje za vse; onemogočanje
tennoKratizma (organizacije gospo-, darstva pod vodstvom inženirjev in tehnikov); naloge na področju izvedbe volitev itd.
Posebno je bilo poudarjeno, da je treba uveljaviti bistvo nove ustave, da odloča o porabi sredstev tisti, ki jih ustvarja. Pri tem so menili, da boj za ta cilj z ustanovitvijo TOZD in sprejemom nove ustave ni končan. Marsikje so namreč ustanovili TOZD na hitro, se pravi, da so se le prilagodili predpisom, niso pa ničesar napravili za bolj samoupravne in človeške odnose v kolektivu. Za ribniško občino je tudi značilno, da ima precej obratov, katerih sedež je izven občine, le redki pa so postali TOZD, čeprav so za to pogoji.
Tudi družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje je nova oblika dela in financiranja, prilagojena zahtevam nove ustave, se pravi neposrednejšemu odločanju tistih, ki ustvarjajo. Ta oblika bo lahko prinesla lepe uspehe z manj stroški, če bo pravilno zaživela, za kar pa so predvsem odgovorni tudi komunisti.
Velike naloge čakajo komuniste tudi pri oblikovanju takšnih krajevnih skupnosti, ki bodo res prave
Slabo varstvo in trgovina
Otroci potrebujejo igrišče
„V Ribnici imamo slabo urejeno otroško varstvo in trgovino,“ je povedala za uvod Breda Oratem, uslužbenka INLES, nato pa svojo trditev podkrepila tako:
„Glede Mare in Silve nimamo pripomb, saj so prave mame otrokom v vrtcu, le prostora je v vrtcu premalo. Posebna težava je tudi varstvo dojenčkov. Nujno potrebne so jasli. Zdaj imajo urejeno tako varstvo le tiste, ki imajo staro mamo. Žensk oziroma mater je zaposlenih že veliko. Ko gredo v službo, morajo skoraj, vse puščati otroke kar doma.
Zenske pozdravljamo tudi predlog, da bi imele mamice dopust, dokler otrok ne dopolni 6 mesecev, do njegovega 8 meseca starosti pa bi delale le po 4 ure. Je čisto nekaj drugega, če neseš v varstvo komaj dva meseca starega otroka, kot če je star že 6 ali 8 mesecev. Jasli, se pravi varstvo dojenčkov, so bolj potrebne kot telovadnica.
Vendar pa je res, da otrokom manjka tudi igrišč. V stolpičih je veliko otrok. Zanje bi lahko uredili preprosto igrišče s hlodi, krclji
in drugim. Zdaj so otroci v blokih prepuščeni cesti, ulici. Tisti v zasebnih hišah imajo za igranje vsaj vrt.
Trgovine pa bi morale biti bolj specializirane. Zdaj dobiš v samopostrežbi, kjer prodajajo živila, tudi frotirko; podobno v drugih trgovinah. Razen tega bi Ribnica potrebovala tudi veliko trgovsko hišo, kjer bi dobil vse, pa še primerno pekarno, mlekarno in mesnico. "
J. PRIMC
Breda Oražem:	„Ribnica
potrebuje sodobno pekarno, mlekarno in mesnico, pa tudi večjo trgovsko hišo.“
samoupravne sKupnosti občanov. To pomeni, da naj bodo krajevne skupnosti take oziroma tako organizirane, kot jih potrebujejo občani za uresničevanje svojih želja in potreb.
J. P.
Vodovod bo
V	Grčaricah je bila kandidacijska konferenca kot priprava na volitve 24. februarja. Udeležilo se je je veliko občanov, skoro iz vsake hiše.
Najprej so se pogovorili o načrtovani gradnji vodovoda. Podjetje Hydrovod je pripravilo okviren predračun stroškov gradnje vodovoda, ki znašajo okrog 120 milijonov starih dinarjev. Občani želijo, da bodo čim prej narejeni načrti in začrtana trasa, da bodo lahko pričeli izkopavati. Pri tem računajo na izdatno pomoč JLA, ki je svoj prispevek že obljubila, in tudi na pomoč domačega gozdarstva (TOZD Jelenov žleb). Istočasno so sklenili, da bo v naslednjih šestih mesecih vsaka hiša prispevala po 4.000 dinarjev, kar znaša okrog 160.000 N din, kasneje pa bi prispevali vsaj še po 2.000 dinarjev. Nekaj denarja ima vas že zbranega, okrog 100.000 din pa pričakujejo letos iz samoprispevka.
Na konferenci so obravnavali tudi osnutek občinskega statuta ter priprave na volitve. Grčarice so sedaj v krajevni skupnosti Dolenja vas in njihov delež v delegaciji krajevne skupnosti je pet članov. Obravnavali so evidentirane možne kandidate iz vse krajevne skupnosti, jih načelno potrdili, kot kandidate Grčaric pa potrdili naslednje: Ivana Moharja, Norberta Černeta, Slavka Pojeta st., Mirka Rovana, Ivana Oberstarja, Jožeta Peruška in Majdo Sega.
Naloga tega odbora bo predvsem, da bo usklajeval delo političnih organizacij v podjetju in utrjeval samoupravno miselnost. Na prihodnji seji bodo sprejeli pravilnik, ki bo točneje začrtal delo odbora.
Usklajevalni odbor bo med drugim posvečal posebno skrb športu in rekreaciji. Športna komisija bo skrbela za organizacijo športnih tekmovanj v lokalnem, občinskem merilu (v sindikalnih športnih igrah) in na „Lesariadi“ (tekmovanju delovnih kolektivov lesne stroke v Sloveniji). Komisijo so izvolili na prvi seji usklajevalnega odbora in jo vodi Emerik Farazin iz Ribnice.
Na tej seji so se pogovorili tudi o nalogah političnih organizacij, posebno pa sindikatov pri izvedbi kandidacijskih predvolilnih konferenc in samih volitvah ter praznovanju dneva žena.	-r
24. maja naslednje podrobnosti: od 10. do 12. ure ogled nad 300 let stare cerkve pri Novi Štifti, ki je kulturni spomenik; ob 12. uri sprejem parov pri gradu v Ribnici; ob 13. uri prevoz bale, nato pa še skupno kosilo in piknik v gradu, na katerem bo predvidoma, nastopila tudi 35-članska folklorna skupina iz Bratislave.
Lanski „Prevoz bale po ribniško" je po izjavi nekaterih organizatorjev KMEČKE OHCETI zasenčil vse gorenjske prireditve v okviru te ohceti. Vzbudil pa je tudi veliko zanimanje za narodne običaje v ribniški občini. Tako je število narodnih noš v Ribnici porastlo iz lanskih 5 na 30. Turistično društvo iz Sodražice, ki ima okoli 80 narodnih noš, je tudi letos ponudilo sodelovanje in pomoč. Prireditelji računajo, da bo samo pri prevozu bale sodelovalo letos okoli 500 narodnih noš, furmanov, nakladalcev in drugih.
Prihodnjič vam bomo napisali malo več o izkušnjah z lanske prireditve „Prevoza bale“. Ribničani jih namreč nameravajo upoštevati tako, da bo vsa prireditev še lepša, hkrati pa cenejša za organizatorje, oziroma da bo prinesla domačinom celo zaslužek.
J. PRIMC
»Dolenjski list« v vsako družino
Rekli so:
Na prvi seji nove občinske konference ZK Ribnica so rekli:
BOGO ABRAHAMSBERG: „Nekateri iz gospodarstva so iskali osebne koristi in plavali med ZK in občinsko skupščino. Posledica je bila tudi propad STANGRADA. Nekaterim ljudem pač ugaja globalna strategija, se pravi ribarjenje v kalnem, ne pa reševanje povsem določenih perečih zadev v občini.“
IVAN GRADIČ: „Pretežni del naših sklepov ostaja na papirju. Jih ne izvršimo. To je naša hiba. Vse imamo lepo zapisano, narejenega pa malo. Člani konference smo tudi preveč časa presedeli na sestankih, premalo pa delali med ljudmi. Delajmo vsi, ne le sekretar, pa bo uspeh!“
IVAN LAVRIČ:	„Nikjer
nismo ugotovili, kaj je naredil sleherni komunist po 29. seji. Še delamo v rokavicah. Komuniste ločujemo po stopnjah na višje, do katerih tudi višji organi nastopajo v rokavicah, in nižje. Vodilni komunisti ne čutijo dovolj, da so za svoje delo odgovorni pred partijo ... Nekateri sekretarji osnovnih organizacij, na primer v Grčaricah in Loškem potoku, opravljajo svojo nalogo zelo neodgovorno, saj dalj časa ne skličejo niti sestanka organizacije."
IVAN PETRIČ: „Prav bi bilo, da bi časopisi več pisali o naših uspehih - teh je mnogo - in ne le o pomanjkljivostih.“
KAREL ORAŽEM: „Delavci naj odločajo v sredinah, kjer delajo in ustvarjajo. Preveč je še skrbništva matičnih podjetij nad obrati. V statutih podjetij dajejo prevelik poudarek na skupne službe, preveč nejasno pa so opredeljene pravice delavcev. Delavci so še precej neosveščeni in glasujejo za vse, kar jim predlože sekretarji podjetij. Politične sile so pri vsem tem premalo prisotne, zato se vse to dogaja. Glavna naloga vseh organizacij, tudi ZK je, da osveščamo ljudi.“
V zadnjih 100 letih se število prebivalcev na območju ribniške občine ni dosti spremenilo, ker s<> mladi ljudje odhajali po svetu s trebuhom za kruhom. Doma namreč ni bilo delovnih mest zanje, zadnjem obdobju pa odpirajo v občini vedno več obratov in vedno več ljudi, ne le moških, ampak titf žensk, se zaposluje doma. Na sliki: nova proizvodna dvorana obrata DONIT v Sodražici. (Foto: PrimC
Končan je prvi del volilnih priprav
S sprejemom odloka o določitvi volilnih okolišev v občini Ribnica in z imenovanjem občinske volilne komisije pri skupščini (oboje je bilo opravljeno na skupščinski seji 28. februarja) se je v občini že pričel drugi del intenzivnih volilnih priprav.
Obe družbenopolitični organizaciji, SZDL in sindikat, ki neposredno vodita priprave na volitve, sta doslej ob izdatni podpori svojih osnovnih organizacij, krajevnih skupnosti in tudi drugih družbenopolitičnih organizacij v občini in v posameznih krajevnih in delovnih skupnostih opravili veliko delo. Evidentiranje, ki je bilo opravljeno do 20. februarja - nekaj predlogov je prišlo še kasneje - je prineslo preko 800 predlogov možnih delegatov za vse tri zbore občinske skupščine. Ta del volilnih priprav - evidentiranje
- je podrobno ocenila tudi prva občinska kandidacijska konferenca 20. februarja. Ugotovila je, daje sestava evidentiranih skoro v celoti zadovoljiva - glede zastopanosti žena, mladih in neposrednih proizvajalcev
- in da je treba poskrbeti, da bo taka ostala, tudi vnaprej, pri kandidiranju in izvolitvi delegacij.
Občinska kandidacijska konferenca je tudi evidentirala oz. potrdila
4b možnih kandidatov za občinski družbenopolitični zbor, in sicer so to: v Socialistični zvezi: Fani Gelze, Jože Benčina, inž. David Tuzović, Ivan Mihelič, inž. Alojz Rauparčič, Tone Adamič, inž. Alojz Marolt, Jože Košmrlj - Sodražica, Milena Bo-rovac, France Bojc, Ciril Grilj in Tone Andoljšek; v sindikatih: Alojzija Benčina, Milan Pirc, Vida Markovič, Ivan Anzeljc, Jože Kos, Jože Marolt, Anton Krulič, Ladka Češarek, Franc Zajc, Jože Tanko in Rastko Medved; v Zvezi borcev: Slavko Felicijan, Jože Košmrlj - Loški potok, Janez Lesar, Alojz Zbašnik, Franc Sega, Vinko Drobnič, Justin Zibert, Zorko Pucer in Pavel Rebolj; v Zvezi komunistov: Tomislav Lukič, Danilo Mohar, Mariia Čaval, Ivan Gradič, Ivanka Ilc, Mirko šega, Janez novak; v Zvezi mladine: Alojz Zbašnik ml., Jože Leban, Milan Glavonjič, Vera Dejak, Milan Tekavec, Marija Hojč in Stane Kromar.
Občinski družbenopolitični zbor
bo štel 23 delegatov. Vse evidentirane možne kandidate je volilna komisija pri SZDL dala v javno razpravo organizacijam SZDL in sindikata; o predlogih bo tekla razprava tudi na kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Končno kandidatno listo družbenopolitičnega zbora bo oblikovala občinska kandidacijska konferenca 15. marca in zaprto listo predložila občinski volilni komisiji. Zbor kot celoto bodo volili oz. o njem glasovali vsi volilci na neposrednih volitvah 31. marca. Volilna komisija pri SZDL je tudi že pripravila ožji izbor predlogov za družbenopolitični zbor.
Ostala dva zbora bosta imela po trideset delegatskih mest v skupščini in tako odoloča tudi odlok o določitvi okolišev. Novost prav zadnje čase je v tem, da se omogoča tudi obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem sodelovanje v zboru združenega dela s posebno delegacijo, česar prvi predlog zakona ni dopuščal. V občini je okrog 260 obrtnikov skupaj z delavci, občinska skupščina pa jim je na zadnji seji ob sprejemanju odloka določila eno delegatsko mesto v zboru združenega dela v skupini gospodarstva.
Vrsta posvetov v volilni komisiji, izvršnem odboru SZDL, drugih organizacijah ter s predsedniki SZDL, KS in sindikalnih organizacij, organiziranih zadnje dni, vedno izzveni v
resno opozorilo, naj vsi sodelujoč vzamejo priprave na volitve kot na. nujnejšo nalogo in strogo izvajajo opravila, določena s sprejetim ro* kovnikom. Doslej je teklo vse po na Črtu, kandidacijske konference, Jj so se pričele v krajevnih skupnostih
1.	in končale 4. marca, pa so bile izvedene celo predčasno. Na kandi* dacijskih konferencah (prej sm° temu rekli zbor volilcev) so se m pričele oblikovati bodoče delegacij« krajevnih skupnosti in delovnih skupnosti. V tem času so bil® povsod tudi že imenovane volilu® komisije ter volilni odbori; v vsak> KS oz. organizaciji združenega dela. kjer bodo opravljali volitve, mora delovati volilna komisija, ki samo; stojno vodi volilne priprave in skrb* za njih izvedbo, občinska volilna ko* misija pa skrbi za izvedbo volitcv družbenopolitičnega zbora.
 delegacija  ________________________
50 članov, v skupščini pa bo im«-’” šest delegatskih mest. Večje deleg** cije bodo imele Še krajevne skupno* sti Sodražica (okrog 35), Loški p®* tok in Dolenja vas (30-35). Slemen* (18) inSušje (18), ostale pa v glaV' nem po 10 članov. Enako številči"! bodo delegacije v del. organizacijah* večja bo le v INLES Ribnica in n kmetijski zadrugi, kjer volijo z zapOj slenimi skupno delegacijo tu« kmetje-kooperanti.
veC
r
r
PROSTO DELOVNO MESTO!
ŽTP Ljubljana,
PROMETNA SEKCIJA ZIDANI MOST Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
razglaša
prosto delovno mesto
ŠEFA KADROVSKO - SPLOŠNE SLUŽBE.
Pogoji:
visoka ali višja šolska izobrazba pravne smeri in najmanj 5 let prakse oziroma delovnih izkušenj.
Pismene vloge z življenjepisom pošljite na naslov:
Prometna sekcija Zidani most, Kadrovska služba
RAZPIS
Izvršni odbor Temeljne telesnokulturne skupnosti Ribnica razglaša prosto delovno mesto
ADMINISTRATORKE s polovičnim delovnim časom. Lahko je tudi začetnica.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidatinje imeti ustrezne moralno-politične kvalitete, po možnosti srednjo izobrazbo ali vsaj dveletno administrativno šolo in znanje strojepisja. Zaželeno je tudi znanje stenografije.
Kandidatke — začetnice bodo testirane in sprejete s 3- do 6-mesečno poskusno dobo (odvisno od ranga končane šole). Vlogo s potrebnimi dokumenti in kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
OBVESTILO
Kmetijski izobraževalni center Grm, Novo mesto,
razpisuje javno licitacijo za prodajo:
TRAKTORJA FE—35 VINOGRADNIK TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA MOLZNI STROJ ALFA - LAVAL TRAKTORSKI OBRAČALNIK ZA SENO IN DRUGO ORODJE.
Licitacija bo v soboto, 9. marca 1974, ob 9. uri na dvorišču Kmetijskega izobraževalnega centra Grm.
Avto-moto društvo Novo mesto
razpisuje po sklepu upravnega odbora JAVNO LICITACIJO (ustno)
ZA PRODAJO 5 OSEBNIH AVTOMOBILOV Z 750, letnik 1972, v voznem stanju.
Licitacija bo 10. marca 1974 ob 9. uri v Gasilskem domu, Cesta herojev 27, Novo mesto.
Ogled vozil bo mogoč 10. marca od 8. ure do začetka licitacije. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-od-stotno kavcijo.
Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna.
Dl □□□□
STRD
/i
GORENIE
PRAVI
KORAK
*
*
*
ZADOVOLISTVA
W
ZENE /m
VSEM 2ENAM ZA 8. MAREC
ČESTITA GORENJE
PROSTA DELOVNA MESTA!
Organizacija združenega dela Avtopromet, gostinstvo in turizem
Novo mesto — Straža
TOZD Tovorni promet TOZD Avtobusni promet TOZD Gostinstvo
Na temelju določila čl. 56 samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo
OBJAVLJAJO naslednja prosta delovna mesta:
1. VOZNIKOV TOVORNIH VOZIL
2. VOZNIKOV AVTOBUSOV
3. NATAKARJEV
4. KUHARJEV
5. SNAŽILKE
6. AVTOMEHANIKOV
20
10
10
10
1
5
Pogoji:
Pod tč. 1) voznik „C, E" kategorije z odsluženim vojaškim rokom, ki uspešno opravi preizkus znanja in zdravniški pregled
Pod tč. 2) voznik „D" kategorije z odsluženim vojaškim rokom, ki uspešno opravi preizkus znanja in zdravniški pregled
Pod tč. 3) in 4) KV natakar oziroma kuhar z odsluženim vojaškim rokom.
Pod tč. 6) VKV ali KV avtomehanik s prakso in odsluženim vojaškim rokom.
Za vsa navedena prosta delovna mesta je poskusni rok 2 meseca.
Pismene ponudbe je poslati v splošni sektor podjetja.
Za poklic natakar bo podjetje predvidoma razpolagalo z nekaj samskimi stanovanji na LOKI.
Rok do zasedbe delovnih mest.
Odbor za medsebojna delovna razmerja   .
PROSTA DELOVNA MESTA!
KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO Na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA AVTOMEHANIČNE DELAVNICE
2. AVTOMEHANIK
3. TRAKTORIST
4. VEČ DELOVNIH MEST ZA NEKVALIFICIRANE ALI POLKVALIFICIRANE KOMUNALNE DELAVCE.
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: da ima šolo za avtomehanike, je VK delavec te stroke ter ima najmanj 6 let prakse na težkih strojih; pod 2.: da ima šolo za avtomehanike in najmanj tri leta prakse. Prednost imajo kandidati s prakso na težjih strojih; pod 3.: da ima kvalifikacijo voznika lahkih motornih vozil. Kandidati naj vložijo svoje ponudbe kadrovski službi podjetja v 15 dneh po dnevu objave.
PROSTO DELOVNO MESTO!
„MELAMIN",
KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE,
objavlja prosto delovno mesto
KNJIGOVODJE SALDAKONTOV
za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 3 mesecev.
Za to delovno mesto se zahteva srednješolska izobrazba ekonomske smeri in eno leto prakse.
Nastop službe je mogoč 27. 4. 1974.
Pismene prijave sprejema splošnih sektor podjetja do vključno 21. 3. 1974.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje do 29. 3. 1974. -
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija za medsebojne odnose v združenem delu pri Kmetijski zadrugi Trebnje razpisuje prosti delovni mesti
DVEH EKONOMSKIH TEHNIKOV za delo v računovodstvu Kmetijske zadruge Trebnje
Rok za prijavo je sedem dni po objavi razpisa.
»L	
	
TEDENSKA
B
Četrtek, 7. marca - Felicita Petek, 8. marca - Dan žena Sobota, 9. marca - Frančiška Nedelja, 10. marca - Makarij Ponedeljek, 11. marca - Krištof Torek, 12. marca - Doroteja Sreda, 13. marca — Kristina Četrtek, 14. marca - Matilda
BREZICE: 8. in 9. 3. nemški barvni film „Igra kart“. 10. in 11. 3. angleški barvni film „Avantura je avantura”. 12. in 13. 3. španski barvni film „Naše dobre soproge".
ČRNOMELJ:	8.	3.	slovenski
barvni film „Begunec14. 10. 3. ameriški barvni film „Smrtonosna proga“. 13. 3. ameriški barvni film „Kraljevske sanje".
mm
KOSTANJEVICA: 10. 3. angleški barvni film „Nihče ne more pobegniti".
KRŠKO: 9. in 10. 3. angleški barvni film „Vampirjeva ljubica". 13. 3. francoski barvni film „Žene".
METLIKA: od 8. do 10. 3. itali-jansko-španski barvni film „Volk Siere Blance". Od 8. do 10. 3. italijanski barvni film „Tajni vražji agent". 13. in 14. 3. ameriški barvni film „Zaljubljene ženske".
NOVO MESTO: od 8. do 10. 3. ameriški barvni film „Super FLY". Od 11. do 14. 3. ameriški barvni film „Hammersmith je pobegnil".
RIBNICA: 9. in 10. 3. mehiški barvni film „Pravica do rojstva".
ŠENTJERNEJ: 9. in 10. 3. „Vetrovi Jamajke".
TREBNJE: 9. in 10. 3. ameriški barvni kavbojski film „Nekoč je bil malopridnež". 13.	3.	ameriški
barvni avanturistični film „Zarotniki".
OS
SLUŽBO DOBI
DELAVKE IN DELAVCE sprejmem. Stanovanje zagotovljeno. Lesna galanterija Marolt, Ljubljana, Cesta dolomitskega odreda 66.
TAKOJ sprejmem kvalificirano ali priučeno natakarico in dekle, ki ima veselje do gostinstva. Plača dobra, stanovanje in hrana zagotovljena. Gostilna „Černivec", Černivec 25 a, Brezje na Gor.
ZAPOSLIM VAJENCE in delavca za previjanje in popravilo elektromotorjev in rotacijskih strojev. Elektromehanika DROLE, Prešernova 30, Ljubljana, telefon 310-119.
IŠČEMO DEKLE ali starejšo gospo za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra. Nastop službe takoj. Marija Čeme, Zakot 35, Brežice.
STANOVANJA
PRODAM dvosobno stanovanje z garažo in manjšim vrtom. Ogled ob nedeljah dopoldan. Franc Božič, Valvasorjevo nabrežje 14, 68270 Krško.
NUJNO POTREBUJEM sobo v Novem mestu, najraje v okolici tovarne Labod ali bližnji okolici z urejenim avtobusnim prevozom. Ponudbe pod „ZAPOSLITEV LABOD".
PRODAM
PRODAM malo rabljeno kombinirano omaro (orehov furnir). Zalka Kocjan, Kristanova 28, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo z dvema kavčema. Hočevar, Kristanova 24, Novo mesto.
UGODNO PRODAM vinogradniško prešo v zelo dobrem stanju in varilni aparat. Selak, Dobrava 32, Škocjan.
UGODNO PRODAM kombinirano omaro, kavč, kombiniran štedilnik ter hladilnik. Zamenjam tudi za drva, vino ali drugo. Ločna 14, Novo mesto.
PRODAM 2.000 kg sena. Franc Repše, Most 8, Mokronog.
PRODAM kombinirano omaro in drugo pohištvo, primerno za vikend. Piškur, Mestne njive 9, Novo mesto.
PRODAM novo motorno frezo Gud-brod s prikolico in 200 petvalnih salonitnih plošč. Vodopivec, Roje 15, Šentjernej.
PRODAM nov stroj in 300 modelov za izdelavo strešne opeke po zelo ugodni ceni. Rogelj, Rdeči kal, Dobrnič.
NEMŠKE BOKSERJE z rodovnikom prodam. Pavel Povše, Sevnica, Ribniki 42.
PRODAM omaro za dnevno sobo. Ivan Saje, Zagrebška 6 a, Novo mesto.
PO UGODNI CENI prodam v dobrem stanju stroj za izdelavo strešne opeke, večji model. Ogled vsak dan pri Martinu Škedlju, Pangrč grm 8, Stopiče.
ZELO UGODNO PRODAM enodružinsko novozgrajeno hišo v Ko-čevju-Trata. Lepa in privlačna lega. V pritličju možnost otvoritve gostilne ali trgovine. Interesenti naj se javijo na naslov: Janez Andlovič, Kočevje, Roška 3.
PRODAM kosilnico Alpina z žetveno napravo, po ugodni ceni. Slavko Šalamon, Gunte 7, BoStanj.
PRODAM dve postelji z vložki in mizo. Ponudbe pod „UGODNO"
UGODNO PRODAM leseno kaščo, primerno za vikend ali zidanico, in grablje Sonce 5. Franc Primc, Selo pri Radohovi vasi, Šentvid pri Stični.
PRODAM kosilnico BCS z obračalnikom Maraton 140 v brezhibnem stanju. Stane Avsec, Bistrica 13, Šentrupert.
ZELO poceni prodam rabljeno spalnico z vložki. Ogled vsak dan do 15. ure popoldne. Sergej Sekač, Kettejev drevored 41, Novo mesto.
PRODAM inkubator in nov valilnik za 5000 jajc, po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista (603/74).
UGODNO PRODAM ohranjeno spalnico. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Na Lazu 26 (montažno naselje), Novo mesto.
PRODAM žitni kombajn Zmaj 630. Matija Panjan, Podlog, Dragatuš.
PRODAM malo rabljeno motorno kosilnico Figaro z vozičkom. Jenič, Pristava 8, Leskovec pri Krškem.
NA ŠKOFLJICI pri Ljubljani ugodno prodam stavbo in dva lepa prostora (vsak 80 m2), primerna za kakršnokoli obrt (lahko dve obrti). Prostora sta že registrirana za obrt. V stavbi sta tudi dve ločeni stanovanji. Cena: 400.000 din. Ponudbe pod „VSELJIVO TAKOJ" na upravo lista.
Motorna vozila
FIAT 850 SPECIAL, letnik 1971, ugodno prodam. Vprašajte popoldne po telefonu 22-288.
POCENI PRODAM osebni avto VW 1200, leto izdelave 1956. Igor Kadunc, Roje 8, 68310 Šentjernej.
PO UGODNI CENI prodam renault 4, starejši letnik. Merhar, Podbočje 64.
PRODAM rezervne dele za zastavo 750. Hočevar, Kristanova 24, Novo mesto.
ZELO POCENI prodam zastavo 750 z novim motorjem. Pavšelj, Družinska vas 41, Šmarješke Toplice.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971, prevoženih. 30.000 km. Anton Lakner, Bistrica 1, 68340 Črnomelj.
PRODAM dobro ohranjen italijanski traktor Pasqali, 18 KM, nov tip, in plug. Jože Grubar, Mali Ban 6, Šentjernej.
PRODAM dva traktorja (25 in 14 KS) s priključki, v odličnem stanju. Anton Stojnič, Grabrovec 20, Metlika.
PRODAM traktor 35 s koso, plugom' in enoosno prikolico. Ivan Berkopec, Zemelj 1, Gradac.
UGODNO PRODAM fiat 750, letnik 1968, v voznem stanju, ter motor NSU vespa, tudi v voznem stanju. Ogled vsako popoldne. Naslov v upravi lista (588/74).
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1969, po zelo ugodni ceni, in motor za zastavo 750 z garancijo. Marjan Parkelj, Mirna peč 37.
ŠKODO Š 100, letnik 1970, prodam. Cena: 18.000 din. Informacije dopoldne na telefon (068) 71-055 ali popoldne: Fritz, Cesta 4. julija 52, Krško.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971. Cena: 18.000 din. Ivan Vogrinc, Gaberjc, Dobova.
PRODAM traktor Karalo Super Tiger 635, 30 KS, pogon na štiri kolesa, s priključki. Vprašajte v Ulici talcev 4 a, Novo mesto.
PRODAM posestvo, veliko 7 ha, s hišo in gospodarskim poslopjem (vodovod in elektrika), na lepem kraju (ravnina) ob cesti, tri kilometre od Rake. Pišite na naslov: Marija Fuks, Pijavice, 68295 Tržišče, ali pa na naslov: Alojzija Debeljak, Vrbnje 18, 64240 Radovljica.
PRODAM parcelo z nekaj ari vinograda v bližini Gor. Globodola, primerno za vikend. Dostop možen z avtom. Možen priključek na elektriko in vodovod. Franc Pust, Gor. Globodol 24, Mirna peč.
UGODNO PRODAM gozd (37 arov), oddaljen 2 km od Trebnjega, ob asfaltirani cesti Trebnje-Mirna. Zglasite se lahko vsak dan pri Jožefi Slavine, Trebnje, ul. Simončiča 8.
KUPIM
KUPIM dobro ohranjen otroški voziček za dvojčka. Naslov v upravi lista (589/74).
RAZNO
ZAUPATE V DOMAČA ZDRAVILA? Si želite z domačimi zdravili odpraviti mozolje, pege, rjave lise, uspešno ozdraviti razne bolezni, kot so krčne žile in revma? Pošljem vam nasvet in navodila, če priložite znamko za 80 par in čitljivo napisan svoj naslov z opisom svojih težav, nakar boste prejeli odgovor. Pismo pošljite naslov: Smerekar, poštno ležeče, 61001 Ljubljana.
V NAJEM ODDAM sodobno urejen kokošji hlev, baterijski sistem za 2800 kokoši. Viktorija Zdravje, Zalog 17, Novo mesto.
POROČNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
PROSIM POŠTENEGA NAJDITELJA, naj proti nagradi vrne ročno uro Doxa s posvetilom BETI -59-69, ker mi je drag spomin, na naslov: Anica Črnugelj, CBE št. 40, 68330 Metlika.
V PONEDELJEK, 4. marca, sem v Mladinski knjigi v Novem mestu pozabil črno moško denarnico z dokumenti in 700,00 dinarji. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na postajo milice.
INŠTRUIRAM angleščino in nemščino. Naslov v upravi lista (598/74).
£
• U
cvetje ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebna hvala GD Tanča gora, ZB Dragatuš, kolektivu Dolenjke in Veletekstila iz Čmom^a ter župniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem najlepša hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Milka in sin Peter ter hčerke Fanika, Mihela, Vida in Mimica z družino, sestra Tončka z družino in drugo sorodstvo
Zahvaljujem se dr. Baragi za uspešno opravljeno operacijo, dr. Novakovi, dr. Savlju, dr. Bajcu in vsemu strežnemu osebju za vso skrb in nego. Hvaležni pacient ANTON GlODANl iz Zagrada 12 pri Škocjanu.
Ob boleči izgubi moje drage mame in stare mame
ZOFIJE KURUZAR
Podgorska ulica 5, Kočevje
se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za vence in cvetje, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ter župniku in tov. Figarju za lepe poslovilne besede ob njenem grobu.
Žalujoča: hčerka z družino in/drugo sorodstvo
Ob prerani in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE ŠTAMCAR
iz Vrhpeči
se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam nudili pomoč ob urah žalosti, nam izrekli sožalje, darovali pokojnici vence in cvetje in jo spremili k preranemu počitku. Zahvaljujemo se kolektivu Beti Mirna peč, Keramiki Novo mesto za podarjene vence. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za njihov trud in župniku za opravljeni obred. Hvaležni smo vsem in vsakemu, ki je kakorkoli počastil spomin naše dobre mame.
Žalujoči: hčerki Anica in Pepca z družinama, Majda z možem, snaha Štefka z vnuki, sestra in brata z družinami ter drugo sorodstvo
V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
MIHAEL SVETIČ
Tanča gora IS v Beli krajini
Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in
LJUBI MAMI, tašči in stari mami PEPCI ŠINKOVEC iz Dol. Brezovice 2 a pri Šentjerneju iskrene čestitke za 50. rojstni dan, mnogo zdravja in zadovoljstva ter da bi še mnogo let praznovala med nami! Hčerka z družino iz tujine.
DOBRI IN SKRBNI mami FRANCKI BRUDARJEVI s Ceste talcev v Novem mestu želijo za dvojni življenjski praznik vse lepo, da bi bila še mnogo let med nami zdrava in vesela. Iskrene čestitke za dan žena! Otroci z družinami in vsi, ki jo imajo radi. DRAGI ŽENI in skrbni mamici ANICI SENIČAR iz Dol. Kamene za dan žena želimo vse lepo mož in otrpci. Enako želimo tudi mami iz Žapuž.
DOBRI SRKAVČEVI MAMI iz Rebri pri Žužemberku za 75. rojstni dan in god želijo, da bi kmalu okrevala, očeta pa lepo pozdravljajo hčerke z družinami, posebno hčerka Anica. 20 vnučkov pa ji pošilja koš poljubčkov.
DRAGIM IN SKRBNIM staršem MARTINU IN MARIJI JORDAN iz Koprivnika želijo ob 47-letnici skupnega življenja še vrsto zdravih in srečnih let v krogu svojih hvaležni otroci Martine, Jože, Tončka, Mimi in Pepca z družinami, 13 vnučkov in mala Andrejka pa jima pošiljajo koš poljubčkov. DRAGI SESTRI, teti in botri MARIJI KASTELIC iz Irče vasi iskrene čestitke za njen 60. rojstni dan z željo, da bi bila med nami še mnogo let zdrava in srečna. SAJETOVI.
EKHCI^
JOŽE MIHALIČ, Vel. Brusnice 18, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po posestvu Jožice in Marice Volčjak iz Amerike. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽEFA POGLAVC, Dol. Straža 30, opozarjam Antonijo Cikanek iz Dol. Straže, naj me ne ogovarja z neupravičenimi besedami. Ce opozorila ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjala.
ESTILAI
KRAJEVNA SKUPNOST Bela cerkev razpisuje licitacijo za prodajo traktorske prikolice „Ljutomer". Licitacija bo 10. marca 1974. Izklicna cena 10.000 din.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV Stra-ža-Toplice ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 17. marca, v zadružnem domu v Straži ob 9. uri dopoldne. Prosimo, da sc občnega zbora gotovo udeležite, ker bodo volitve novega upravnega odbora. Vabi upravni odbor.
UGODNO PRODAM hiSo z malo zemlje in malim gospodarskim poslopjem na Veliki Loki pri Trebnjem. Oglasite se lahko na št. 34 pri Rožnikovih.
PRODAM njivo in gozd pri Mirni peči. Naslov v upravi lista (575/74).
PRODAM obnovljen vinograd (10 arov) in nekaj gozda v Škrevnem. Lepa sončna lega, primerno za vikend. Dostop z vsemi vozili. Martinčič, ŠmalČja vas, Šentjernej.
ZAHVALA
Ob smrti mame, stare mame in tete
JOŽEFE KASTREVC
iz Velike Bučne vasi pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi Pepci Malijevi za nesebično pomoč, kolektivu Komunalnega podjetja Novo mesto in prečastiti duhovščini za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Tone z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
FRANČIŠKE VRTIN
iz Tanče gore št. 26
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in dobrim sosedom, vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnico v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB Dragatuš in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Tončka z možem, vnukinje Mimica, Fanika in Jožica z družinami in drugo sorodstvo
Tanča gora, dne 8. februarja 1974
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, skrbnega očeta in starega očeta
MATIJE BRUNSKOLETA
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali, zasuli pokojnika s cvetjem in venci in ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Lepa hvala zdravstvenemu osebju iz Metlike, predvsem dr. Bienenfeldu za zdravljenje in lajšanje bolečin, obč. org. ZB Metlika, lovskima družinama Suhor in Semič, predstavnikom okrajne Lovske zveze Bela krajina. Posebna zahvala tov. tajniku Videtiču za poslovilne besede ob odprtem grobu, upskojencem, gasilcem in vaščanom za poslovilne besede ter godbi. Zahvala duhovščini za spremstvo.
Žalujoči: žena Rezka, sin Slavko z družino, hčerka Karlinca z družino
Hrast, 26. februaija 1974
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in ata
FRANCA DROBNIČA
iz Rumanje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, znancem in prijateljem, ki so ga obiskovali v času bolezni, mu prinesli cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Zakrajsčkovi, dr. Trobišu in strežnemu osebju pljučnega oddelka, dr. Zivkoviču in sestri Erni iz Straže, župniku za opravljeni obred ter Francu Berkopcu za nesebično pomoč, govornikom tov. Jakljiču, tov. jVirantu in Krenu ter pevskemu zboru. Zahvaljujemo se tudi družbenopolitičnim organizacijam Krško, kolektivu socialnega zavarovanja Krško, kolektivu podjetja Emona Ljubljana, kolektivoma osnovne šole Dol. Toplice in Trebnje, sind. podružnici žage in TDP ter sodelavcem Novolesa, gasilskim društvom za spremstvo ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani.
Žalujoči: žena Marija, sinova Stane in Jože, hčerke Anica, Magda in Mara
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
ANTONA PUSTAVRHA
iz Vapčje vasi pri Semiču
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami, podarili vence, cvetjcjn pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB Semič, gasilskemu društvu Semič in govornikom.
Žalujoči: žena, hčerki Dragica in Marica, sinovi Zvonko, Franci in Ciril z družinami ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc štajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marian Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1. 1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 31. 1. 1973) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal ^3 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poričila ob 5.00, 6-00, 7.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do £.00.
ČETRTEK; 7. MARCA: " 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih *>1 - Trbovlje. 10.15 Po Talijinih Poteh. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. ‘2.30 Kmetijski nasveti - Pomen Kavilne izbire sorte in časa setve za »spešno pridelovanje solate. 12.40 grajo pihalne godbe. 14.10 Kaj vam 3asba pripoveduje. 16.00 „Vrti-jak“. 17.10 Popoldanski simfonični concert. 18.15 S plesnim orkestrom ■f^V Ljubljana. 19.15 Minute z ^nsamblom Bojana Adamiča. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni fitmi.
PETEK, 8. MARCA:	8.10
Glasbena matineja. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Sile: Dosedanji ^zultati raziskovanja s krmnim °obom in sojo. 12.40 Po domače. '3.30 Priporočajo vam ... 14.30 poslušalci čestitajo in Ozdravljajo. 15.30 Napotki za Kriste. 16.00 „Vrtiljak41. 17.10 operni koncert. 17.50 Človek in dravje. 18.15 „Signali“. 19.00 ^hko noč, otroci! 19.15 Minute s jhrimi kovači. 20.00 Stop-pops 15. '*•15 Oddaja o morju in *>niorščakih. 22.15 Besede in zvoki
1	logov domačih.
SOBOTA, 9. MARCA: 8.10 «asbena matineja. 9.05 Pionirski ednik. 10.15 Glasbeni drobiž od tu
1	tam. 11.00 Poročila - Turistični ®Potki za naše goste iz tujine,
2.30	Kmetijski nasveti - inž. ukadin Sišaković:	Jablanova
•lesen in njeno zatiranje. 12.40 Čez ^javnike in polja. 13.30 Priporočajo ■I8® •.. 14.10 S pesmijo in besedo
0 Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni \termezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 ‘■itara v ritmu. 17.20 Gremo v kino. °-15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 “^iko noč, otroci! 19.15 Minute z ^samblom Milana Ferleža. 20.00 ^dijski radar. 22.20 Oddaja za naše vijence.
NEDELJA, 10. MARCA: 6.00 -■JjO Dobro jutro! 8.07 Radijska p, za otroke - Miroslav Košuta: tlfje fantje muzikantje. 9.05 Še °ninite tovariši... 10.05 Koncert
1 naših krajev. 11.15 - 14.00 Naši °slušalci čestitajo in pozdravljajo
vmes ob 11.50 Pogovor s °slušalci. 14.05 Humoreska tega i(lna. 16.10 - 17.15 Nedeljsko Ortno popoldne. 17.35 Popularne fierne melodije. 18.03 Radijska Ja - Pierre Rady: Cirkuška točka. '•00 Lahko noč, otroci! 19.15 •f^benae razglednice. 20.00 V 2aeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z ^i.
ponedeljek, 11. marca:
Glasbena matineja. 9.05 Pisan '*t pravljic in zgodb. 10.15 Za ^ogar nekaj. 11.00 Poročila -^•stični napotki za naše goste iz ‘1'ne. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. £drej Salehar: Kako naj bi bila ?*nizirana prešičereja v Sloveniji. ■*•30 Priporočajo vam ... 14.30 5* poslušalci čestitajo in Ozdravljajo. 15.40 V madžarskem n7>ritu. 16.00 „Vrtiljak4*. 18.45 ‘erna 469. 19.00 Lahko noč, Jf°ci! 19.15 Minute s Henčkom in %>vimi fanti. 20.00 Ustavljamo vam opero „Kastor in
Poluks“. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 12. MARCA:	8.10
Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Stavčna izreka. 10.15 Simfonični plesi na koncertnem odru. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti -Ludvik Strobl:	Letošnja prijava
semenskih posevkov za potrjevanje. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 Ali jih poznate? 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta. 18.15 Z orkestrom Waldo de los Rios. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska
igra - Roman Hlavač: Zadeva še ni končana. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 13. MARCA:	8.10
Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - * inž. Dušan Terčelj: Čiščenje vina. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam .. .
14.40	Med šolo, družino in delom.
16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Popoldanski simfonični koncert.
18.30	Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Latinos.
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Cvetka Kodrič, Jože Florjančič, Fani Penca, Mirko Zupančič, Cveta Zupančič, Fanika Mrak, Franc Grmovšek, Drago Brezovar, Frančiška Kukman, Stanka Martinčič In Anica Janko, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Ivan Božič, Rudolf Malnar, Martin Šafar, Janez Može, Slavko Matko, Martin Deželan, Albin Sašek, Viktor Vidmar, Anton Mlakar, Mihaela Matko, Anton Matko, Martin Rajk, Anton Kobe, Cveta Andrejčič, Ivan Gazvoda, Slavko Simič, Marjan Konda, Roman Tramte, Janez Kavšček, Jože Mramor, Anton Mohar, Anton Pavlič, Stanko Kastelic, Andrej Pristavec, Milorad Djudovič, Franc Jenič, Janez Povše, Danijel Nagelj, Anton Korasa, Martin Erjavec, Jožica Franko, Ignac Kožar, Alojz Grabrijan, Alojz Starc, Mirko Ivanež, Jože Vidic, Jože Bradač, Anton Luzar in Franc Slak, člani IMV Novo mesto; Valentin Rudman, Janez Kobe, Ivan Stopar, Alojz Retelj, Marjan Štravs m Janez Janežič, člani Novolesa Straža; Martin Zura, Martin Mohar, Vida Golob, Jožica Florjančič, Jožefa Femec, Vida Golob, Marija Korče, Alojz Turk, Franc Zrimšek, Janez Hrovat, Martin Može, Jože Jarc, Jože Marn, Marija Kopič, Martin Bec, Zorka Zupan, Slavko Pajič, Janez Kobe, Janez Dular, Milena Boltez, Franc Rajer, Franc Iljaž in Pavel Blatnik, člani Novoteksa Novo mesto; Martin Medle, kmet iz Jugorja; Jože Boltez, kmet iz Gabrja; Polde Selan in Anton Blažič, člana Komunalnega podjetja Novo mesto; Danica Judež, članica Laboda -Novo mesto; Majda Strajnar, članica Splošne bolnice Novo mesto; Štefan Erjavec, član Novograda Novo mesto; Pepca Sašek, gospodinja iz Dolnjega Suhadola; Jože Senica, član Zdravstvenega doma Novo mesto; Vinko Može, član Novomontaže Novo mesto; Angela Košmrlj, Anica Pene in Jožefa Blažič, gospodinje iz Velikega Slatnika; Miroslav Gutman, študent iz Noveea mesta
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage in nepozabne žene, mame, stare mame, babice, sestre in tete
ANE HRASTAR
iz Čemš pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo Železniški šoli iz Ljubljane, kolektivoma Elektroobnove in hotela Ilirija iz Ljubljane, SGP Pionir iz Novega mesta, sosedu Sajetu in župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Alojz, sinovi France, Lojze, Tone in Jože z družinami, hčeiki Micka in Ančka z družinama, brat Alojz iz Kanade in drugo sorodstvo
RADIO BREŽICE
ČETRTEK - 7. marca: 16.00 -
16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki
16.15 - 17.00 - Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame
17.00 - 18.00 - glasbo - 16.30 -
17.30 - SOBOTA - 9. marca:
16.00 - 16.30 - Pol ure za pop glasbo - 16.30 - 17.30 - Sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja, Drobne misli za lepši vsakdan, Med zabavnimi nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole -
17.30 — 18.00 - Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA - 10. marca. 10.30 -Domače zanimivosti — Poročilo s seje občinske skupščine Brežice -Za naše kmetovalce: inž. Marjan Hladnik - Dela v gozdu - Nedeljski razgovor o nalogah in dejavnosti Temeljne izobraževalne skupnosti Brežice - obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 - 15.00 -Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 12. marca: 16.00 -
16.15 - Napoved programa in srečanje z Lidijo Kodrič - 16.15 -
16.50	- Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici, Tedenski športni komentar - 16.50 - 17.00 - obvestila, reklame in filmski pregled - 17.00
- 17.30 - MLADINSKA ODDAJA
- 17.30 - 18.00 - MALO ZA VAS
- NEKAJ ZA VSE - glasbeno informativni program
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 10. MARCA: 10.30
- Reklame, oglasi in obvestila -
10.45	- Po domače - 11.00 -Obiskali smo vzorno kmetijo -
11.15 - Zabavna glasba z uganko -
11.40 - Nedeljski intervju - 11.55
- Za vsakogar nekaj - 12.30 -Poročila - 12.45 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev.
SREDA, 13. MARCA: 16.00 -Poročila - 16.10 - Reklame, oglasi in obvestila - 16.30 - Po domače
- 16.45 - Kotiček za šoferje: Delavnica na cesti - 16.55 - Disko klub brez imena - 17.30 - Vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje -
17.40 - Mladinska oddaja (Mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo) - 18.00 -Zaključek programa.
SOBOTA, 16. MARCA: 16.00 -SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 -Pet minut za ... - 16.20 - EPP I. del - 16.30 - Poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 - Mini anketa
- 17.00 Zaključek programa in napoved sporeda za nedeljo.
TELEVIZIJSKI
SPORED
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Vugrin iz Zdencev-dečka, Antonija Šepetave iz Stare Vasi-Draga, Ivka Koleš iz Bratovskega vrha-deklico, Terezija Retelj iz Ceste-deklico, Amalija Virant iz Kostanjka-Majdo, Ljubica Hlebič iz Stankovega-dečka, Helena Šušterič iz Senovega-deklico, Anica Radej iz Sremiča-deklico, Slavica Strunjak iz Gregovcev-Slavico, Zorica Cepak iz Strmca-Zdravka, Štcfica	Komočar	iz
Žejnega-Zdenko, Rozika Kerin iz Brestanice-Petra, Marta Ban iz Krškega-dečka. - ČESTITAMO!
ČETRTEK, 7. MARCA: 8.10 TV y šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (Bg)
- 14.00 TV v šoli — ponovitev (Zg)
- 15.25 Francoščina — ponovitev (Bg) -	15.55 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.15) (Bg) -
16.15 A. Ingolič:	Mladost na stopnicah - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 16.15 Mozaik (Lj) - 17.25 Svetovno prvenstvo v rokometu — barvni prenos (EVR) — v odmoru TVO (Lj) - 18.45 Moški pevski zbor „VRES“ iz Prevalj, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 E. Zola:
V	kipečem loncu - TV nadaljevanka (Lj) - 21.40 Četrtkovi razgledi: Kmečka žena (Lj) —22.10 Nokturno: Lapajne (Lj) - 22.20 TVD (Lj).
PETEK, 8. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) — 10.50 Angleščina (Bg) -
14.10	TV v šoli - ponovitev (do 16.20) (Zg) - 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -	17.35 Veseli tobogan:
Mama, rad te imam (Lj) - 18.10 obzornik (Lj) - 18.15 Tončka Maroltova (Lj) 18.50 Mozaik (Lj) -
18.55	Cesta in mi Prometne nesreče in pobegi (Lj) - 19.05 Nelezljive bolezni: Meningitisi (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj)
- 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Reci zbogom Maggie Cole - barvni film (Lj) - 21.50 TVD (Lj) - 22.05 Muenchen: Svetovno prvenstvo v drsanju, barvni prenos tekmovanja plesnih parov (EVR).
SOBOTA, 9. MARCA: 9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) -
12.00 TV v šoli (Sa) - 14.45 Nogomet Zagreb :Sarajevo? prenos v odmoru Rezerviran čas (Zg) -
16.30 Košarka Bosna:Jugoplastika
- prenos (Sa) - Atletika v dvorani
- prenos iz Goeteborga (EVR) - in event. Rokomet za III. in IV. mesto (EVR) - 18.00 Obzornik (Lj) -
18.15 Kako se rojeva naravoslovni film - barvna oddaja (Lj) (19.05 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) —
19.15 Gledališče v hiši (Bg) — 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 Tedenski notranje politični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) -
20.40 3 x 7, kviz (Lj) - 21.35 Barvna propagandna oddaja (Lj) -
21.40 Cannon - seriski barvni film (Lj) - 22.30 TVD (Lj) - 22.45 Muenchen: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, barvni prenos tekmovanja žensk (EVR).
NEDELJA, 10. MARCA: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir, barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.15 Ljudje in zemlja (Lj) - 11.15 Mozaik (Lj) -
11.20 Otroška matineja: Poly in črni diamant, Enciklopedija živali, Pravnuki (Lj) - 12.50 Poročila (do 12.55) (Lj) - Nedeljski popoldan (Veseli tobogan: Maribor, Atletika v dvorani, Drsalna revija) (Lj) - 17.45 Svetovno prvenstvo v rokometu, barvni prenos finalne tekme (Lj) - v odmoru Rezerviran čas (Lj) - 19.15 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) -
19.30 Film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00
TV dnevnik (Lj) — 20.25 Tedenski zunanje politični komentar (Lj) -
20.30 3-2-1 (Lj) -	20.40 A. Kovačič: v Registraturi, barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) -
21.40	Mesta: Split I. del (Lj) -22.05 Športni pregled (Bg) - 22.40 TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 11. MARCA:
8.10	TV v šoli (Zg) -	14.10 TV v
šoli ponovitev (Zg)	-	15.00
Angleščina - ponovitev (Zg) —
15.15	Nemščina — ponovitev (Zg) —
15.30 TV v šoli - ponovitev (do 16.35) (Bg) - 17.40 Zdravnik v hiši
-	lutkovna serija	Kljukčeve dogodivščine (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.25 Enciklopedija živali -barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sk) -
19.30 Kaj hočemo - aktualna oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -
19.50	cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.30 Marek-Filip: Nočna vožnja -češka TV igra (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) - 22.05 Kulturne diagonale (Lj).
TOREK, 12. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 17.45 K. Čapek: Pasja pravljica - barvna oddaja (Lj) -
18.00 Risanka (Lj) -	18.10 Obzornik (Lj) — 18.25 Jazz na •ekranu: Jazz orkester RTVB (Lj) -
18.55	Mozaik (Lj) - 19.00 Starost in staranje (Lj) - 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Reflektor -oddaja TV Beograd (Lj) - 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi 17. del (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj).
SREDA, 13. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 17.40 Poly in črni diamant - serijski film (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Od zore do mraka (Lj) - 18.55 Mozaik (Li) -
19.00 Prijatelji glasbe (Zg) - 19.20
Ne prezrite! (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25
3-2-1 (Lj) - 20.35 Čudodelka -celovečerni film (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj).
ČETRTEK, 14. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 17.30 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 L. Bernstein vam predstavlja (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj)
-	19.15 Po sledeh napredka (Lj) -
19.45	Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Medved za gosta -češka TV komedija (Lj) - 21.20 Razgledi: Šport v NDR (Lj) - 21.50 Glasbeni nokturno: Klavirski duo Dekleva (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj).
$ Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« # Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« # Povest vam poklanja kolektiv »NOVO
Prežihov voranc
SAMORASTNIKI
10
£etega sina so krstili za Vida.
Cez dve leti se je rodila Burga.
Dve leti po Burgi je prišel Primož »svet.
Jn leta za Primožem se je zlegel
«4
h tri leta po Tilu seje našla še naj-jjjša Nana. k Ko se je zlegla Nana, je najstarejši, izpolnil dvajseto leto.
.^evet pankertov ... Devet Huda-^ikov, devet Karničnikov ... Vsi i> zdravi otroci,
i	i^krog Mete in njenih devet pankerici So nastaJa^c ce^e legende in so se Na razna prerokovanja. Nekateri so »bali šibe božje, če bo stvar ostala J1 Številu devet. Drugi so s strahom Pjtfvidevali novih rojstev in so se bali I^ega dne, ako jih bo dvanajst; tre-so se spet tresli, da bognasvaruj, ‘ bi ta živa zibelka zazibala trinaj-
I^Meti so rekali ljudje: „Pankertska ali „Pankertnica“, otrokom pa L spbšno: „Hudabivški pankertni-L> pozneje pa tudi „Hudabivški porastniki“; bajta, v kateri je ta (čreda) živela, je bila znana pod ^tom „Pankertska kajža“.
Čimbolj se je Ožbej staral, tem bolj je pil, tem večji srotej je bil. Na Karni-cah je bil zmeraj v napotje, zato je večino svojih, zmeraj bolj pogostih pijanosti prespal pri Meti. Prihajal je k njej ves potolčen, smrdljiv in nemaren; Meta ga je sprejemala, čistila, zdravila in negovala kakor velikega otroka.
Po takih neprespanih, omotičnih pijanostih je Ožbeja zmeraj navdajala neka mehkoba. Posedal je z otroki, ki so bili še pri hiši, jih poljubljal in objokoval, sam sebe pa preklinjal, da ga je morala čestokrat Meta tolažiti.
„Ne maraj, Ožbej, vdaj se v božjo voljo, smo pač nesrečniki vsi skupaj.“
„Jaz sem kriv vse te nesreče! Ali razumite me: jaz sem med dvema mlinskima kamnoma - na eni strani Meta, na drugi strani pa Karnice, moj oče. Dolgo sem omahoval, dokler me ni stisnilo, da se nisem mogel ganiti. Danes pa - kar je dejano, je dejano, srotej sem, amažnik na duhu in na telesu, carapa (šleva), brez odločnosti in volje. Moj oče je čisto drugačen mož in ti, Meta, si čisto drugačna ..
Mali pankerti so ga nemo poslušali ter iskali odgovora pri materi.
Ta ga je potem tešila:
„Vse se bo še preložilo, nič še ni zamujenega, Ožbej.“
„Da, toda vzeti se morava in vse bo še dobro! Karnice ne morejo biti več moje, kar nič ne de. Vzeti kako kajžo v najem in živeti skupaj. Ce bom hotel, mi morajo dovoliti ženitev. Toliko vas je že, da bo soseska le vesela, če boste imeli pravega očeta. In tega ciganskega življenja bo potem konec.“ Po vsaki taki težki pijanosti se je Ožbej poslavljal od svoje družine z besedami:
„Da, o pustu se vzameva.“
Do pusta tako, potem pa je začel: „Po veliki noči se vzameva.“ In tako dalje.
Meta je morala skoraj sama preživljati svojo droso. In to je bilo sila težko, kajti pri bajti jih je bilo zmeraj najmanj četvero; eden je že hlačal in četrti je postajal goden za prvo pastirsko službo. Tako je bilo skoraj petnajst let.
Meta je moraia delati takorekoč noč in dan; poleti je hodila na dnine, pozimi pa je predla doma, pletla slam-nice, jerbase in koše, delala leseno orodje, žlice, kuhlje, solnike, žličnike, z eno besedo: prijela je za vsako delo, ki ji je prišlo pod roke. In ni bilo dela, ki bi mu ne bila kos! Soseska jo je poznala kot najboljšo dninarico, ki ji nobena pot ni bila predaleč, nobeno vreme pregrdo. Kljub temu, da je jemala otroke seboj, se je ob velikem delu soseska zanjo pipala (trgala). Z najmlajšim v zibelki ha glavi, pa še dva, tri hlačaije ob sebi je odhajala ob
prvi zori na delo in prihajala ponoči domov. Njena pridnost je bila skoraj nadčloveška. Edino tej pridnosti, ki je je zmožna le tako velika materinska ljubezen, kakršno je nosila v sebi Meta, se je bilo zahvaliti, da je tako velika družina odraščala brez prevelikega pomanjkanja, da so vsi otroci zdravih udov in zdrave pameti.
Ob takem večnem nadčloveškem boju je v soseski od leta do leta rastel Metin ugled. Pomalem je javno mnenje prehajalo na njeno stran. Ljudje so se zmeraj bolj spotikali nad trdovratnostjo starega Karničnika, ki se je vedno strastno protivil zakonski zvezi med Ožbejem in Meto. Da bi svojo voljo lažje uveljavljal, je še sam ravnal posestvo, čeprav je mlajši sin že postal polnoleten.
Meta je dolga leta še sanjala o kajži, najprej o eni izmed karniških, tako velikih, da bi se njena družina preredi-la doma, potem pa kakršni koli bajti, samo da bi ji življenje postalo znosnejše; te sanje pa je sčasoma pokopala. Večkrat je bila zadelj tega talovna (potrta), mislila je na svojo nesrečo in ni mogla razumeti, zakaj mora ravno njo tako tepsti življenje. Te misli pa so izginile, ko se je spomnila otrok. Velike težke in neodložljive materinske dolžnosti so jo še z večjo silo gnale na delo za vsakdanji kruh. V tej vsakdanji borbi je nikdar ni zapustila zavest, da se ji godi krivica, da trpi po nedolžnem, da se je nad njo storil velik greh; zaradi te zavtesti je postala zaprta, skoraj zakrknjena do ostalega sveta. Vendar ni povzročiteljev svoje
nesreče sovražila, pač pa hladno prezirala. In ta prezir, ki je gradil med njo in ostalim svetom vedno višji plot, jo je na drugi strani družil z njeno žvotjo v zmeraj močnejšo skupnost. Imela je svoj lasten svet, v katerem je bilo malo svetlih dni, in se je sprijaznila s to usodo, kakor je mogla in vedela. Zakona z Ožbejem si je zdaj želela le še zaradi soseske, zaradi otrok, ki bi s tem dobili priznanega očeta, da bi vsaj po šegi postali enakovredni ljudje.
Soseska ni mogla razumeti, kako je Meta pri takem življenju in pri tolikih otrocih ohranila svojo lepoto; še potem, ko je zlegla že devet otrok, je bila še zmeraj vzravnana, gladkih lic, živih oči, le njene kretnje so radi neskončnega garanja postale manj gibčne.
Lepi so bili tudi vsi njeni otroci, vsi visoko zrasli, ravni, močni, žarečih oči, kar so vse imeli od nje. Metina samosvojost se je zmeraj bolj oprijemala otrok. Pri njih je bila mati vse, podoba očeta Ožbeja je le medlela v njihovih dušah in počasi popolnoma izginjala. Niso bili bojazljivi ali ljudi so se izogibali in niso nikomur zaupali ter se vedli kot trdobučneži. Če jih je kdo iz nagajivosti vprašal, čigavi so, so odgovaijali, ko so še komaj znali obračati jezik:
„Hudabivški pankerti smo!“
„Ali niste karniški? “
„To pa že kar!“ so se neprijazno odrezali.
- 7. marca 1974
DOLENJSKI LIST
23
Portret tega tedna
Srečanje s kiparko
Neposrednost in domačnost jo približata vsakomur. V■ šoli, doma, v ateljeju, povsod izžareva pristno človeško toplino, s katero vedno najde pot do ljudi.
Akademska kiparka Vladka Štovičkova iz Leskovca pri Krškem živi tri vloge obenem. V osnovni šoli poučuje likovno vzgojo, doma je mati in gospodinja, prosti čas pa porabi za kiparjenje.
Delo z mladino ji ni v breme, čeravno je likovna vzgoja otrok težavna naloga. Ugotavlja, da otroci likovno sploh niso razgledani, saj se rodijo in rastejo s kičem. Toda kljub temu so zelo dovzetni za dobre napotke ob pravem času. To daje Što-vičkovi osebno zadovoljstvo. Učence vodi na vse razstave v krško galerijo, z osmošolci pa obišče enkrat na leto tudi Narodno in Moderno galerijo v Ljubljani.
Vsako prosto uro nameni svojemu drugemu poklicu, likovnemu ustvarjanju. Veliko se posveča plaketam, med počitnicami pa tudi plastikam. Doma nima ateljeja, zato ustvarja pri očetu - kiparju. Tam prebije večino popoldnevov, poleti pa je v očetovem ateljeju od jutra do večera.
Plastike in plakete, vse ji je drago, zato pravi, da se ne bi mogla opredeliti ne za
eno ne za drugo. Tudi vnaprej bo njena ustvarjalnost obsegala oboje.
Kadar Štovičkova kipari, najraje upodablja ženo kot žensko, katere telo je vedno polno skrivnosti in lepote. Z njenih razstav so obiskovalcem gotovo ostale v spominu plastike „V pričakovanju„Ciganka“ in „Po vodo ki so doživele izredno veliko priznanj. Najnovejši plastiki, ki ju je ustvarila, sta „Matija Gubec“ in „Delavec".
Kiparskemu delu se Što-vičkova lahko več posveča šele zadnja leta, odkar ji je odrastel sin. Poprej za to skoraj ni imela časa. Samostojno je razstavljala v Krškem, v Celju, Novem mestu in Piranu, na kolektivnih razstavah pa je sodelovala v Ljubljani, Celju in Čateških Toplicah. Pravkar se pripravlja na skupinsko razstavo v Celju, na kateri bo oče razstavljal plakete, ona pa plakete in plastike.
Za današnjo žensko meni Vladka Štovičkova, da je preobremenjena in da težko zmore bremena, ki jih zahtevajo od nje poklicno delo, materinstvo in gospodinjstvo. Ona sama je to uspešno združila, čeprav je umetnica, ne sega po zvezdah, ampak ostaja pri tem, kar zmore.
JOŽICA TEPPEY
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
|"<
K
K
Danes začenjamo posebno nagradno igro PODRAV-KINI DUKATI. Poglejte stran 161
Maškare med nebom in zemljo
Kaj so uganili za pusta kočevski jamarji, ki so razveselili meščane
Ko so se na pustni torek popoldne spuščale maškare po vrvi s terase stolpnice na tla, seje neki starejši možakar zgrozil: Kje pa je policija? Kako da miličniki tega ne preprečijo?
- Veste, to je dovoljeno zato, ker jc poskrbljeno za prvo pomoč. Ko se spusti do tretjega nadstropja, dobi vsak kozarček slivovke, nato pa šele lahko nadaljuje spuščanje do tal, mu je pojasnil neki gledalec.
K predsedniku Jamarskega kluba Duletu - razvedelo sc je namreč, da so maškare jamarji - je prišla neka stanovalka in se prepirala:
- Kaj jamarji niste pismeni? Na terasi piše, da ne sme noben po njej hoditi. Bo spet zatekalo v stanovanja!
Predsednik Dule pa:
- Ne bo nič hudega. Vaje imamo tukaj prav zato, da se Dodo znali stanovalci reševati, če bo zalilo zgornja nadstropja.
Potem pa je še dodal, da za pusta ni v Kočevju nobene neumnosti in da so se zato opogumili jamarji.
TRI ODLIČJA ZA J. DOKL
V nedeljo je bilo v Zagrebu gimnastično tekmovanje za pokal „8. marca“ za pionirke in mladinke. V konkurenci pionirk so nastopile Novomeščanke Irena Žlogar, Tanja Furlan in Jasna Dokl. Dekleta so dobro telovadila, največji uspeh pa je dosegla Jasna Dokl, ki je v konkurenci 29 telovadk, ki so tekmovale samo na posameznih orodjih, osvojila dve srebrni in eno bronasto odličje.
V soboto bodo te tri telovadke spet nastopile na našem največjem gimnastičnem tekmovanju „Pokal gimnastike41, ki bo v Kranjski gori. Lani je Jasna Dokl v tej konkurenci osvojila peto mesto.
V. D.
ZMAGA ŠMARJETE
Na občinskem tekmovanju šolskih športnih društev osnovnih šol v namiznem tenisu je bila najboljša ekipa šole iz Šmarjete. Za njo so se uvrstile šole iz Vavte vasi, Šentjerneja in Katje Rupene iz Novega mesta. Med posamezniki je bil najboljši Košak iz Smarjete.
SLAB UVOD
Na zimskem slovenskem prvenstvu v odbojki za ženske, ki je bilo v Ljubljani, se Novomeščanke nepričakovano niso uvrstile v finalni turnir. V svoji skupini so namreč po zmagah nad Korotanom iz Prevalj 2:0 in Merkurjem iz Gorice z enakim izidom, nepričakovano klonile pred Ljubljano 1:2. Zaradi pristranskega sojenja so se Novomeščanke pritožile. Tekma je bila razveljavljena, v ponovljeni tekmi pa so Ljubljančanke ponovno zmagale, spet z enakim rezultatom. V finale se je uvrstila ekipa Ljubljane.
Nedvomno ta neuspeh ni preveč spodbuden pred začetkom nadaljevanja v slovenski odbojkarski ligi.
Maškare-jamarji so nato krenili po mestu in merili, če so se razdalje med gostilnami kaj spremenile, jamarsko vodstvo pa je kar v civilu krenilo v restavracijo NAME, kjer jim je natakar Darko - sicer tudi jamar - voščil srečen praznik.
Ko smo spili že tri ali štiri konjake; so prišle še jamarske maškare, začele meriti restavracijo kot kakšno podzemsko jamo in jo označevati s svojimi imeni. Na vhod so dali napis JAMA NAMA; na točilno mizo OLTAR, na kuhinjo PREHOD LAČNIH, v restavraciji ŽEJNA DVORANA, na stranišče POLU-LAN KEVDRC itd.
Potem je kar naenkrat NAMO zavzela ribniška maskirana muzika,-ki je na razne načine igrala le pogrebni marš „Ne boš komisa žrl več.“
Veselje je bilo splošno.
Potem je neki jamar pomotoma spil dva deci vode in je kar takoj zlezel skupaj. Hitro so mu dali narkozo s kladivom in ga operirali. Kri so točili kar v vrčke za pivo in so jo zdravniki med operacijo pili, nekaj pa so je dali spiti kot „avtotransfu-zijo“ še bolniku ....
Potem smo še mi nekaj spili....
... .Naslednje jutro mi reče žena:
- Včeraj si se ga pa dobro nažeh-tal.
- Kako pa veš? - me je le zanimalo.
- Ko si prišel domov, sem te prosila, če mi greš kupit cigarete. Rekel si, da greš. Tako si se izdal, saj vem, da trezen kaj takega ne bi nikoli naredil.
J. PRIMC
PUSTOVANJE V ŠENTJERNEJU
V torek je bilo v Šentjerneju na trgu zelo živahno. Šentjernejčani so se oddolžili starim navadam in pripravili pustni program za domača in tuja zijala. Prebrali so pustno kroniko, v kateri so zajeli vse važnejše dogodke, kakor jih je zabeležila in zasledila pustna oblast. Ob Jej priliki so javno razglasili pritožbo sončne uprave, ki ji nova trgovina meče težko senco. V množici mask so posebno pokornost zbudili tank z arabske fronte in nogometni moštvi Jugoslavije in Španije, ki sta prikazali, kako se ogrevata. To priložnost je hotel izkoristili potenciometer, da bi pobegnil v Kostanjevico, a so ga maske zadržale doma v Šentjerneju.
V sredo je bilo pustovanja konec. Ob žalostinkah Kurentovega ansambla in silnem joku svojcev so upepelili Kurenta, najzaslužnejšim norcem pa so podelili medalje.
ANTON BUČAR Šentjernej
1
maškare-jamarji spuščali na pustni torek s ko-
Takole so čevske stolpnice. (Foto: Primc)
Vlomilci prišli z mercedesom
V noči na 4. marec je bilo vlomljeno v mesnico Agrokombinata Krško in v trgovino Dolenjke v Dobravi - Drugi dan storilci prijeti
25-letni Ciril Brajdič z Drnovega, 20-letni Bogdan Brajdič iz Šentjerneja, 37-letni Stanko Brajdič iz Cerkelj in 36-letni Antonio Hudorovič iz Viterbe v Italiji so priprti zaradi vloma. Plen je zasežen in vrnjen lastnikom.
ptičke polovili v nastavljeno mrežo, plen pa so tudi našli. Preiskovalni sodnik jc
ijcno Preis
za vlomilce odredil pripor, kjer bodo počakali kazni.
Muzej prosi
Spet je prišel čas spomladan skih del na polju in v vinograd ter živahne gradbene dejavnosti Zato naprošamo vse, ki bodo pi zemeljskih delih naleteli kakršnekoli starinske najdbe izkopanine, na primer lončen posode, železne ali bronast predmete, star denar, kosti, gro bove ali zidove: obvestite o najd bi najbližji muzej! Arheološki izkopanine so dokazi naše naj starejše zgodovine, zato jih va* rujte pred uničenjem in ob' ščajte nas o takih najdbah.
Dolenjski m Novo me:
NA TANČI GORI GORELO
Tretji požar v februarju v Bi! krajini je izbruhnil 28. prejšnjj " meseca okrog 15. ure zaradi otro igre. Tokrat je zgorelo ostrešje slama na hlevu Stanislava Tomin< Domači gasilci so takoj prihiteli pomoč in preprečili širjenje og< vendar je škode za 2.000 din. Ot ci, ki so se v hlevu igrali, so zažj slamo.
»Nočemo miloščine!«
Mirna: mrtva reka?
Rečica Mirna, kije svojčas že vabljala mnogo ribičev, je vsaj 6lj pod živahno razvijajočim se krajd z istim imenom brez življenja! že zaide vanjo iz stranskih potoinj brž pogine,“ pravi Tine Brezoviu predsednik mirenskega ribiškega!1 dodbora, ter nadaljuje:
„Voda je povsem sluzasta;sluzi odlaga na posameznih predmetih11 di po 30 cm na debdo. To jemlje vode kisik, posebno ob toplejš dneh. Lani avgusta je tako pobra najprej postrvi, čez nekaj dni pa v ostalo. Novomeški Kremen je neh onesnaževati vodo, med že dosl močnimi onesnaževalci na sami M< ni pa je zadnje leto najhujša Koli ska s krompirjevimi olupki. Tudi? bi prenehali onesnaževati, se življ1 nje v vodi leta ne bi popravilo.” >
- Izhod?
„Do 15. decembra lani bi mol biti zgrajen kolektor na Mirni, dar ni še sedaj nič zgrajenega! „Dana" polaga kanalizacijo v sntfj kjer naj bi ta naprava stala. S pred' denim kolektorjem bi baje kar za ij odst. omilili onesnaževanje. V linski bi onesnaževanje lahko zrn* šali, če bi imeli vsaj dve črpalki prečrpavanje odplak. Tako pa im; le eno, ki je stalno v okvari. Mini mesec smo opazovali: prikolica odvažanje olupkov je stala 14 dfl1 Nenavadno je, da lahko tovari* obratuje brez potrebnih naprav. N* ribičev ne more zadovoljiti odškc dnina, želeli bi zdravo reko!"
TINE BREZOVNIK: „Voda prepolna odplak!44
Italijanski Cigan Antonio Hudorovič je prišel z mercedesom na obisk v Drnovo k svoji zaročenki Faniki Brajdič, tam pa so se z druščino kaj kmalu dogovorili za „akci-jo“. Z imenitnim avtom so se v noči na 4. marec odpeljali do mesnice Agrokombinata v Krškem, kjer so okrog polnoči vlomili. Odnesli so meso, salame in nekaj gotovine, vendar jim to ni bilo dovolj.
Naslednjo vlomilsko akcijo so izvedli v trgovini Dolenjke na Dobravi. Tam so se dobro založili s perilom, konfekcijo in živili, tako da so odnesli za'okrog 7.000 din blaga.
Vendar se niso dolgo veselili plena, čeprav so ga takoj odnesli v opuščeni kamnolom v Drnovem. Krški in šentjernejski miličniki so namreč že naslednji dan vse štiri
Sin ustreljen, dom požgan..
Ob devetdesetletnici Marije Janež
•#/fo?erf/a ••••••••
HUMOR JE BRIDKA ZADEVA
Spominjam se, da je bilo to takrat, ko smo gulili šolske klopi. Bilo je to nekaj let po vojni. Mlajši bratje smo nosili hlače, srajce in pulove-ije od starejših, zato ni nič čudnega, ako so bile naše zadnjice in kolena po večkrat zakrpana. So pa bili že takrat med nami tudi takšni, ki niso bili prisiljeni hoditi okrog z raznobarvnimi krpicami. Ne vem, kaj je prijelo učiteljico iz naše Repičeve drage, da je nekega lepega sončnega dne poklicala k tabli Jožiča, ga ritensko obrnila proti razredu, ki je butnil v smeh, ter pokazala njegove zaplate, rekoč: poglejte, otroci, hlače niso nove, so pa čiste in zakrpane.44 V
razred so bolščale ijave hlače z modro prešito krpo. Še danes se jih spominjam. Vem tudi, da smo se vsi nepopisno zabavali, le Jožič se je držal bolj na jok kot na smeh. Tako sem prvič občutil, da je humor bridka stvar ...
Izleta po naši lepi domovini smo se bolj veselili kot cigan belega kruha. Od pričakovanja nismo ponoči spali, podnevi pa smo z mislimi potovali po obljubljeni poti. Nestrpno smo čakali dan, ko bomo posedli na lesene klopi vlaka in bomo pomahali Repičevi dragi v pozdrav. Videli bomo planine pa morje pa jezera. Kdo iz Repičeve drage je videl že
kaj podobnega? Od doma smo poznali kal in potok, kjer smo lovili krape. Toda morje, ljudje! To je čisto nekaj drugega. Morje je večje od naj večje mlake. To smo vedeli in tega smo bili veseli. Le Kohončeva Meta ni bila vznemirjena. Sedela je v kotu razreda, in kadar smo se pogovaijali o tem, kaj vse bomo videli na izletu, je molčala.
„Kaj molčiš kot riba? 44 je zagostolela razredničarka. In Meta je vstala in povedala, da ne pojde na izlet, ker starši nimajo denarja, da bi ji ga dali. In akoravno smo se ob razredničarkini pripombi vsi smejali, sem že drugič
spoznal, da je humor bridka zadeva ...
Pred leti sem napisal humoresko o visokem človeku Repičeve drage, ki je streljal kozle na levo in na desno, in to toliko, da jih niso mogli sproti odnašati. Ljudje so ob branju crkavali od smeha, visoki človek Repičeve drage pa me je poklical k sebi in mi jih takih natresel, da sem bil štirinajst dni rdeč bolj od najbolj zrelega paradižnika. Zagrozil mi je tudi s sodiščem . ..
Tako sem tudi na lastni koži spoznal, da je bumor bridka stvar. Od takrat pišem humoreske o ljudeh, ki imajo manj kot 150. Plače seveda. TONI GAŠPERIČ
••••••••••••••••••••••••••••• •••• ••••••••••
Marija Janež iz Belice, Nakončna teta Mica, jc 28. januarja praznovala 90 let. Ko je bila stara šestnajst let, ji jc umrl oče in pustil za seboj sedem otrok, med katerimi je bila Marija najstarejša. Družina je bila v velikih dolgovih, živela je samo od pridelkov majhne kmetije.
Potem sc je Marija poročila. Rodila jc sedem otrok. Mož Anton jc delal v gozdovih, kamor je vodil tudi še mlade sinove. Ko je družina od-rastla in bila sposobna za delo in zaslužek, je izbruhnila vojna.
Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto so jim Italijani požgali in vse izropali. Sina Franceta in zeta Alojza Šercerja so ustrelili julija 1942, mož in sin Vlade pa sta od gladu umrla na Rabu.
Po italijanski kapitulaciji se je Marija vrnila na domače pogorišče in preživela vojno v temni in vlažni podzemni kleti, kjer m bilo drugega kakor zidovi, prstena tla in majhna lina. Od vasi do vasi je naprosila za hrano in seme. Potem je spet obdelala vsak košček zemlje, da je kaj pridelala zase in za partizane. Po vojni jc hišo obnovila.
Vse življenje je trdo delala m zelo revno živela ob sami domači hrani. Bolna ni bila, razen enkrat pred nekaj leti. Počuti se popolnoma zdrava in niti ne pomisli na zdravnika. Prej nikdar ni utegnila brati časopisov in knjig, toda zadnja leta zelo rada bere, posebno kaj o partizanih. Sliši in vidi dobro. Brez očal prebira tudi najdrobnejši tisk. Se vedno gre rada z motiko na njivo pa v hlev, sicer pa
jc dobra babica in prababica svoj1! vnukom in pravnukom. Želimo da bi tako zdrava in čila še dolf živela v rodni hiši in vasi.
TON F. OŽB0J-
Marija Janež (Foto: T. Oibol*'
PUSTOVALI SMO
Za prijetno pustno razpoloženj*. Dolenjskih Toplicah smo poskrP,, učenci osnovne šole „Baza 2v Našemljeni v kavboje, princc* klovne in še kaj smo popoldne ‘'Jj zvokih, ki smo jih izvabljali iz krovk in podobnih „inštrumento j korakali po ulicah, kjer so sc smejali številni radovedneži. P*1** vali šmo skupaj z maškarami iz šole in vrtca, na našem radiu pa pripravili veselo oddajo.
ZVONKA AVOUSr1., novinarski kr o* os. šole „Baza 2
Koliko je resnice v govoricah, da pri nas berači izborno živijo in da imajo nekateri med njimi na hranilnih knjižicah po več milijonov starih dinarjev? Da bi se o tem prepričali, je naš novinar eno popoldne beračil v Trebnjem, Ribnici in Kočevju.
Najkrajše poročilo s te akcije: beračem se zares ne more goditi slabo, saj ni bilo nikogar, ki bi „berača" pregnal ali mu zagrozil z miličniki, čeprav je beračenje pri nas prepovedano. Še več: tudi tisti, ki mu niso dali denarja, so se skoraj opravičevali, k^mu niso dali, izgovarjali so se, češ da ga nimajo in podobno. Nihče ni rekel: „Pojdi delat, lenoba!”
Podrobneje poročamo o beraški akciji na 27. strani P. Zapis nosi naslov BERAČ: BOLJ DONOSNO KOT NOVINAR!, govori pa podrobneje o tem, kaj se je novinarju primerilo med akcijo. Naj zapišemo, da smo izkupiček s kratkega beraškega tečaja poslali skladu za gradnjo otroških vrtcev v Novem mestu, tako da je bil pribe-račeni denar vsaj enkrat koristno uporabljen.
DVE TRETJINI PANIČ
MLEČNOZOBI
ROCK
GRADOVI IN USODE STARI GRAD
JOŽE
IMA KATRGO
„Ob delanju zobotrebcev so se v razmeroma kratkem času ustalile različne navade," piše dr. Boris Kuhar. Gospodar je lahko sekal leskov les za zobotrebce v času od Martinovega do Jožefovega. Zato je nastal tudi pregovor: „Sveti Martin lesko blagoslovi, le brž krivčke v roke! Kadar bo sveti Jožef k nam priromal' si bo leskovo popotno palico urezal v leščevju. Kdor hoče s pridom zobotrebce rezat, ne sme za svetim Jožefom v grm bezat!"
In kako je danes? O tem poročamo na 26. strani v zapisu pod naslovom KLINCI GREDO ČEZ LUŽO. Bili smo v nekaterih vaseh nad Velikimi Laščami, kjer pa izdelovanje zobotrebcev počasi zamira. Ljudje se sicer še zmeraj zbirajo na toplih domačih pečeh, vendar pa je delanje zobotrebcev popustilo pred izdelavo špil, še huje pa uničuje to zamirajočo domačo obrt strojna obdelava žlic. „Kdor ima stroje in les, lahko zasluži milijone!" pravijo izdelovalci zobotrebcev, katerim plačujejo butarico, v kateri je 20 „klincev", po 20 par . . .
DOLENJSKI UST
TREUINI
„V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige! “ je v svojem epigramu zapel Prešeren. Takih dihurčkov je dandanašnji še veliko. Kako živi, kaj dela današnja mladina? Na to vprašanje je skušala dobiti odgovor šolska skupnost na novomeški gimnaziji, pri tem pa ji je pomagal diplomirani politolog Miha Burger.
Naj kar takoj zapišemo, daje bila anketa naravnost reprezentativna, saj je več kot štiri petine gimnazijcev odgovarjalo v anketi.
Novomeški gimnazijci se silno radi učijo: skoraj četrtina se jih uči do dve uri na dan, več kot 31 odstotkov dve do tri ure in več kot 27 odstotkov celo več kot tri ure na dan. Skratka: zelo pridno učenje; toda ravnateljevo sporočilo ni tako po
hvalno. 14 odstotkov dijakov je namreč izgubilo šolsko leto! Morebiti pa so med učenje dijaki šteli tudi poslušanje radia, o čemer so odgovorili takole: popevke posluša 47 odstotkov dijakov, pop glasbo dobrih 40 , klasično pa blizu 35 odstotkov dijakov. Dijakom v dobro pa bodi zapisano, da porabijo za učenje v poprečju več časa kot za gledanje televizije.
Poslušanje radia je bržkone najbolj množična zabava gimnazijcev; polovica dijakov namreč sploh ne hodi na plese, približno 70 odstotkov dijakov pa gre enkrat (ali tudi večkrat) na mesec v kino. Kako so gimnazijci obveščeni? Dnevno časopisje berejo zelo malo: Delo 45 odstotkov, Dnevnik pa 6. Zato pa berejo tednike takole: Stop skoraj 40 odstotkov, Nedeljskega, Mladino in Dolenjski list po okroglo 32 odstotkov, vse dru-
ge časopise pa po 20 ali manj odstotkov. Dijaki radi berejo knjige, velika večina najraje prebira romane. Petina dijakov se ukvarja s športom, največ s košarko, ki je na prvem mestu tako pri zanimanju dijakov za šport kot tudi pri redni vadbi gimnazijcev.
Žalostno pa je dejstvo, da skoraj dve tretjini dijakov ni vključenih v noben krožek na gimnaziji (še najbolj priljubljeno je šolsko športno društvo z
10	odstotki gimnazijcev) in da točno dve tretjini dijakov ne sodeluje v nobeni organizaciji ali društvu v kraju, kjer sicer živijo. Tudi inštruira jih komaj eno tretjino, pa še ti zvečine le občasno. Zanimivo pa je, da so s takim stanjem prav zadovoljeni, saj jih je kar 74 odstotkov odgovorilo, da so zadovoljnji s takim načinom življenja.
Od gimnazijcev bi vsekakor pričakovali več zanimanja tudi za izvenšolsko delo, še zlasti, ker kar 46 odstotkov dijakov pride od pouka domov že pred 14. uro — torej imajo na razpolago ves popoldan.
Morebiti pa jih k takemu življenju vlečejo zgledi staršev, kajti takole so dijaki odgovorili na vprašanje, katere predmete imajo doma: radio 91 odstotkov, televizijo in kolo po 71 odstotkov, šivalni stroj 63 odstotkov, gramofon 56 odstotkov, avto 55 odstotkov, fotoaparat 48 odstotkov, motor 25 odstotkov, magnetofon 24 odstotkov in pletilni stroj 5 odstotkov. Vse za potrošniško družbo! Toda opremo za taborjenje ima manj kot četrtina staršev, planinsko opremo komaj 12 odstotkov, drsalke ali kotalke četrtina. .. .
GCZHZO
V teh zimskih dneh pojejo po toplih izbah kmetij od Turjaka in Velikih Lašč do Ribnice krivčki ali klinčkovi noži, kot pravijo po domače pripravam za izdelovanje zobotrebcev. Nenavadno je, da tudi izdelovanje zobotrebcev in špil, podobno kot izdelovanje ret in lončarskih izdelkov, počasi, toda nezadržno propada. Stroji so pač hitrejši, čeprav ne vedno boljši od človeških rok. V primerjavi z začetki lesene domače obrti na bližnjem območju od Velikih Lašč do Ribnice je izdelovanje zobotrebcev precej mlajše. V škocjanski farni kroniki je zapisana letnica 1850; sem se je ta domača obrt razširila iz Ljubljane in barjanskih vasi. Območje, kjer so izdelovali zobotrebce, se je v naslednjih letih vedno bolj širilo proti jugu h klasičnemu ozemlju ribniške suhe robe in se tako odmikalo od Ljubljane, kamor pa je gospodarsko še vedno težilo.
V prvih letih so zobotrebce zbirale po hišah Še jajčarice in
jih nosile prodajat v Ljubljano ali v Trst. Pozneje so njihov posel prevzeli posamezni kmetje — prekupčevalci, mali trgovci, gostilničarji. Danes odkupujeta zobotrebce in špile kmetijska zadruga ter ljubljanski Dom, ki ima svojo odkupno postajo tudi na Raščici.
Ko sem bil v teh zimskih dneh v vaseh nad Velikimi Laščami, so skoraj pri vsaki hiši delali špile, špine jim pravijo. Le redki delajo zobotrebce. Za 20 parov špil v eni butari plačajo na odkupni postaji po 70 par, če so špile dolge po 20 cm. Ce dela vsa družina in če je pridna, naredi tudi več kot 50 butar na večer. Špile delajo iz hoje ali smreke.
Zobotrebce, ki jih delajo iz leskovega lesa, plačujejo na odkupni postaji po 20 par butarico, v kateri je 20 klincev. kot pravijo zobotrebcem v teh krajih.
Kdo vse dela? Otroci, ki pridejo iz šol, starejši, ki se vo/ijo v Ljubljano, Ribnico ali Ko-
čevje v službe, stari, ki so doma na kmetijah. Čeprav smemo soditi izdelovanje zobotrebcev, kakor se nam je ohranilo do današnjih dni, že za propadajočo ljudsko obrt, se dostikrat še vedno zberejo ljudje po starih šegah: več družin pri istem kmetu. V pogovoru minevajo ure in spretne roke hkrati pomagajo do zaslužka, čeprav skromnega.
Vsi, ki še delajo zobotrebce ali špile, vedo povedati: ,,To, kar delamo mi, bo propadlo. Stroji nas bodo pokopali. Iz bukovega ali javorovega lesa delajo na strojih žlice, špile, tudi zobotrebce - in vse skupaj pošiljajo celo v Ameriko. To je danes iskano blago, ki vrže tistim, ki imajo stroje in les, težke milijone!“
Izdelovalci klincev in špil pa še vedno delajo tako kot pred desetletji: s krivčkom režejo lesko v zobotrebce ter hojev ali smrekov les v špine. Seštevajo butarice in dinarje - skromen zaslužek, ki pa je hkrati drago-
cena pomoč pri plačevanju davkov zlasti tam, kjer v hiši nimajo nikogar na delu v tovarni. . .
Sicer pa, če že ni posebnega zaslužka, delajo tudi zaradi starega izročila. Morebiti se kdaj pa kdaj še tudi zasliši stara ljudska ]h srnica:
Če iiočeš se še ta predpust možiti, moraš dobro krivček sukati, moraš največ butare zvezati, rezin največ pod mizo stresati!
Le sukaj s krivcem, ej deklič, le glej, kak gleda te fantič!
J
Kar je bilo ukradenih pogledov in poljubov v tem predpustnem času, jih je že zapisal matičar. Pust je mimo - kar je bilo, je bilo. Kdo ve, če je še kaj deklet vrglo fantom klobke prejice, s katero vežejo butarice
-	to pomeni, daje fant dekletu všeč. Kdo ve, če so dekleta zataknila kaj zobotrebcev fantom za trakove klobukov, kar pomeni, da dekle fanta ne mara. Pust je mimo - klinčkovi noži še vedno pojejo. ... j §
1
vesoljsko plovilo ozdravi aligatorjev ugriz
Teksaški pravnik Bob Goode je prepričan, daje neznani j	|
leteči predmet, ki sta ga videla s prijateljem, „nekaj z druge- j	]
ga planeta44. Bob Goode je znan pravnik, star blizu 60 let, in	;
po svoji lastni oceni trezne glave.	*	j
„Sem kot majhen fantič. Kadar nekaj vidim, potem vem, 1	.
da to zares vidim,44 pravi Goode. Toda nikoli ni našel razlage,	•
ki bi ga zadovoljila, ko se je spraševal, kaj sta s prijateljem j videla 3. septembra 1965 blizu Domana v ameriški državi Texas. Kar se njega tiče, je prepričan, da je edini odgovor: „Bilo je nekaj iz vesolja!44
Goode in Billy McCoy sta tisti večer šla v Sweeny, da bi si | ogledala tekmo univerzitetnih moštev v ameriškem nogome- j tu. Nazaj sta se vračala skozi majhno naselje blizu Damona. j „McCoya nisem dosti poslušal,41 pripoveduje Goode, „ker sem bil zatopljen v lastne misli po tekmi.44 McCoy je nenado- 2 ma opazil desno od avtomobila neke čudne luči. Ko je na to ( r opozoril Gooda, je ta dejal: „No da, to so luči Sinclairove- ' ( črpalke!44 McCoy je trdil, da so luči bolj oddaljene. „Torej s bo Toddov ranč,44 ga je na hitro odpravil Goode. Takoj po- c tem je McCoy rekel: „Te luči se premikajo!44	\
Šele takrat je tudi Goode pazljivo pogledal proti lučem in j ( brezbrižno dejal: „Res, vidim neke luči, toda ne vidim, na j i čem naj bi te luči bile.44 Goode je pokrajino, po kateri sta se 2 peljala, zelo dobro poznal, saj je bil navdušen lovec in jo je | prehodil po dolgem in počez. Zato ga je McCoy vprašal, po , 1 kateri poti bi najhitreje prišla do teh luči. Šla sta okoli po I cesti Old Damon Road. Goode je mislil, da sije njegov prijatelj vso stvar v domišljiji prehudo predstavljal in da ni nič posebnega. Zato je pognal avto proti domu. Nenadoma pa je McCoy na ves glas zakričal: „Prihaja nad prerijo!44 In zares ni lagal.
Goode in McCoy sta pozneje povedala, da je. bila to svetla, l škrlatna svetloba, ki je prihajala z obzorja, nekaj milj od 1 njiju. Druga luč neznanega letečega predmeta je bila modra j * in je bila od prve nekaj stran. Nekaj časa sta opazovala le te i luči, saj nista mogla videti ničesar, na čemer naj bi bile te luči pritijene. Potem se je neznani predmet približal njune- ! \ mu avtu. „Pogledal sem nazaj in zagledal neznan predmet,44 < pripoveduje Goode. „Bil je visoko približno tako, kolikor j ' seže telefonski drog, morda malo više. Sam pri sebi sem vzkliknil: ,Sveta skuša!* Predmet se mije zdel strašen. Videti j : je bil kot igrišče za (ameriški) nogomet. Mislim: senca, ki jo j ' je metal, je bila kot igrišče. Čeprav sem še tako pozorno gledal, nisem mogel opaziti oken ali kakih drugih odprtin.44 j
Tudi McCoy je prepričan, da sta videla neznani leteči pre- ' dmet. „Znotraj najinega avta je bila bleščeča svetloba. Po ; moji oceni je bil neznani leteči predmet dolg kakih 200 čevljev in približno pol toliko nad zemljo. Bil je teman, sivkasto moten na pogled.44
Goode je odprl okno in pomolil ven roko. Začutil je vro- !» čino, ki jo je izžareval neznani predmet. Seveda se je tega strašno prestrašil in s prijateljem sta jadrno odpeljala stran od NLP.
„Tako strašno sva bila prestrašena, da sploh nisva vedela, kaj bi naredila. Pognal sem avto, kolikor so mi dale moči, okrog 180 km na uro. Dokler nisva pripeljala na avtomobilsko cesto, si nisva opomogla. Tja sva prišla popolnoma bleda.44
Potem sta se ustavila v bližnjem motelu, popila kavo in se začela pogovarjati o tem, kar sta videla. Najbolj je Gooda začudilo tole: pred dnevi je za svojega sina kupil majhnega aligatorja, da se je igral z njim. Kajpak se je hotel z njim igrati tudi oče, ki pa je stegnil roko v preveliko bližino aligatorjevega gobca. Ta je šavsnil po njej in ga poškodoval. Goodu je roka zatekla in so mu rano obvezali. Prav to roko je pomolil skozi okno, ko sta opazovala z McCoyem neznani , leteči predmet.
McCoy ga je v pogovoru mimogrede tudi vprašal: „Kako je s tvojo roko? 44 Najprej je Goode pomislil, kako to, da ga ugriz sploh ne boli več. Potem si je odvil obvezo - in na roki ni bilo sledu o kakšni rani! „Saj je čisto taka kot zdrava! Oteklina je izginila,44 se je začudil McCoy.
Ko so Goodea vprašali, kaj je mislil, da se je bilo zgodilo, je odvrnil: „Niti slučajno si ne morem misliti, od kod bi ta čuden predmet lahko prišel. Mnogo ljudi misli, da je nekaj zemeljskega (morebiti od ameriške vojske). Jaz pa nisem tega mišljenja. Edini odgovor, ki sem ga pripravljen sprejeti, je -NLP je bil iz vesolja.44
Goode in McCoy sta tudi videla, kako seje neznano plovi* L
lo	z velikansko brzino naravnost izstrelilo v nebo pod kotom ! 90 stopinj. Še prej se je pomaknil do tiste točke, kjer sta ga najprej opazila. Zdelo se je, kot daje tam njegova baza.
Ameriške zračne sile so potem pojasnile, da je v času njunega opazovanja zvezda Antares ravno zahajala. Pri tem dogodku naj bi po strokovnem mnenju prišlo do inverzije površinske radiacije. Ta pojav je bil tako močan, daje motil delovanje radarjev; mogoče je celo, da je zaradi tega bilo videti popačeno senco zvezde.
Toda Goode odločno zavrača tako možnost: „Dejstvo, da so je neznani leteči predmet pod kotom 90 stopinj izstrelil v zrak, tako trditev pobija! Sprememba položaja predmeta je bila prehitra, da bi sc dala razložiti z astronomskimi znanstvenimi dokazi!44	_■
„Hej, frajer v ozkih hlačah!“ se je zadrlo fante z okna neke sobe sredi Trebnjega. Vzklik je veljal meni, pa nisem bil nič kaj dobre volje, da bi se obračal ali da bi čakal. Pob je bil v prvem nadstropju in tam mu zares nisem nič mogel, razen da bi mu pokazal jezik, sredi vasi ali mesta — kakor imate raje — pa je bilo kar pet mož v modrih uniformah. Bilo je mnogo bolj varno, zares mnogo bolj varno, da sem navidez hladnokrvno zavil za ovinek in ujel meglo za rep.
Tako se je končalo moje petminutno postopanje po Trebnjem. Čeprav tisto sončno zimsko popoldne ni bil pustni torek - to lahko prisežem
—	sem se našemil v berača. Poiskal sem nekaj cunj, ki so že v razpadajočem stanju, sposodil sem si lasuljo, potem pa sem vse skupaj zmetal nase. Za uvod sem preizkušal spremembo kar v našem uredništvu. Naši brežiški novinarki sem se postavil za hrbet in jo hitro vprašal: „Kaj je? “ Ona pa je bila tako prestrašena, da se ji je lastna kost zataknila v grlu. Šele potem je izdahnila: »,Oh, jaz sem pa mislila, kdo je... .“
Potem sem šel v Trebnje brez strahu, da bi me spoznali — in sem se z lahkim srcem oprijel beračenja. Zanimalo me je namreč, kako živijo berači. Ali črkujejo, živijo iz rok v usta, so bogataši? Kako naj bi izvedel drugače, kot da sam poskusim. Ljudje namreč govorijo, da imajo nekateri berači na hranilnih knjižicah celo premoženje. Je to res?
Namenil sem se bil v Ribnico in morebiti še v Kočevje, v Trebnjem pa sem naredil poskus. Žalostno se je končal, zares žalostno. Pet miličnikov je bilo v Trebnjem: dva sta vzela v precep voznika traktoija, trije so budno gledali po nepo-metenem središču mesta, če bi se zgodilo karkoli sumljivega.... „Kar bo, pa bo!“ sem si mislil in sem pristopil k železničarju, preden je korak pameril v gostilno. Nisva našla skupnega jezika -*■ £ .sem mu trobil, da sem brez denarja, on pa se tudi ni spomnil nič bolj pametnega - tudi on je trdil, da je brez cvenka. Potem, ko je šel proti
gostilni, je mrmral sam zase: „Delat naj gre, delat. ..
DOBRI
LJUDJE
RADI
DAJO
Ljudje so silno neiznajdljivi, ko seje potrebno zgovoriti: dve ženski, od katerih je ena porivala roški voziček, sta me hoteli prepričati, daje bil ekaj minut pred mano pri njih berač in so mu, vežu, pomagale z nekaj drobiža. Zdaj pa sta - o ?Vl- - sami brez denaija. Mlajši moški ine je ušal prepričati, da ima komaj toliko denarja, da ® imel za avtobus do Mirne. In končno sem askočil še možaka v lovski uniformi, kije čvrsto arrieril svoj korak v gostilno: „Reveži smo, vse am je pogorelo, dajte, pomagajte!** ,JCje imaš PaPir, da ste pogoreli? “ Nisem imel ne papirja in ^‘denaija nisem dobil.
Miličniki so začeli malo bolj sumljivo gledati P^ulici cor in dol, vsaj tako se mi je zdelo. Za
Beračil na svojem avtu!
poskus sem kar dosti opravil, naučil sem se, kako je treba pri beračenju ravnati z ljudmi, zato ni*
sem imel posebnega veselja, da bi možem postave razlagal, kaj in kako. Torej sem jo mahnil stran pa v avto, kot se za spodobnega berača šika, in naprej proti Ribnici.
Med vožnjo sem premišljal o prvih minutah beraškega poklica v moji karieri. Zdelo se mije bolj slabo. Bržkone bom moral, če se bom hotel rešiti smrti, ki mi jo prerokujejo statistiki, poiskati kaj boljšega, se mi je zdelo. Čeprav smatrajo statistiko za najhujšo laž, pa podatki zgovorno potijujejo, da živijo novinarji v Jugoslaviji povprečno 42 let. Če bom zamenjal poklic, bo beraški najbolj pravšen: še zmeraj bom med ljudmi, veliko bom na svežem zraku, dosti se bom gibal in nobena naglica me ne bo silila. Nič živčnosti, nič srčnih napadov — lepo in mirno življenje. Ugotoviti je torej potrebno le še to, kako bo s finančno platjo tega poklica. In to kar najhitreje ugotoviti! Zaradi mene se ne mudi, o ne, jaz imam tudi po statistiki še tretjino življenja pred seboj, a kaj bo z mojimi kolegi, ki se nevarno bližajo štiridesetemu? Reveži imajo pred seboj le še nekaj let, če ne bodo hitro spremenili poklica!
Zato sem v Ribnici parkiral zraven cerkve, da bi bil tudi bogu bolj dopadljiv, in takoj krenil na beraški lov.
Začelo se je slabo, da se slabše ni moglo. Prva minuta je bila obupna! Ženska, ki je stala pred avtobusnim postajališčem, je rpkla, da me razume, da pa je vzela s seboj prav toliko denarja, kolikor ga je zapravila. Drugi, ki je prišel z avtobusom, je dejal, da nima ničesar, in tretji je rekel, da ima ravno še toliko drobiža, da se bo odpeljal v Sodražico. Naj se čimprej, če beraču nič ne da!
Potem pa se je odprlo, da je bilo veselje. Naslednjih nekaj minut sem bil plačan kot Onassis. Nastopil sem tudi skoraj tako samozavestno kot on: „Veste, izgubil sem denar, nujno moram z avtobusom v Ljubljano!“
Skupina štirih ljudi na postaji, v njej so bile tri ženske in fantje planila po denarnice in mi nasula v roke drobiža. „Kakšen revež. . sem se jim zasmilil, jaz pa sem hitro ugotovil, da je med rumenim drobižem tudi nekaj „.srebrnih** dinarjev. Potem sem prav netovariško in nevzgojeno napadel tovarišico, kije bila obložena z dvema torbama. V trgovini je nakupila bržkone za ves mesec in se je trudila, da bi vse skupaj spravila v fička. Mi berači seveda ne moremo pasti tako nizko, da bi pomagali pri delu. Mi prosimo! Torej sem prosil: „Izgubil. . . avtobus. . . . Ljubljana. . . .“ Znano lajno sem spet zavrtel in revica je na moč hitro začela zlagati iz velike torbe moko,
riž, ocvrt krompirček in ne vem kaj še vse. Že sem se ustrašil, da mi bo dala kos kruha - a na dnu torbe je bila denarnica in v njej med drugim tudi kovanec za dva dinarja. Je bil, pravim, kajti hip pozneje je bil že v mojem globokem beraškem žepu.
Kakih pet minut sem operiral po avtobusni postaji. Edino, kar mije bilo potrebno storiti, je bilo, da sem pazljivo pogledal, da ne bi koga dvakrat moril z isto zgodbo o denarju, ki ga potrebujem za vožnjo v Ljubljano. Po petih minutah je postalo nezanimivo: saj beraču da vsak, komur le reče.... Šel sem nazaj k cerkvi, potegnil denar iz žepa in natančno preštel: dva stara tisočaka in še pet dinarjev povrh. Ni slabo, kaj! Če bi bila vsaka ura taka, bi zaslužil 20 starih tisočakov na uro. Priseči pa si upam, da bi tako vsoto priberačil v enem dnevu v kateremkoli dolenjskem mestu, v katerikoli vasi!
Slišal sem, da beračem, ki prosijo po stanovanjih, ni z rožicami postlano in da je mnogo bolje prosjačiti na cesti - na avtobusni ali železniški postaji, pred trgovino ali gostilno, zraven cerkve.
VBLOKU
MNIČ
Toda vsak poklic je potrebno preskusiti z vseh plati, da ga človek temeljito spozna. Torej sem se zapeljal še v Kočevje in začel zvoniti v enem izmed blokov v Kidričevi ulici.
Smešno je sicer bilo, denarja pa ne! Najprej sem pozvonil v prvem nadstropju, ker se mi je priimek zdel obetajoč. Odprla je starejša tovarišica, poslušala mojo zgodbo, me zaslišala, od kod sem, potem pa zaprla vrata. Naj se ji zdaj opravičim: sem bil pač še neizkušen berač in sem mislil, da sva opravila. Toda tovarišica seje samo zavarovala, da ne bi šel naprej v stanovanje - pri takih barabah nikoli ne veš, kaj se bo izcimilo! — poiskala je nekaj denarja in čez čas spet odklenila vrata. Jaz pa, nevednež, sem bil takrat že nadstropje više. Ni se mi zdelo vredno, da bi tekel spet nazaj - in tovarišica je spet zaprla vrata za seboj, tokrat dokončno.
Potem sem pozvonil še čisto na vrhu bloka. Zdelo se mi je, da tam stanujejo dobri ljudje, saj so ženski čevlji brezskrbno počivali zraven predpražnika pred vrati. Tovarišica, kije odprla vrata, je bila našemljena skoraj bolj od mene: v glavi ji je tičala množica lasnih navijalk ali kako že pravijo ženske tem rečem; bliskovito je zaprla vrata pred menoj in samo to sem še videl, kako so se ji razširile oči. Imelo me je, da bi pozvonil še enkrat in ji povedal, naj spravi čevlje, da ji jih ne bo kdo ukradel. Mi berači pač damo nekaj na svojo čast!
NOĆNI OBRAČUN
Znočilo se je že in čas je bil, da kot spodoben berač končam svoj naporni delavnik. Zunaj je
mrzlo pihalo in zato sem se usedel v topel avto, kjer sem lahko v miru razmislil o vsej zadevi. Zares, beračenje je kaj lahko donosen poklic. Do-_ brih 20 dinarjev v nekaj minutah. ... Mirno lahko trdim: povprečen berač brez posebnih naporov priberači desetkrat tolikšno vsoto vsak dan. Brez naprezanja, brez dela. Preprost račun vam bo pokazal, da živi berač bolje od človeka s povprečno in tudi nadpovprečno plačo. Živi mimo, lagodno življenje: nič ne dela, spoznava svet in ljudi, pohajkuje, si izmišlja novih prijemov (temu bi strokovno rekli, da izboljšuje organizacijo dela) in vleče ljudi, ki zaslužijo znatno manj od njega, kar pošteno za nos. Torej niso pretirane govorice, da imajo nekateri berači na svojih hranilnih knjižicah več milijonov starih dinarjev. Še bolj zanimivo pa je, da berači svojega dohodka ne prijavijo davkariji, medtem ko vi, ki jim denar dajete, nimate nobene možnosti, da bi uveljavljali olajšave. Saj tako je tudi prav: zakaj bi berač plačeval davek od naprosjačenega denarja — od tistega denarja ste plačali davek že vi. Še več: morali bi uvesti davek na na neumnost in obdavčiti dodatno vse tiste, ki še dajejo beračem živeti!
NENAVADNO
NAKAZILO
Preden Sklenem, moram zapisati še tisto, kar sem imel na jeziku ves čas beračenja. Večina ljudi, o tem sem se prepričal med akcijo, brez razmišljanja odpre denarnico. Naši ljudje so pač dobrega srca! Toda tudi tisti, ki niso dali ničesar, so se mi naravnost opravičevali, kot da so storili slabo dejanje ali kot da bi bili primorani plačati beraču. .. . Niti en sam človek, ponavljam, niti en sam med vsemi, kar sem jih prosil za denar, me ni zavrnil: „Kaj beračiš, mar ne veš, da je beračenje prepovedano? “
Kje pa, mi smo dober, olikan in upognjene hrbtenice narod. Dajmo vsakomur, kar bi rad od nas, in brez problemov bomo živeli na zemlji. Vsi nas bodo imeli radi - in tako naprej.
Nikogar pa ni med nami, ki bi udaril po mizi, poklical miličnika ali zagrmel: „Delat pojdi!“
Delat? Zakaj? lepo vas prosim. Zakaj bLbera-či delali, dokler jih mi, ki od nas živijo, tako bogato nagrajujemo? Pravzaprav imajo prav, da živijo na račun naše naivnosti, lahkovernosti in neumnosti! Mi pa imamo vso pravico, da jim dvigujemo račun v hranilnicah, da jim milostno dajemo dinar, dva ali tri vsakokrat, ko gremo tam mimo, in da si za ta dinar operemo vest: „Lahko se tudi meni kaj takega zgodi, da bom moral beračit. . .“
Zares, od vseh tegob je najhujša neumnost. In dokler bodo neumni, ni težav, da ne bi pametni a delomrzni dobro živeli.
Ob koncu samo še to: bržkone so tudi pri skladu Za gradnjo ottoških vrtcev v novomeški občini debelo pogledali, ko so dobili nakaznico za „20,05 dinarjev - priberačen denar**. In tisti, ki so namišljenemu beraču dajali vbogajme, se lahko vsaj v tem primeru tolažijo, da so storili dobro delo - pomagali so, vsaj majceno, da bo več vrtcev, več brezskrbnih otrok in več mamic, ki ne bodo imele skrbi s tem, kaj počne njihov otrok, medtem ko one delajo.
Mislim, da sem doslej prvi berač, kije priberačen denar namenil v plemenit namen.
J. SPLICHAL
BERAČ:
BOLJ DONOSNO
KOT NOVINAR
NADLOGA
DEKLET
Obdobje nosečnosti danes za ženo ne	pomeni	več
žrtvovati lepoto, urejenost in lep videz. Tudi sodobne bodoče mamice spremljajo modo in zanje posebej so se slavni kreatorji potrudili. Marsikatera žena je v nosečnosti celo	deležna	več
pohval kot prej, samo znati mora svojo garderobo prilagajati rasti otroka v sebi.
Popolnoma	odveč	in
neumno je prikrivati okrogline, ki se pojavijo pri nekateri prej, pri drugi kasneje, vendar čez peti mesec je otroka v sebi težko skriti. Takrat je čas, da si bodoča mamica omisli nekaj novih oblačil, ki jih bo nosila do otrokovega rojstva.
Zelo praktične so dolge hlače, ki se zapirajo na trebuhu tako, da jih postopoma lahko širimo. Preko takih hlač, ki jih nosi nosečnica od 4. tja do 8. meseca, je nujna dolga in široka tunika. Ce ima tunika malo večji vratni izrez, lahko z menjavo rutic ali „goljufivcev44 (pla-stron) ustvarjate videz, da niste vedno v eni obleki. Za bolj toplo obdobje je prakti-
čna tudi obleka v stilu širokega plašča ali nežna obleka, kakršno krojimo za majhne deklice. Od prsi navzdol je precej široka, rokave ima udobne. Prav tako je obleka v trapez liniji hvaležno oblačilo v tej dobi.
Neestetsko pa je ako mamica, čeprav mlada v visoki nosečnosti obleče kratko krilce, posebno če je nizke postave. Videti je namreč kot cmok na dveh nogah, ki se kotali po cesti. Vsa oblačila za nosečnice so praviloma krojena tako, da so udobna, široka in iz blaga, ki se ne mečka. To upoštevajte toliko bolj če imate eno samo nosečnostno obleko.
V času, ko bodoča mamica še ne more hoditi brez plašča, naj si omisli pelerino, če nima v omari starega širokega plašča. V ozkem, oprijetem plašču, posebno če je zapet, nosečnica ni videti lepa. In naj se vam v tej dobi ne zdi škoda denarja za novo obleko, zlasti če imate takega moža, ki rad vidi čedne ženske.
RIA BAČFR
Služba, dom, gospodinjstvo. Jelka Matkovič, frizerka-mojstrica iz Dolenjskih Toplic. (Foto: R. Bačer)
V obdobju, ko doraščajo-: če dekle najbolj hrepeni, da \ bi vsem ugajalo, se na obra-I zu radi pojavijo mozolji.
■ Včasih temu pojavu niso pri-' pisovali pozornosti in so se s starši z dekletom vred tolažili, da bo to prešlo, kot je prišlo, ko se bo ,,punca omožila". Danes vemo, da je
\ mozoljavo kožo potrebno \ skrbno negovati, največkrat. celo zdraviti.
Marsikatero dekle si je iskušalo kožo samo polepša-I ti: mozolje je izstiskala, jih l mazala z neprimernimi - kremami ali pudri, tako je
■ koža postala še grša in glo-> boke raze so nekaterim ostale za vse življenje. Taka stvar
■ pa ni samo lepotna napaka, ampak lahko pusti hude posledice tudi na dekletovi osebnosti. Kompleks manjvrednosti je najpogostejša
■ posledica mladostne mozo-Ijavosti, žal pa je to „bolezen“ težko ozdraviti.
Na žalost mozolji ne iz-; gine jo sami od sebe, temveč moramo paziti, da se sploh
■ ne pojavijo, kaj šele razmnožijo. S pravilno prehrano se
lahko dekleta mnogokrat izognejo mozoljavosti. Važna je redna prebava, uživa-
nje hrane z zadosti vitamina A in B, zelo priporočljiv je jogurt. Sladkarij čim manj, posebno čokolade, prav tako je prepovedano jesti suho svinjsko meso. Pijte dovolj tekočin in jejte veliko sadja in zelenjave.
Če pa se mladostni mozolji kljub taki prehrani razbohotijo, je nujno obiskati specialista za kožne bolezni. Nikakor pa ne poslušajte nasvetov raznih sosed ifi prijateljic in ne preizkušajte na svoji koži raznih maž, ker boste s tem mozoljavost samo poslabšali.
R. B.
Letos se nam obeta zgodnja pomlad. Na vidiku je moda, katere stil spominja na športno eleganco. Linija je preprosta in resna. To pomlad bomo nosile kostime, prav tako hlačne kostime. Krila segajo obvezno čez koleno in so rezana v široke pole ali pa imaju gube. Prav tako kot hlače imajo večkrat tudi krila žepe v stranskem šivu.
Novost pri hlačah pa je ta, da ne sedijo na bokih, ampak segajo visoko do pasu. Imajo širok pas, prepasane pa so z ozkim usnjenim pasom. Materiali so mehki, vendar težko padajoči: volna, svila, žoržet, šifon. Barve: bela, beige, siva, vse rjave, purpur in pariško plava.
ANDREJA VODNIK
Pomlad prinaša nekaj novosti tudi torbicam. Veliko modelov je dvobarvnih, imajo dolg ročaj, vendar je narejen tako, da torbico nosimo na ramah ali pa brez ročaja pod pazduho. Vse bolj pa na modni trg prodirajo izra-
zito podolgovate torbice tnih oblik, ki imajo krate ali pa so brez njega. In ^
kaj je spei na obzorju? ,j. dilja koža. Ce ne prava, p# ^ tacija.
Smo v času, ko regrata ne manjka, če se ozrete po katerikoli trati. Regrat pa je zgodaj spomladi zelo zdravilen, če ga jemo v solati, lahko ga skuhamo kot špinačo, uporaben pa je tudi koren. Ce koren nastrgate in s kozarcem vode ali žganja popijete na tešče zjutraj, daje regrat apetit in krepi organizem. Pomaga tudi proti spomladanski lenobi. Regratov čaj ali sok pa pomaga pri težavah v Želodcu, črevesju, dober je za pljuča, jetra in čire.
IVAN MASTINŠEK
piti*
kušeno
VRT. Marec je, topli se. Tulipani, perunike, pomladni žafran prinašajo vrtnarju prvo veselje in ga priganjajo, da se z nekaterimi opravili že mudi. Ta čas že posajamo in presajamo okrasno drevje, grmičevje in vrtnice, ki postajajo zaradi svoje lepote vse bolj priljubljene. Vrtnice posadimo čimprej, po pet na kvadratni meter, v globoko pre-rahljana tla, še poprej pa njene sadike namočimo za en dan v vodi. Zelenjadni vrt nas čaka, vendar razen korenčka in graha drugih semen ne sejmo, preden nima zemlja vsaj 5 stopinj toplote. Na vrtovih uporabljajmo tunele in plastične folije za pridelovanje radiča, zimske solate, motovilca, berivke, mesečne redkvice, kasneje pa tudi kumar, cvetače, fižola. Tuneli se obnesejo tudi za siljenje vetrnic, zlatic, vijolic, vrtnic. V marcu presadimo lončnice, sejemo enoletnice ter obrezujemo trajnice, torej dela na vrtu več kot dovolj.
VINOGRAD.Tudi vinograd kliče pridne roke. Obrezovanje, koljenje oziroma popravilo žične opore in prva kop priganjajo. Tudi čas sajenja je. Cepljenke temeljito pregledamo, namakamo v vodo ali znano mešanico - kalež, nato pa natančno po pravilih posadimo v jame 30 x 40 x 40 cm (slednje je globina). Uporabljamo dobro preperel hlevski gnoj, ki ne sme biti v sadilni jami v dotiku s koreninami. Druga gnojila so manj primerna ali celo neprimerna (kurji gnoj, gnojevka, gnojnica). Vinogradniške kole impregnirajmo, da bodo obstojnejši. Za žično oporo je najboljša pocinkana ali plastificirana žica, njuna višja cena se izplača.
SADOVNJAK. Saditev sadnega drevja mora biti dokončana v tem mesecu. V marcu morajo biti obrezane breskve, marelice, robidnice. Zadnji čas ie za zimsko škropljenje. Dober sadjar ima že pripravljen škropilni koledar za pomladanski in poletni čas. Škropiva je priporočljivo menjavati, saj je tako boj s škodljivci in boleznimi bolj uspešen. Sicer pa je neznank pri škropljenju toliko, daje najbolje, če ima sadjar pri roki kak priročnik, na primer nazadnje izišlo knjigo dr. Franca Janežiča „Napotki za varstvo rastlin4*. Marec je tudi mesec obrezovanja in cepljenja sadnega drevja, gnojenja in čiščenja nasadov.
Inž. M LFGAN
PREHRAM-
BENE
NAVADE
Prehrana je eden temeljnih pogojev za človekovo življenje.
O prehrani je mnogo znanega in napisanega, saj se s tem problemom ukvarja veliko znanstvenikov, gospodarstvenikov, zdravnikov, gostincev, kongresov, pa tudi vsak posameznik ima svoje mnenje in znanje o prehrani. Osnovo prinesemo s seboj ob rojstvu s prirojenimi občutki, ki jih izražamo kot lakoto ali žejo oziroma sitost.
Razni narodi urejajo prehrano na svoj način, pri čemer imajo velik vpliv podnebje, čas, razpoložljivost prehrambnih snovi ter ekonomske, kulturne, družbene in socialne razmere, znanje, navade ter običaji. Zato imajo danes po svetu različne kuhinje, vse pa skušajo dati človeku v obliki hrane vse tiste snovi, ki so za življenje nujno potrebne in so vir energije za delo, vir snovi za rast in zaščitna sredstva za zdravje.
Zdravniki ugotavljamo tri vrste bolezenskih stanj glede na prehrano: če je hrane premalo ali ne vsebuje vseh potrebnih snovi, je v ozadju lakota (problem nerazvitega sveta), podhranjenost, avitaminoze itd. Če je hrana preobilna, so posledice: debelost, arterioskleroza, kapi, infarkti, sladkorna bolezen itd. In če ne uživamo hrane v pravilni obliki in v enako-. mernih presledkih, se take navade in razvade prej ali slej pokažejo kot prehrambne motnje; posledica je lahko vnetje želodca, žolčnika, jeter, trebušne slinavke, črevesja in tudi ostalih organov.
Katere so razvade, ki nam prinašajo nepotrebne bolezni? Naj omenim le nekatere. Predvsem prehitro jemo. Tudi obroki hrane niso razporejeni enakomerno preko vsega dne. Tako smo ugotovili, da več kot polovica zaposlenih delavcev zjutraj ne zajtrkuje. Zelo redki so, ki jedo petkrat na dan, ko bi bilo primerno. Imamo tudi pet imen za celodnevno hrano: zajtrk, malica, kosilo, popoldanska malica in večeija. Posledica opuščanja posameznih obrokov je preobilni naslednji obrok, običajno kosila ali večerje. S tako neenakomerno razporeditvijo hrane si otopimo občutek ravnotežja sitost -lakota, kar je pogost vzrok začetku debelosti. Posledice so na splošnem počutju, v uspešnosti pri delu, predvsem pa na zdravstvenem stanju. Slabih navad in razvad pa je še in še.
Raje nekaj navodil za zdravo prehrano: hrana naj bo čimbolj pestra, da bomo dobili vse potrebne sestavine v telo; jejmo počasi in hrano dobro prežvečimo. Hitri tempo današnjega življenja naj ob obrokih prehranjevanja za trenutek obstane. Potrebno količino hrane razporedimo na pet obrokov. Nujno je zjutraj zajtrkovati! Glavni obroki hrane: zajtrk, kosilo in večerja naj bodo po možnosti topli in sveže pripravljeni. Stara in pokvarjena živila je najceneje zavreči. Pri pripravljanju hrane pa ni nikdar preveč higiene.
Za konec še star nasvet: Jejmo zato, da živimo, in ne
živimo zato, da jemo!
Dr. ALBIN PEČAVER
MUHAVOST LAKOTE IN ŽEJE
vzgajati ni lahko
Na mladostnikovo vedenje vpliva težnja po jedi in pijači pogosto tako, da postane iz poprej v vsem radodarnega fanta zdaj naenkrat pravi „škrt“, ki z nikomer ne zna več deliti teh dobrin. Pri mizi srepi z očmi po krožnikih, če ima kdo več ali če ima on sam premalo priljubljene jedi. Rade mu popuste tudi zavore, da bruhne in uprizori neprijetno predstavo sredi kosila, če mu mati odmeri premalo kake jedi, za katero „umira“. Pri mizi skrivaj tekmuje z drugimi, da bi si še priboril pravico do dodatka. Pri tem nemalokrat peha vase, da ga je težko gledati, ali pa se zmrduje nad jedmi, ki mu niso všeč, da ga je še težje prenašati. Domača shramba ali hladilnik sta mladostnikova ,,revirja“, kjer gospodari na veliko, kadar je sam doma.
* Zanimivo živa je tudi mladostnikova nagnjenost k pitju. Prebuja jo, pravijo, predvsem mladostnikova nagla rast. Stalno visi na vodovodni pipi, zlasti poleti, ko se od kod pripodi š kolesom ali pa vdre v stanovanje s svojih pohodov in iger. Med tem, ko je juho, ima marsikateri mladostnik kozarec vode pri krožniku, da si z njo pomaga iz „grozne žeje“. Od koderkoli pride, čeprav razžarjen kot žerjavica, se mimogrede, preden se oče ali mati sploh zavesta, obesi z usti na pipo in si tako ,,pripije“ marsikatero bolezen. Preden ga starši opazijo, je že naredil vrsto kameljih požirkov. Nič mu ne pomaga pripovedovati, svetovati, rohneti. Stvar bi bii«i lahko dokaj nedolžna, če si ne bi toliko mladostnikov ravno s tem nakopalo raznih občasnih obolenj ali celo dolgotrajnih bolezni dihal in grla.	v
Mladostnice nas pa rade povsem drugače mučijo zaradi te nagnjenosti. Navadno zdaj nehajo jesti, da bi obdržale ali si priborile lepotno linijo svoje filmske ali televizijske vzornice.
In kaj storiti v tem primeru? Najti s človeško razumno besedo pot do njene pameti. A kot pri mladostnikih, tako je tudi pri mladostnicah to nadvse težko, saj oba tako zelo skrivata svojo pamet pred besedami in nasveti staršev in drugih vzgojiteljev, da se obojni nemalokrat znajdejo ob tem v skoraj neizhodnem položaju.
Dr. FRANC PEDlCEK
naredite
sami!
Za tako dnevno sobo ne potrebujete desettisočakov za drago pohištvo. Spreten mož bo leseno ogrodje za sedežno garnituro naredil sam, jo oblekel s tapisonom kot tla, spretna žena pa bo iz istega blaga, kot so zavese, naredila debelejše blazine. Goste boste lahko sprejemali v sodobnem okolju, udobno bodo sedeli in hvalili vas bodo. Poizkusite!
kam
sknjigami!
KAM S KNJIGAMI? Študentje in mladoporočenci, ki jim sprva navadno tesno prede za denar, so pa ljubitelji knjig, si lahko sami in skoro brez dinarja narede regal. Potrebujete nekaj opek in tri gladke deske ali pa več zabojev, ki jih postavite drugega vrh drugega. Tako pohištvo je tudi moderno.
Ocvrti polpeti iz krompirja so okusna jed, ki jo lahko ponudite samostojno s solato, ali pa k mesu. Boste videli, kako bo družina zadovoljna, če jedilnik popestrite. Krompir je krompir, pa vendar drugačen, če ni vsakdanje kuhan, zapečen ali ocvrt.
Se jezite zjutraj, ko postiljate in vam rjuha noče povsem brez gub prekriti ležišča? Na vseh štirih konceh rjuhe naredite vozel, položite rjuho na žimnico in jo napnite tako, kot delajo v bolnišnicah.
Svež kruh lepo rezati ni lahko, veliko laže pa vam bo šlo to od rok, če boste rezali z vročim nožem. Prej ga potopite v vrelo vodo in obrišite.
A da bi bil zgoraj vsem všeč, je izražal posebno pobožnost. Na primer: Ko je postal minister za notranje zadeve, se je najprej demonstrativno odpravil v Moskvo poklonit se v samostan.
Nikolaj Aleksandrovič Romanov je s šestindvajsetimi leti postal osemnajsti car iz dinastije Romanovih. Vladal je triindvajset let. 1913. leta je še slavil tridesetletnico dinastije. Po mnenju svojih pomočnikov Nikolaj II. ni bil edini in glavni povzročitelj njenega propada.
Aleksander III. je umrl 20. januarja 1894. Deset dni po njegovi smrti je Nikolaj nastopil na prvem sprejemu v velikem kremeljskem dvorcu. Tako se je začelo njegovo vladanje, na kar so ga domači učitelji in profesorji pripravljali dvanajst let.
Rusijo in svet so za časa njegovega carovanja pretresali veliki dogodki, od februarskega prevrata do svetovne vojne in oktobrske revolucije, ki je dokončno zamajala prestol. Množice zatiranih so se dvigale k uporu.
9. januarja 1917 je v Petrogradu stavkalo 150 tisoč delavcev. Prestolnica se je spremenila v areno množičnih nastopov proti vojni in samo-drštvu. Na tri tisoč kilometrov dolgi fronti so vsak dan umirali vojaki. Dvanajst milijonov jih je tičalo do kolen v snegu in blatu, Nemci pa so bruhali ogenj po njih. Nad njihovim življenjem in smrtjo je gospodoval vrhovni poveljnik in vseruski imperator Nikolaj II.
7.	marca so zvonovi fjodorovske cerkve zazvonili v slovo imperatoiju, ki se je z modrim vlakom odpeljal v Mogilev. Nikolaju niti na misel ni prišlo, da se bo s tega potovanja vrnil že po šestnajstih dnevih, odstavljen in aretiran, in da do konca svojega življenja ne bo več užival prostosti.
Carski vlak je pripeljal v Mogilev 8. marca zvečer. Na peronu je Nikolaja pričakal Aleksejev. Bil je na dopustu na Krimu. Car mu je za zdravljenje v Sevastopolu dal dopust od 8. novembra dalje. Aleksejev in Gurko sta pred carjem razgrnila zemljevid in mu poročala o položaju na fronti. Prav tedaj so prispele vznemirljive brzojavke o nemirih v prestolnici. Napovedovale so začetek revolucije. Carica ni mislila tako. Pisala je, da mladina razgraja po ulicah in zahteva kruha samo zato, da bi izzvala nemire. Po njenem mišljenju bi vsa ta mladež sedela doma za pečjo, če bi bilo vreme bolj mrzlo.
poskuša kaj storiti, da ne bo vse razpadlo. Toda car ni popustil. Poslal je Habalovu brzojavko, v kateri je zahteval konec nemirov v prestolnici. Po prejemu brzojavke je Habalov sklical policijske in vojaške načelnike in jim sporočil, da odslej lahko po trikratnem opozorilu streljajo na množice.
ckrui^zuje; STRELJAJTE
Začeli so uresničevati carjev ukaz. Stavkajoče delavce in demonstrante so pričakali z ognjem. Policaji in oficirji so streljali na delavce. Konjeniški žandarmerijski odredi so napadali demonstrante, oborožena mestna posadka je zasedla strehe visokih poslopij, zvonike in gasilske stolpe ter streljala na ljudstvo. Demonstranti so spoznali, da se bodo morali upreti z orožjem. Vojaki so začeli prestopati na stran revolucije.
Boljševiška partija je pozivala k oboroženi vstaji. Delavci so zavzeli glavno skladišče orožja in odnesli 40 tisoč pušk ter 30 tisoč pištol. Vojaki so pomagali oboroževati delavce. Četa za
Modri vlak je pripeljal na postajo Mala Višera. Vojejkov je zbudil caija in mu sporočil, daje pot naprej zaprta, da je zunaj nevarnost. Treba bo torej spremeniti smer. Sklenili so, da se bodo odpeljali proti Pskovu in se nato poskušali prebiti do Carskega sela. Oba posebna vlaka sta se obrnila in ob desetih zvečer pripeljala v Pskov. To je bila zadnja postaja. Nikolajev vlak so zapeljali na mrtvi neosvetljeni tir. kjer je car čakal na vesti. Ruzski je carju svetoval, naj sklene sporazum z dumo in tako prepreči razpad armade. Vstaja se potem ne bi širila naprej, seveda pa bi moral Nikolaj dati soglasje za ustanovitev odgovorne vlade. Drugega izhoda niso videli, na tihem pa so še računali, da bo Ivanov rešil položaj. Toda taje svojo nalogo že končal, polki so mu odrekli pokorščino in niso hoteli nadaljevati pohoda v Petrograd. Z zahodne fronte so poklicali na pomoč brigado, vendar tudi ta ni prišla. General Požarski je tisti dan celo razglasil, da njegovi oficirji ne bodo streljali na ljudstvo. Ivanov je sicer nadaljeval pot proti Petrogradu, 3. marca pa mu je Rodzjanka ukazal, naj se vrne v Stavko. Poslušal je. V Petrogradu so predstavniki polkov, ki so prešli na stran ljudstva, zahtevali, naj sovjet izda ukaz, ki bo uradno utrdil revolucionarne pridobitve vojaških množic. Posebna komisija je takrat izdelala ukaz št. 1, ki je pomenil listino svoboščin za vojake.
odgovorov na takšna vprašanja. Po njihovem mnenju bi car rešil državo in armado, če bi ukre-	I
pal nasprotno. Tako pa se je zmeda samo še povečala in razširila. Prepričani so, da bi bilo treba nemire v Petrogradu lokalizirati, da bi to prineslo več koristi kot carjev odstop. Ti avtorji mu delajo krivico. Car je do zadnjega poskušal zadušiti upore na petrograjskih ulicah, pošiljal je ukaze Haba- i lovu in Ivanovu, vendar jih nista mogla več izpolniti, revolucija seje razplamtela preveč na široko.
Odgovore poveljnikov front je Nikolaju sporočil Ruzski. Obvestil ga je tudi o tem, kaj misli Aleksej, in mu priporočil, naj posluša mnenje generalov Danilova in Saviča, ki ga spremljata. Takrat so sestavili vsebino dveh brzojavk in ju nato naslovili Rodzjanku in Aleksejevu. V prvi je Nikolaj sporočal predsedniku državnega sveta, da je pripravljen odreči se prestolu v korist svojega sina ob regentstvu brata Mihaila Aleksandroviča (s tem da bi ostal Aleksej pri njem do polnoletnosti). Načelniku generalnega štaba pa je car , sporočil, da je pripravljen odreči se prestolu v korist miru in rešitve ljubljene Rusije. V brzojavki je prosil vse, naj sinu služijo zvesto in odkrito.
Ruzski je odnesel brzojavki, da bi ju oddal. Tedaj pa je Vojejkov dejal carju, da o odstopu ne more biti sprejet noben dokončen sklep, dokler car ne bo slišal Gučkina in Šulgina, ki sta namenjena k njemu in ju lahko vsak hip pričakuje. Nikolaj je brž ukazal Nariškinu, naj pohiti za Ruzskim in mu vzame brzojavki. Ta ju je potegnil iz predala in izjavil, da je besedilo telegrafist odposlal naprej. Nariškin se je vrnil v Nikolajev salon. Dostojanstveniki so s carjem vred spoznali, da je vsega konec.
Odposlanca dume sta prispela namesto popoldne šele zvečer po deveti uri. Nihče jima ni dal polnomočja za potovanje k caiju in sta bila pravzaprav čisto zasebna obiskovalca. Med potjo sta se pozanimala pri Ivanovu, kako napreduje njegov pohod. Menila sta, daje od tega odvisno, če bosta nadaljevala pot ali pa se vrnila v Petrograd. Uvidela sta, da Ivanov ni uspel. Računala -sta, da bo Mihail kot regent hitro združil oblast v [ svojih rokah in rešil dinastijo, če se bo Nikolaj odpovedal prestolu.
V	carskem vagonu sta sprejela odposlanca Nareškin in Frederiks. Kmalu zatem je vstopil Nikolaj in ju povabil naj prisedeta. Pridružil se jima je tudi Ruzski. Nikolaj je sprejel odposlanca navidezno prijateljsko. Bil je miren in se je pozanimal, s kakšnim namenom prihajata. Gučkov se je težko zadrževal., Izjavil je, daje želel svetovati, kako bi v deželi čimperj vzpostavili red. Povedal je, da je Petrograd v uporniških rokah, da vojaški oddelki, ki so jih poslali mirit revolucionarne množice, odpovedujejo pokorščino. „Zaradi tega se morate odreči prestolu," je nazadnje dejal Gučkov. Predlagal je carju, da ga bo počakal zunaj vagona, če želi premisliti o sklepu, ki mu gaje predložil. Toda odločitev je nujna še tisto noč. , Ne morejo je več odlagati.
Nikolaj ni čakal z odgovorom. „Premislil sem že,‘4 je dejal, „in sklenil odreči se prestolu.“ Gučkov je nato pripomnil, da se bo moral ločiti od sina. Nikolaj pa je dejal, da je ob treh popoldne sklenil odreči se prestolu v korist sina, zdaj pa je prišel do spoznanja, da se ne bo ločil od njega, zato prepušča prestol bratu Mihailu.
Osnutek besedila o carjevem odstopu, ki naj bi ga odposlanca odnesla s seboj v Petrograd, je pripravil Šulgin. Napisali so ga v dveh izvodih. V listini o odstopu je bilo navedeno, da se je to zgodilo ob petnajsti uri popoldne in ne šele malo pred polnočjo. Bivši car je podpisal tudi ukaz, s katerim je imenoval G. E. Lvova za predsednika ministrskega sveta, ter ukaz o imenovanju Nikola-	>
ja Nikolajeviča za vrhovnega poveljnika. Oba je	1
imenoval šele potem, koje podpisal listino o odstopu. Nikolaj je po tem srečanju odpotoval v Mogilev, da bi tam prevzel svojo vojaško dolžnost, odposlanca pa sta se napotila v Petrograd. Car je spotoma brzojavil njegovemu imperatorskemu veličanstvu Mihailu II., da so ga dogodki prisilili k odstopu. Naj mu torej oprosti, če ga ni prej obvestil. In naj bog pomaga njemu in domovini.
Odposlanca Gučkov in Šulgin sta v Petrogradu spoznala, daje bil njun trud zaman in daje vest o zamenjavi na prestolu povzročila v Petrogradu precej nezadovoljstva. P. N. Miljukov je Šulginu naročil, naj listine o odstopu ne objavijo, kajti razmere so se med njuno odsotnostjo močno poslabšale. Gučkov kljub vsemu ni bil dovolj pre- ' viden in je na mitingu v železniških delavnicah sporočil, da se je Nikolaj odrekel prestolu v korist brata Mihaila in da je ustanovljena demokratična vlada, ki ji predseduje knez Lvov.
Mihail ni sprejel krone, čeprav sta ga prepričevala Miljukov in Gučkov. Rodzjanko in Kerenski nista b'la tega mnenja. Bila sta prepričana, da se Mihail s tem izpostavlja veliki nevarnosti.
Car Nikolaj je 20. marca v Mogilevu napisal poslovilno poslanico armadi. Pozval je vojake in oficirje, naj izpolnjujejo ukaze buržoazne začasne vlade, ki ji je istočasno tudi on izrekel svoj blagoslov. Aleksejev je poslanico dodal ukazu. Nasled-nji dan je Gučkov brzojavno zahteval, naj posla- * nico izpustijo iz besedila.
Petrograjski sovjet je na zahtevo številnih mitingov in zborovanj pozval začasno vlado, naj aretira carsko dvojico. Začasna vlada je 20. marca izdala ukaz o odvzemu prostosti Nikolaju Romanovu in njegovi soprogi.
Tako so 21. marca pripotovali v Mogilev štirje vladni komisarji, ki jim je dal navodila pravosodni minister Kerenski. Aleksejevu so izjavili, naj sporoči Nikolaju, da ni več svoboden in da naj odpotuje k družini v Carskoje selo. Nikolaj je sedel na vlak in sc odpeljal, kamor so mu ukazali.
H.KASVIN0V
PREVEDLA: J. TEPPET
Reakcionamo-monarhistični ideologi prikazujejo februarsko revolucijo kot izpade neorganiziranih tolp nezadovoljnežev, ki so sredi svetovne vojne vihre kričali in zahtevali kruha. Zanje to gibanje ni imelo nobene zveze s prebivalstvom in armado. Armada je tedaj trdno branila deželo, za njenim hrbtom pa je predmestna sodrga divjala zaradi skorjice kruha. Celo tako prikazujejo februarske dogodke, kot da so demonstranti po uhcah ubijali nezavarovane policaje čisto brez vzroka, da povzročitelji nemirov niso imeli nobenega programa in ne voditeljev, da so podivjali, ker jih ni nihče kaznoval.
Vse to naj bi se zgodilo tako nepričakovano, da je caija našlo nepripravljenega. Nihče niti pomislil ni, da bi se ti poulični nemiri lahko končali na tak način.
Toda varnostni šef general Globačev je že 5. januarja posvaril vlado, da je razpoloženje v prestolnici izredno zaskrbljujoče in da ti dogodki spominjajo na predvečer 1905. leta. Globačev je nato 19. januarja strogo zaupno poročal, da prebivalstvo ostro kritizira vse vladne ukrepe in celo imperatorja. Dojel je vso resnost položaja in napovedal ,strahote’, ki jih lahko prinese s seboj revolucija.
V Petrogradu je v tistih dneh množica 128 tisoč tkalcev preplavila ulice in zahtevala miru in kruha. Rdeče zastave so se pojavljale ob lepakih s protivojnimi gesli in napisi „Živela revolucija!"
Tako se je začel zgodovinski teden, ki je naznanil propad carizma. V petek, 9. marca, je car zapisal v dnevnik, da je prejel belgijsko odlikovanje „Croix de Guerre“. Carica je bila v Carskem selu, od koder je brzojavila, da imajo otroci ošpice in da je priklenjena k njihovim posteljam.
V Petrogradu se je tedaj število stavkajočih povzpelo na 200 tisoč. Delavcem so se pridružili študenti. Policija je poskušala razgnati demonstrante, a jih je bilo preveč, da bi jih lahko ustavila. Na ulicah so se pojavili napisi „Dol s carizmom44, ,,Dol z vojno44 itd. N* carjev ukaz je Aleksejev brzojavno izročil poveljstvo pomirjevalnih akcij poveljniku petrograjskega vojaškega okrožja generalu Habalovu. V Marijinskem dvorcu je tisti petek zasedal svet ministrov. Koje bila seja končana, so ministri začudeni spoznali, da ne morejo domov.
Naslednji dan je nastala splošna politična stavka, v kateri je sodelovalo več kot 300 tisoč ljudi. V središče mesta so se nezadržno stekale reke ljudi iz delavskih četrti. Policija se je morala umakniti iz delavskih predmestij in-je skušala v središču mesta zajeziti prodiranje množic. Odjeknili so prvi streli, ubiti so bili prvi demonstranti. Začeli so se ogorčeni spopadi s policijo.
Habalov je objavil razglas: če se delavci do torka ne bodo vrnili na delo, jih bodo vpoklicali in poslali na fronto vse vojaške obveznike za leta 1917, 1918 in 1919, ki so jim bili odložili vpoklic. Ministri so imeli izredno sejo. Povsod je vrelo.
Car je bil daleč stran. Mirno se je držal običajnega dnevnega reda. Dopoldne je delal z Aleksejevom, po kosilu seje odpeljal na sprehod, ob petih je sedel pri čaju in ob pol osmih pri večerji. Prihajala so vznemirljiva poročila. Predsednik dume je zahteval ustanovitev buržoazne vlade „splošnega zaupanja4* ki bi bolje vodila vojno in ki bi bila odgovorna dumi. Rotil je carja, da se bliža vihar in da naj vendarle
7
četo se je pridružila upornikom in 12. marca je bilo na strani ljudstva že šestinšestdeset tisoč .vojakov, naslednji dan pa se je to število podvojilo.
Habalov pa je še vedno izpolnjeval carjeve ukaze. Imperator je sporočal o bojih s sodrgo, o ubitih in ranjenih v spopadih z demonstranti. Nikolaj je dobival na mi£o poročila z zahtevami po popuščanju. Ni jih vzel resno, čeprav so mu razen Rodzjanka tudi drugi sporočali, kako resen je položaj. Bil je miren, prepričan, da ukrepa prav, četudi bo treba zavzeti Petrograd z vojaškim pohodom. V carjev kabinet so poklicali generala Ivanova. Car mu je ukazal, naj vodi vojaški pohod in pomiri Petrograd. Ivanov je brzojavno sporočil v Petrograd, naj pripravijo prostor za namestitev trinajstih bataljonov, šestnajstih eskadronov in štirih baterij. Ivanov je krenil na pot proti Carskemu selu z georgijevskimi konjeniki in četami iz osebnega carjevega spremstva. V Carskem selu sta mu prišla na pomoč bataljona tarutinskega in borodinskega polka s severne fronte ter po dva pehotna in dva konjeniška polka z zahodne fronte.
V	Vitebsku je Ivanov naletel na prve ovire. Delavci so se postavili po robu in ga niso hoteli spustiti naprej.
Maršal Benkendorf je na večer pred odhodom Ivanova sporočil, da namerava carica z otroki odpotovati v Mogilev, ker bi revolucionarne tolpe lahko vdrle v Carskoje selo. Car je v odgovoru naročil, naj Aleksandra Ijodorovna ne odpotuje, ker se on sam odpravlja v Carskoje selo. Nikolaj je res sedel v posebni vlak in se I marca napovedal v Carskem selu. Še enkrat je poslal brzojavko Golicinu. Sporočil je, da se ne strinja s spremembami v vladi. Prav nič ni slutil, da vlade ni več. da so se ministri razšli Habalovu je brzojavil, da mu Ivanov prihaja na pomoč Bilo je prepozno, ker so Habalova tedaj že aretirali Nikolaj se ni zavedal. da se pelje svojemu koncu naproti
CEMiT DRSI IZ rok
Šele zdaj je Nikolaj začutil, da se mu je oblast izmuznila iz rok in da se na njegovo zahtevo nihče več ne bo premaknil. V zraku je grozila beseda „odstop44. Dogodki v prestolnici so napravili svoje. Iz Petrograda so klicali Ruzskega. Prosili so, naj poroča njegovemu veličanstvu caiju, da je odstop nujen, naj ga torej pripravijo na to, da bi ga na prestolu zamenjal Aleksej, Mihail pa bi postal regent. To je bilo 15. marca.
Nikolaj je Ruzskemu odgovoril, da načelno ne nasprotuje tej rešitvi, vendar bi rad še zvedel za mnenje poveljnikov na fronti. Ruzski je brzojavil Aleksejevu v Mogilev. Ta je poveljnike obvestil, da je težko zadrževati ljudske množice, da je vojska demoralizirana in da je vojno mogoče nadaljevati le v primeru, če se bo car odrekel prestolu. Ob regentstvu Mihaila Aleksandroviča je predvideno, da bo prestol zasedel sin Aleksej Ruzski je zaprosil poveljnike, naj čim hitreje brzojavijo, če se strinjajo s tako rešitvijo.
Začeli so prihajati odgovori z raznih vetrov. Veliki knez Nikolajevič s kavkaške fronte je bil za odstop, general Brusilov z jugozahodne fronte prav tako. Pridružili so se jima še general Lvert z zahodne fronte, general Saharov z romunske fronte, general Ruzski s severne fronte in admiral Nepenin, poveljnik baltiškega ladjevja. Poveljnik črnomorskega ladjevja je sprejel odločitev brez pomislekov in tudi Aleksejev sc je z njo strinjal. Poveljnikom ni bilo vseeno, da so se morali odločati tako nenadoma, toda drugega izhoda niso videli.
Nekateri prikazujejo carjev odstop kot generalski udar. Menijo, da tako pomemben sklep ne bi smel hiti odvisen od takšnih odločitev, od
30
DOLENJSKI UST
yV£RINlCE
0 * THE FIRST ?IJV VJ-ft } 5AW VOVK fAi
ii% Sli (Iprr m wr(i a
r~PR£D5Tflvunmo vmrr\
KUC
Crnih
volkov
Distribucijsko podjetje Vesna film iz Ljubljane je za sezono 1974 pripravilo predvajanje zahodnonemškega filma „Klic Črnih volkov“. Filmsko zgodbo 0 samotnem lovcu na divjad, ki živi tesno z naravo v divjinah Aljaske, o njegovi borbi za obstanek, o lepoti in sreči, ki jo naravno življenje nudi človeku, je znani režiser Harald Reini posnel po motivih iz novel in romanov slavnega ameriškega Pisatelja Jacka Londona, ki je tudi pri nas znan in priljubljen pisec.
Na beograjskem festivalu najboljših filmov sveta FEST 74 je bilo prikazanih 198 filmov, ki si jih je ogledalo okoli 200 tisoč gledalcev. S tem je letošnji Fest dosegel rekord. Za najboljši film so filmski kritiki proglasili ^vedski film režiserja Ingmarja Bergmana „Kriki in šepetanja44, za njim pa se je uvrstil ameriški film „Strašilo" režiserja Jerryja Schatzberga. Slovenski film, ki Sa je na Festu predstavljal Klopčičev film „Cvetje v jeseni“, je dobil priznanje za glavno žensko vlogo; posebna žirija je l8ralki Mileni Zupančičevi Podelila italijansko priznanje purtis kot najbolj nadobudni Jugoslovanski igralki.
PLOŠČE
L!
mmil
o
r
Na mali plošči, ki jo je izdal Sakoj RTV Ljubljana, se nam malce kasno predstavljata najbolj priljubljeni popevki z lanskega festivala Slovenska popevka: „Zato sem noro te ljubila" Jožeta Privška in „Leti, leti lastovka" Kovačiča in Rijavca. Prvo skladbo poje novomeška pevka Tatjana Gros, drugo pa Edvin Fliser. Plošča je posneta v stereo tehniki.
mm
V prodaji se je pojavila plošča Tomaža Pengova „Odpoto-vanja“, ki je zanimiv in enkraten primerek na slovenskem tržišču. Plošča je namreč nastala zunaj podjetij in organizacij, ki se ukvarjajo s tem poslom. Izdala sta jo ŠKUC in revija Mladina, posneta pa je bila v studiu radia Študent.
MARJETA
m
Na slovenskem glasbenem trgu se je pojavila mala plošča Marjetke Falk, ki jo je izdala slovenska tovarna plošč Heli-don. Na plošči sta posneti dve skladbi: Privškova na besedilo Strniše „Sama fanta našla si bom“ in Rodoškova „Vzemi me". Obe popevki je dokaj pogosto slišati na radiu, vendar bosta verjetno našli dovolj ljubiteljev, ki bodo ploščo kupili.
ALIMAN BROTHERS BAND
RAMBLIN' MAN AJESSICA
Skupina Allman brothers band, ki dandanašnji pomeni vrhunec pop glasbe v angloame-riškem območju, je našla veliko ljubiteljev tudi med našimi ljudmi, posebno med tistimi, ki jih zanima zahtevnejša, progresivna glasba. Zagrebško podjetje za izdelavo plošč Suzy je prisluhnilo njihovim željam in izdalo malo ploščo, na kateri se Allman brothers band predstavlja z dvema skladbama: „Ram-lin‘ man" in „Jessica". Za pravo predstavo njihove glasbe je mala plošča seveda neustrezna, toda tudi iz nje se da ugotoviti vrednost te slavne skupnie.
Temnopolta pevka Roberta Flack, stalna gostja v zabavnoglasbenem programu naših radijskih postaj, se nam predstavlja na mali plošči gramofonske hiše Suzy iz Zagreba z dvema pesmima: z „The first time ever I saw your face" in z zadnje čase vse bolj popularno „Jesse". Njenemu petju, ki ga odlikuje čustvenost in poetičnost, bo rad prisluhnil ljubitelj glasbe.
KNJIGE
popki
Po nekajletnem premoru se je na knjižnem trgu spet pojavilo ime slovenske pisateljice Brede Smolnikar. V založbi Mladinske knjige je izdala zbirko, črtic pod naslovom „Popki". V njih neposredno, brez lažne sentimentalnosti prikazuje življenje deklice v tistem obdobju,
Mladinska knjiga je izdala dve zanimivi knjigi: „Rodila se ie svobodna m „Življenje v prostosti", ki ju je napisal Joy Adamson po resničnih dogodkih. Zgodba pripoveduje o prijazni levinji Lizi ki je od malega živela pri ljudeh in je svoje prijateljstvo ohranila tudi potem, ko se je kot odrasla žival vrnila v divjino. Po tej zanimi-r. P"??''6?1 .? ,sožltiu med človekom in živaljo je bil posnet tudi film. Obe knjigi sta opremljeni s fotografijami, ki imajo dokumentarno vrednost.
ko iz otroka dozoreva v dekle. Avtobiografsko obarvana pripoved o odnosu zgodnje pubertetnice do sveta je prijetno in mladini zelo primemo branje.
138. zvezek zbirke Kondor, ki jo izdaja Mladinska knjiga, prinaša izbrane črtice, novele in odlomek iz romana Karla Gra-beljška, enega najboljših slovenskih pisateljev, ki se v svojih delih loteva literarnega opisa
dogodkov med našo osvobodilno borbo. Njegovo opisovanje herojskih in surovih časov je realistično in vseskozi ga preveva velika vera v ideale, ki so nastali iz spoznanj tistega časa, čeprav v zadnjih delih prihaja do izraza občutek grenkobe s spoznanjem, da človek le ni tako čist, kot so čiste ideje.
rz REZIJE
Pri Mladinski knjigi je izšla zanimiva publikacija, katere vrednost ni samo v tekstu sa-
mem, ampak tudi v pomenu, ki ga ima za naše ljudsko slovstvo. Knjiga „Zverinice iz Rezije" je antologija živalskih pravljic iz našega izgubljenega ozemlja -Rezije. Zapisal in v knjižno obliko jih je spravil dr. Milko Matičetov, ilustrirala pa Ančka Gošnik — Godec. Po nji bodo radi posegli otroci in vsi, ki jim je pri srcu slovenska beseda, še posebno ker prihaja od tam, kjer se mora za svoj obstoj boriti.
čtoviekOMa
usoda
Mladinska knjiga je v Knjižnici Sinjega galeba izdala krajše delo znanega sovjetskega pisatelja Mihaila Šolohova „Človekova usoda". Novela je tragična pripoved o življenju in usodi sovjetskega človeka v vihri domovinske vojne, o njegovi veliki človečnosti in trpljenju, pripoved o človeku dobrega srca, toda zle usode.
Dvorana se je tresla od viharja navdušenja, ko je na oder
s*opi| pevec. Z rutinirano kret-
je najprej pomahal publiki nato še širokogrudno pozdravil ansambel za svojim hrbtom, nogo je udaril prve takte.
2^0 pa začel vzdihovati v mi-
mtefinozoh rock
krofon: „Jaz sem tvoj dolgolasi ljubimec iz Liverpoola .. ." Dvorana se jc zopet zatresla od silnega navdušenja, ki se je že prelivalo v ekstazo. Pevec je zapel rock skladbo, ki sc je povzpela pod sam vrh britanske lestvice najuspešnejših popevk ...
Nič takega, bi človek pomislil. Take stvari se pač dogajajo in-tako je že dolga leta, vse od nastopov slavne liverpoolske skupine Beatles. Histerija mladih navdušencev za rock. Toda tokrat je vseeno malo drugače. Prizor, ki smo ga opisali, sc je dogodil pretekli
mesec v Londonu. Nastopil je ameriški pevec rocka Jimmy Osmond, komaj desetletni fant, in navdušeno publiko so sestavljali prav nič starejši otroci, saj drugače občinstvo, katerega starost se giblje od štirih do dvanajstih let, drugače ne moremo imenovati. Edini starejši predstavniki na tem velekoncer-tu so bili člani ansambla, ki je novo zvezdo rocka spremljal, ter vsekakor poslovni možje, ki iz vsega tega kujejo težke milijone.
Vse skupaj se je začelo pred nekaj leti, koje Jimmy Osmond iz Salt Lake Cityja nastopil v Las Vegasu kot imitator Franka Sinatre. Od tistega večera dalje je šla njegova pot vse više in više, dokler ni postal idol mladine vsega zahodnega sveta.
Toda ni ostal osamljen, pridružili so se mu še drugi mleč-nozobi pevci, kot so Andy in David Williams, bratje Jackson Five, Randy in skupina James Boys. Vsi enako goreče pojejo v stilu rocka o ljubezni, o želji, da bi bili ljubljeni, da bi ljubili, o skrivnostnih poljubili v mesečini in o podobnih stvareh, ki
se njinovuii vrstnikom prea nekaj leti niso zdele niti malo pomembne.
In njihovo navdušeno občinstvo je ravno tako mlečnozobo. Punčke, stare štiri do deset let, se zvijajo, kričijo in točijo debele solze, fantki pa mahajo s kuštravimi glavami v zanosu in sanjah, da so oni sami pod svetlimi lučmi odra, slavni in občudovani od v$eh. Ta mlada množica se ob slavnih imenih Johna Lennona, Elvisa Presleya in Micka Jaggerja samo prezirljivo nasmehne. Kaj si ti tridesetletni „starci" sploh predstavljajo, da še pojejo rock! Rock pripada velikemu Osmondu, petim Jacksonom, rock pripada otrokom!
In ti otroci - pevci? Že od zibelke dalje so jih ambiciozni starši pripravljali za velike zvezde popevkarskega neba. V šolo hodijo zelo neredno, ravno toliko, da obdrže videz, drugače pa jih poučujejo kar učitelji, ki z njimi vred letijo od enega mesta do drugega, od koncerta do koncerta, od enega studia za snemanje plošč do drugega. Pogosto jih spremljajo kasetni
magnetofoni, iz katerih v letalu poslušajo predavanje učiteljev o dokazih, daje zemlja okrogla, o podmorskih živalih in ostalih rečeh, ki se jih uče njihovi „manj srečni" sovrstniki v šolskih klopeh. Končno^ pa si to razkošje prav lahko privoščijo, saj se velike vsote denaija zbirajo na njihove račune. Plošče s posnetki rocka gredo v milijonske naklade.
Sociologi še vedno niso razkrili, kaj je vzrok temu pojavu. Čeprav diši vse skupaj po histeriji iz dobe Beatlov, pa je razlika v letih le prevelika, saj so tako pevci kot poslušalci samo otroci.
Ni čudno, da je britanski glasbeni kritik Hank Mclntosh zajedljivo zapisal, da ni več daleč čas, ko bomo otrokom v zibelki namesto uspavank morali vrteti plošče z rock glasbo.
Pa pri nas? Otroci — pevci niso nobena novost, samo da pojejo v glavnem osladne popevke o materah in tako brenkajo na čustva, ki so ena najplemenitejših. Važen je uspeh, važno je, da plošče gredo v denar, vse ostalo pa .. .
DOLENJSKI LIST
A
A BARTELJ J. SPLICHAL
STARI GRAD
		(pl
		
		
		
najvecji
goljufi
Največji goljufi na Dolenjskem, po pripovedovanju drugih ljudi in deloma tudi po svoji skušnji: M. (Trdina je zapisal cele priimke, vendar v zadnjih 100 letih niso še vse rodbine izkoreninjene, nekatere imajo celo še iste obrti; op.p., zato bomo zapisali le začetnice) (morda, si fabula vera, udeležen ponarejanja denarja), A. (ali narod ima vsacega bogatina za goljufa ali sleporečnika), S. (volar, vendar z Lahi sila zgubil), K., krčmar iz Metlike: kdor pride s konjem, ne računa se mu manj od 4 - 5 goldinarjev, naj je malo ali mnogo. Za pol porcije plača se več kot drugje za piške, ribe in purane. Slaboglasna radi sleparije je tudi poštna krčma v Žužemberku .in sosedcev kubak v Mirni peči. V Novem mestu jel sem 3-krat in vselej prestane jedi pri G;, pri F. L. moral sem plačati popolnoma pokvarjeno žolco 14 krajcarjev in je nisem ne poskusil. Kadar se pije mnogo, posebno če je tovarišija večja, vara tudi B., kar se da. Vino mešajo in
ongavijo v mestu vsi krčmarji brez izjeme. R., opazivši da pijem poleti vino z obilno vodo (vino po 32 krujcerjev), začel mi je točiti pokvarjeno če-bodro, češ, saj je ne bo poznal, ko dolije toliko vode. V Toplicah je sila drago: nekdo mi je pravil, da so ga hoteli oslepariti pri U. naenkrat za 7 forintov (najprej je računal 13 forintov, na zahtevo bolj natančnega računa le 6 forintov). Pri Ž. varali sta obe natakarici. Gospodinja ima slab glas, ali nji ne pripisujem dosti goljufnosti, če so prav jedi včasih sila drage, na primer temfanje za dve osebi goldinar. Ali umazana je baba res; povabljen od nje, spremiti jo v njeno Pristavico, moral sem plačati vse, kar smo potrošili jaz, baba in njena natakarica.
Časi se spreminjajo, navade pa ne! Trdina je bil pred okroglo 100 leti hudo gorak na gostilničarje, kot je videti iz zapisa — a gostilničarji se do danes niso prav nič spremenili. Še vedno prav radi postrežejo z neužitnim, kot se je Trdini pri-
merilo pri F. L., kjer je vrgel skoz okno 14 krajcarjev. Tudi vodo mešajo med vino dandanašnji prav tako prizadevno kot pred stoletjem: to vedo vsi, tudi inšpektorji, a na prste jim le redko stopijo. Natakarji so si že pred 100 leti radi zapisali z računom tudi napitnino in danes se ni prav nič spremenilo.
Skratka: čas teče, navade ostajajo. Od Trdinovih jadikovanj je ostalo tudi resnično dejstvo, da tudi zdaj plačujemo za domače jedi (žgance, zelje. . .) več kot za ribe in purane. Kajpak, ko nam jih ponujajo kot specialitete.
In če bi bil Trdina še živ, bi lahko ugotovil eno samo spremembo. Toda, pri moji duši, še nad to bi ne bil nič vesel — vse je po starem in v enakem sorazmerju, samo da je dražje. Takrat so se ozirali glede cen od vasi do vasi, da so imeli enako visoke, danes pa pravijo, da je vsesplošna ekonomska kriza.
Ostaja vse po starem: cene rastejo, vino je z vodo, krčmarji radi zaslužijo. Sic.
Še ne 20-letni Jože Božič iz Velikega Orehka je dokazal, da ena sreča nikoli ne pride sama: potem ko je v naši veliki nagradni igri dobil katrco, je v ambulanti garnizona dobil še nagradni dopust, da jo je prišel iskat, zraven tega pa je upravnik ambulante dr. Vladimir Wil-helm poslal še spremno pismo: „Vojak-bolničar Jože Božič, ki je pri nas na odsluženju vojaškega roka, se je izkazal kot dober vojak, spreten in okreten bolničar. Po svojih sposobnostih zasluži vso pohvalo, pa tudi glede strokovnosti je med najboljšimi vojaki v ambulanti. Jože je dober tovariš in ga ima-
jo radi tako vojaki kot starešine.“
Jože je prišel po avto naravnost z avtobusne postaje, še preden je šel domov k staršem. „Gotovo so veseli, da sem dobil nagrado," je radostno pripovedoval fant, ki ima doma še tri brate, sestro ter očeta in mamo.
„Mesec dni, preden sem šel k vojakom, sem naredil šoferski izpit,“ je dejal Božič. Novi lastnik katrce je delal v Novo-teksovi konfekciji leto dni, preden je odšel v Benkovac. Dolenjski list je imel tudi pri vojakih; tam je zbiral kupone, pravilno uganil - in bil izžreban v naši nagradni igri.
In ko boste na cesti videli rjavo katrco, v kateri bo Novotek-sov konfekcionar Jože Božič, doma iz Velikega Orehka, se spomnite, da jo je dobil v nagradni igri Dolenjskega lista. Morebiti boste v naslednji taki igri, ki jo bomo organizirali, na vrsti vi...
Oče je v pokoju, prej je delal v Novolesu Božičevi so prejšnjo sredo dopoldne prišli do pivcga avtomobila. Katrca je že čakala: ko je Jože prišel v IMV, so jo samo še oprali in potem se je Jože odpeljal. Vse, kar mu je bilo potrebno storiti, je, da jo je dal registrirati.
mmmm - JaH
„Grad Altenburg (po kranjsko Stari grad) stoji v Dolenjski četrti, miljo od Novega mesta in osem milj od glavnega mesta Ljubljane. Grad stoji na precejšnji vzpetini, je prav trdno grajen in vanj pridemo skozi dvoje velikih vrat. Vinograd, ki je tu zasajen, je vse hvale vreden, sadje, ki ga v grajski okolici rodijo drevesa, okusno, reka Krka, ki šumi četrt ure od gradu, pa nadvse cenjena,“ je v svoji Slavi vojvodine Kranjske zapisal Valvasor za grad, ki stoji na strmi skalnati terasi okrog 6 km od Novega mesta ali dober kilometer od vasi Otočec.
Že ime pove, da sodi ta grad med najstarejše prj nas, s čimer se strinjajo tudi zgodovinarji. Nič čudnega ni zato, da krožijo o njegovem nastanku številne pripovedke. Ena izmed pravljic pripoveduje, da je sezidal grad še Samson v „starem testamentu". O tem, kako je velikan gradil Stari grad, piše Ivan Šašelj takole: „Predno je pričel zidati, pobral je po Črešnjiških njivah vse kamenje ter je zmetal na mesto, kjer je začel potem zidati. V 14 dneh ga je nametal toliko, kolikor ga je potreboval za zidanje. Še sedaj se kaže pri vhodu v grad na zid naslikana orjaška moška oseba, ki drži vogal narami. To, pravijo, je Samson.“ Tako je pisal Šašelj 1886. leta.
Druga pravljica prav tako govori, da so Stari grad sezidali velikani. 'Velikani so bili takšni, da so si zidarji pri Starem gradu in delavci pri kamnolomu v Jelšah, kjer so lomili kamenje, podajali roke. Kamenje so iz kamnoloma kar metali, zgodba pa pripoveduje, da so si podajali tudi kladiva in drugo orodje. Po tej pravljici naj bi hkrati gradili tudi Mehovski grad. Velikani-delavci so si izposojali orodje tako, da so eni stali na gradbišču Starega gradu, drugi na gradbišču Mehovega in tretji v Češnjici v kamnolomu. Za zidanje sq uporabljali morsko vodo, zato je bil zid tako trden in močan, da se je upiral vsem sovražnikom. Zanimivo je tudi, da ve pravljica povedati, da so imeli delavci in zidarji na dan po 4 kr. plačila.
Med pripovedkami, ki krožijo o nastanku Starega gradu, velja omeniti zgodbo o tem, da so Stari grad sezidali že leta 37 ali 11 pred našim štetjem. Ista pravljica ve povedati, da so najprej postavili le stolp, poznejši rodovi pa so prizidali drugo zidovje. Zidali naj bi ga trije rodovi.
Niso pa bili močni samo velikani, ki so grad z’Jali, pač pa tudi Starograjski gospodje. Tako naj bi takrat, ko je hunski kralj Atila pustošil po naših krajih, v Starem gradu prebival silno velik in močan graščak. Ko je glas o Atilovi moči in pustošenju prišel tudi na ojegova ušesa, se je dvignil zoper njega. Toda bil je tako velik in težak, da ga ni mogel nesti en sam konj. Zajezdil je torej par konj in se pognal proti Gorici, kjer naj bi taboril Atila. Sam je pregnal vso vojsko silnega hunskega vojskovodje, jo nagnal v beg, potem pa se je pomeril še s silnim vladarjem, pred katerim je trepetal ves svet. S sulico ga je prebodel, da je umrl žalostne smrti, potem pa je mirno obrnil oba konja, na katerih je jezdil, in se odpravil nazaj domov, na Stari grad..'. .
Drugi Starograjski gospod se je izkazal, ko je sovražnik oblegal mesto Oglej. Oglej je bil že na tem, da ga bo zavzel sovražnik. Takrat se je pojavil silno velik in močan starograjski graščak, ki je z ogromnim železnim betom cele tri dni zadrževal v neki soteski pred Oglejem vso sovražno vojsko in tako rešil mesto strašne usode.
Tudi v turških časih so se, kot pripovedujejo pravljice, Starograjski gospodje lepo izkazali. V očeh ljudi so bili tako imenitni, da so jih v pravljici naslikali, da se je eden izmed Starograjskih celo na Dunaju poročil z nevesto cesarskega rodu. Koje bilo veselje na svatbi na višku, koje vino teklo od miz in ko so se pladnji šibili pod dobrotami, je v razkošno dvorano planil prestrašen in zasopel sel iz Starega gradu. Komaj je izdavil iz sebe: „Turki so pred gradom, zavzeli ga bodo! Na pomoč!“ Vsi svatje so se silno prestrašili, le graščak je ohranil mirno kri, kar je bilo tudi cesarju silno všeč.
Čeprav nerad, je Starograjski zapustil svojo ženo in na poročno noč odjezdil na svoj grad. Prišel je ravno še zadnji čas: njegovi ljudje so po skrivnih hodnikih že zapuščali grad in ga hoteli prepustiti bojevitim nevernikom. Takrat je s peščico ljudi prihrumel nad Turke starograjski graščak, razjarjen, da so mu uniči-
li	poročno noč in ga ločili od lepe žene. Njegov bes je bil toliko večji, ko je z bridko sabljo sekal po Turčinih. Njihovi handžarji mu niso segali niti do meč in s strašnim besom je moril vse pred seboj. Ko so Turki videli, s kakšnim strašnim sovražnikom - branilcem lastnega gradu imajo opravka, so jadrno pospravili svoje šotore in odjezdili izpred gradu, ne da bi pobrali mrtve in ranjene. Ko je bil
graščak odjezdil s cesarskega Dunaja, so ga pospremile srčne želje: „S svojega pohoda nam prinesi v dokaz silne moči odsekano turško glavo! “ Starograjski gospod je odsekal toliko glav, da je vzel le euo in jo vzidal v grajski zid v spomin in opomin; češ tukaj so doma Starograjski, mogočni in hrabri gospodje.
Nekoč so Turki z Gorjancev streljali na Stari grad z „raketeljni“. Ljudje govore, da se je grad takrat rešil le zato, ker sta dve grajski gospe goreče molili.
Druga pravljica spet pripoveduje, da je v dolini pod gradom zakopano zlato tele. Zakopali naj bi ga Turki, ki so pridrli od Metlike in so se hoteli polastiti gradu. Gradu niso mogli zavzeti, zato so obljubili, da bodo spet prišli -takrat bodo izkopali tele in hkrati tudi poruši-
li	grad!
Prav tako pripovedujejo, da je v kleti pod gradom zakopana kad denarja. Pravijo, da jo je varoval sam vrag. Vsako leto so mu morali dati za to, da je denar varoval, novo obleko, narejeno iz prsnega platna. Če mu je niso dali
—	tudi to se je zgodilo — je tako strašno razsajal, da v gradu ni bilo mogoče živeti. Vrag je imel posebne zahteve: krojač, ki je obleko delal, ni smel narediti na obleki niti enega vozla: v nasprotnem primeru jo je vrag takoj strgal in zavrgel, sešiti pa so mu morali novo obleko. Vragu so pripravili tudi posebno sobo pod gradom, ki so jo imenovali ,»hudičeva kamra.“ Tam je imel spravljene železne grablje in še ob koncu prejšnjega stoletja je bilo videti velikansko stiskalnico, za katero so pripovedovali, da jo je hudič podrl. Še več, ponoči se je ljudem, ki so hodili tod mimo, prikazoval bel konj - to je bil vrag v konjski podobi.
Pojdimo naprej. Govorice pravijo, da se dolga njiva pod gradom imenujć ,,Na krivici“. Menda so svoje čase zasužnjene kmete vpregli v plug, da so morali orati. Grajska gospa pa je bila tako usmiljena do kmetov, daje preprosila svojega gospoda, naj pusti ljudi pri miru in naj vpreže v jarem živino. Tako je njiva dobila svoje ime.
Ko smo že pri grajskih gospeh, naj bo omenjena tudi pripoved o tem, kako se je ena izmed njih obesila. Otroka sta šla v gozd nabirat jagode in sta jih prinesla polno kanglico. Gospa ju je prosila, naj ji dasta gozdne sadeže, otroka pa tega nista hotela storiti. Grofica se je tako razjezila nad nepokorščino svojih otrok, da je odšla v svojo sobo in se obesila. Obesila se je tudi ena izmed graščakovih hčera. To pa se je zgodilo tako: Bila je huda letina in ljudje so zaradi lakote silno trpeli. Grajska hči jim je dajala hrane, kolikor je le mogla, da bi vsaj malo omilila njihove hude dni. Ko je to njen oče izvedel, se je silno razjezil in jo oštel. Hči se je od same žalosti obesila....
Pravljica tudi pripoveduje, da so v gradu živeli menihi. Toda neko noč so grad prav „po francosko44 zapustili, da nihče ni izvedel, kam so šli. ...
Tako govore pravljice — toda kaj pravijo dokumenti? V svoji Zgodovini Novega mesta poroča ob koncu prejšnjega stoletja Ivan Vrhovec med drugim: „Se konec minulega stoletja se je zdel ta, zdaj pač zelo zanemarjeni grad historiografu kranjskemu Hoffu, tako lep, da ni mogel najti dovolj lepih besedij za njega mikavnosti/4
Sašelj je pisal tudi o potoku, ki izvira v Črnečem rebru ter se imenuje najprej Črnica, potem pa, ko teče mimo Starega gradu, Starograjski potok. Slednjič dobi potok pri Lešnici, kjer se izliva v Krko, še tretje ime — Lešniški potok. Pozor: „V svojem teku goni štiri mline .. .‘4
Zgodovinar Breckerfeld, ki je nadaljeval Valvasorjevo delo, meni, da je grad še iz devetega stoletja, v listinah pa da se njegovo ime prvikrat omenja leta 1251. Vsekakor smemo Breckerfeldu z dokajšnjo gotovostjo verjeti saj je bila ta družina tudi med lastniki Starega gradu, podobno kot Valvasorji!
Valvasor poroča, da je bil Stari grad po Schoenlebnovem pričevanju nekoč rojstna hiša znamenitih grofov Starograjskih. Jurij iz te družine se je 1430 poročil z neko vdovo iz družine Turjačanov. Od tega grofa Jurija je ^ Stari grad prešel v last gospodov Obričanov. Eno izmed zgodb o teh gospodih je zapisal Valvasor. Takole pravi: „Gospod Erazem Obritschen se je v mladoletnpsti pod določeno kaznijo zavezal in obljubil, da bo poročil hčer gospoda Ivana Scharpfa, ko pa je postal-polnoleten, je to svojo obljubo prelomil in kralj Maksimilijan ga je leta 1508 odvezal od sleherne kazni. Erazem je bil pozneje tudi lastnik graščine Starega gradu in leta 1534 gaje kranjsko viteštvo imenovalo v vojaški svet v nadvse uničujoči vojni vihri, kjer je naposled moral občutiti turško sabljo, ki ga je v neki bitki oropala življenja.44
Nadaljevanje prihodnjič