ŽIVLJENJE
IN SVET
Tedenska priloga „Jutra"
LJUBLJANA, t. januarja.
Naši dedje so stali na pragu nove dobe, mi pa si že urejamo hišo na znotraj, mi pripravljamo socialno in kulturno obliko za mnoge rodove, ki pridejo za nami. Mi smo zidarji bo= doče velike stavbe, ki bo zgrajena iz tvornega dela ljudskih množic pod vodstvom največjih umov našega časa. Na prehodu smo, vendar pa že pod streho. Danes leži na vsakem zaved> nem članu naše družbe del Velikih dolžnosti in resne odgovornosti. V demokratičnih državah je sleherni od' rasel in neoporečen državljan volilec. Volilcl tvorijo in rušijo občine, samo: upravne korporacije, skupščine. Občb na je prvi krog, ki prehaja v širše kroge, naposled pa v parlament. In od vseh teh činiteljev •zavisi, kakšna je država. Ljudstvo daje zakone — doг bre ali slabe. Ljudska volja usmerja ves družabni razvoj. Ljudstvo odlo> čuje o svoji bodočnosti.
Vendar pa je ljudstvo samo na sebi prazen pojem; ljudstvo je le dolga ve> riga, ki sestoji iz neštetih členov. Po= sameznik je tisti, ki tvori ljudstvo. Čim bolj so posamezniki prosvetljeni, tem boljša je družba in država. Demokra* cija, ki je upeljala množice na svetov no prizorišče, se nujno vrača k posai mezniku.
Ves ustroj demokratične družbe gre za tem, da dvigne posameznika in ž njim tudi ljudstvo na kar najvišjo stopnjo. Posameznik mora poznati živ ljenje in svet. Od njega se danes ve* liko zahteva. Minila je doba, ko je bilo znanje zgolj za «posvečene» ljudi. Za nami so časi, ko je samo «gospod» razmišljal, mali človek — delavec, kmet, obrtnik itd. — pa je le ubogal. IVendar pa so merila ostala. Kdor hoče o čemerkoli govoriti ali celo odloča vati, mora to poznati. Nevednost in nesposobnost sta sovražnika demo* kracije. Danes imamo v zapadnih de> želah kmete, ki pri opoldanskem po> čitku v senci poljske jablane čita jo knjige, ki so jih nekoč razumeli zgolj «posvečeni» ljudje. Naša doba sno> štuje vsako delo in sleherni poklic, zakaj vse je tvorno delo za narod, za človeštvo. Kmet na polju, obrtnik v delavnici, učitelj v šoli, uradnik v pi* sami, vsak delaven mož na svojem mestu — vsi so tisti zidarji, ki obli*
kujejo našo dobo tn bodočnost za* namcev.
Zato hočemo imeti prosvetljenega, samostojno mislečega, naprednega in v vsakem oziru zdravega posameznika. Zavednega državljana hočemo. Take* ga, ki bo s ponosom potrkaI na svoje prsi. Takega, ki bo znal, zakaj je z nami. Izobraženega poedinca hočemo. Naj se razširi nsuiedna kultura čez brazde naših poljan naj bo kakor opoldanski, k počitku vabeči zvon v delavnicah, v plavžih, v pisarnah Vse; povsod, kjer biva in dela slovenski človek.
Na križišču smo. Tudi v naši državi. Dan za dnem vidimo umiranje starega in nastajanje novega. Nov svet se po* raja pod delavnimi rokami. Tisoči in tisoči Jugoslovnov, ki pošteno oprav* Ijajo svoj posel, so stebri države, ki smo po nji hrepeneli v «babilonski sužnosti» in ki j . sedaj ljubimo. Tre* ba je, da sodelujemo z vsemi silami pri izgradnji 101 ega sveta.
Pošiljamo v sveJ ojutrov» novi žur* nalisiični mos' do čitateljev, do slo* venskega človeka. Pred nami je odprta sedanja velika doba in v nji hočemo vzgajati slovenskega posameznika — »ŽIVLJENJE IN SVETLI O pisanem življenju bom» i njim kramljali, o živ ljenju, ki je vtčna vaba k delu in ustvarjanju, k SKrbem in veselju, k boju in počitku O lepem svetu bomo pisali O domači zemlji o krasotah ju* goslovenskega sveta, o skrivnostih pri* rode in vesoljstva o vsem. kar utegne v zadnji vasi vzbuditi čitateljevo zani* rrtanje. .	ч
Ne obračamo se k onim. ki so «po* svečeni» v znanju Tistih iščemo in kličemo, ki so izmučeni od dela. od telesnega truda n nanora V kmetske, obrtničke, trgovske hiše. v čuvajnice ob progah v tisočere domove, kamor je ?e prodrlo «]utro». bi hoteli tane* sti nekoliko v kulturne luči in top* lote. 'z gorenjskih vash z dolenjskih hribov, z griče- S'o^enskih goric, z naših ravnin 'n poljan odprimo s, o* venskemu človeku C ~evno> obzorje k bratom na jug i: daleč v š^oki svet, v pes 10 vrvenje in Uoenje sodob* nosti.
V tem duhu pozdravljamo čitatelja, ki bo sprejel na . delo z ljubeznijo in razumevanjem.
UREDNIK.
Sneg, sneg . . .
Če nočem lagati, naj rečem, kakor so pravili: bila je taka zima, da so lisice zmrzovale pred kurniki in so goli leseni svetniki v kapelicah dobivali razpoke. Na starega leta večer so vaški očanci silvestrovali v županovi gostilni in greli bokale v
nizki temperaturi (pod ničlo) zgostijo.
Pri nas ni prave zime brez snega. Boji se kmetic zelenega božiča, ker mu Velika noč pobeli polje. In ni prave tihe pokore za pepelnico, če pust ni veseljačil v belem kožuhu.
Ledenik Pastirica na Velikem Kleku. V blesku in molčanju večnih ledenikov se nam najbolj razodeva krasota zimske narave
vedrici s kropom, da jim pijača ni zledenela v požirkih. Tisto noč je padel rdeč sneg Rdeč, kakor s krvjo polit Vsi so zjutraj dejali: t — Vojna bo!... .In tako se je zgodilo. Rdeč sneg dandanes ne pada več. Edino v severni Italiji je mal industrijski kraj z velikimi puhajočimi dimniki in je zadnja leta parkrat bil sneg pobarvan: včasi črnkast, včasi pa prav zares bakreno rdečkast. Radi tega pa vojne ne bo^ ker si vsak šolarček razloži, da se sajaste ali kovinske zmesi dima primešajo v zraku vodenim hlapom, ki Se pri
tako belem, kakor da je sam sveti Peter zanj ostrigel nebeške ko-štrunčke.
Vse belo. dol je bel in breg... Otroći s sankami V roci, smučar z rogovilami. vrana leta okrog hiše, starec zre iz gorke hiše, lahko bi kosminke štel... Joj, naša poezija, naše zime. naš prebeli sneg! Rdeči ne pada več, razen na Laškem nekje, kakor srno rekli. In pa ponoćnim veseljakom se zgodi, da ga zjutraj ugledajo s krvavimi očesi. Tako se je godilo tudi letos na novega leta dan, radi česar pa vojne ne bo.
Fst" smo ustvarjeni za večje in boljše ljudi, nego smo v resnici.
Marden.
Največja telesna naslada je ođ* mor po delu.	Kant.
Dr. A. Ferjančič:
Pred 50. le
Spomini na dobo
Leta 1876. sem bil avskultant pri okrajnem sodišču v Hernaisu. Bilo je veliko sodišče, ki se je pozneje razde« lilo na tri. Poleg okrajnega sodnika je službovalo 5 adjunktov in dva izpra« šana avskultanta, ki sva imela, kakor adjunkti, samostojne referate. Ker ni« sem namerava! ostati med Nemci, sem se oziral po službah v domovini. Za* sledil sem v «Wiener Zeitung« kar tri razpisana mesta hkrati, in sicer dve na Štajerskem (Ptuj, Sv. Lenart) in eno na Koroškem (Krka). Zaprosil sem za eno teh treh mest. V teku kompeten« ce me je nekega dne povabil k sebi okrajni sodnik. Ni vedel, kako bi pri« čel: govoril je po ovinki in sem na* zadnje spoznal, da želi izvedeti od me« ne moje politične in nacijonalne nazo« re. Jasno mi je bilo to ko ie izrekel besedo "^'ovenski Narod» da sem pri niem dobro zanisan Mož naibrže niti vedel ni da obstoje v Avstrij' Sloven« ci, kako neki nriHp nenadoma na venski Narod»? Stvar ie bila v tem: Le«ta je nekaj mesecev ali morda leto preje dodal notici da sem promovirat na dunajski univerzi nekoliko prijaz« r'h besed. Jaz sem sodniku povedal da sem Slovenec, zvest sin svoiega na« roda in da želim tudi med svojim na< rodom delovati, vendar pa se nolitič« ro vsai za sedai ne nameravam ndeist« vovati. Smatral sem naravno, da je za«
ti v Ptuju.
narodnih bojev.
deva v zvezi z mojo kompetenco, a se nisem dalje zmenil za to.
Od imenovanih treh mest so mi do« delili največje in tudi najboljše: mesto Ptuj. Dobil sem nalog, da naj nastopim službo brez posebnega odloga. Po po« slovitvi od kolegov sem stopil, tudi v ministrstvo, da se zahvalim pri sekcij« skem (administrativnem) načelniku za imenovanje. Avdijenca je bila jako kratka. Ko sem izrekel svojo zahvalo, je izpregovoril načelnik samo besede: «Je že dobro, saj Vas itak nisem pred« laga'.» Tako sem odšel.
Potuioč na svoje mesto sem se usta« vil v Gradcu, tembolj, ker sem prišel v območje drugega nadsodišča, in sem se hotel predstaviti višjemu sodnemu predsedniku Waserju — znano ime! — Ta avdijenca je bila daljša. Ko sem stopil predenj, se je dvignil od pisalne mize in pričel takoj nekako politično pridigo, kako se mi je zadržati kot sod« niku v političnih rečeh. Njegovi nauki pa niso zveneli splošno objektivno, amnak so leteli name. kakor da bi bil političen delinkvent dasi ni mogel na« vesti kakih konkretnih deianj. In ko ie navsezadnje dvignil prst ter z nag'a« som povdaril" uMi warne Sie...» (sva« rim Vas), mi je bilo zadosti in sem mu sedel v besedo, rekoč spoštljivo: «Eksce'enca mislim da moje doseda« nje živlienje in ponašanje nikakor ne opravičtiie teh resnih opominov proti men? » Mož se ie zdrznil in ubral mi* leišo struno, rekoč- «rTmam navado mladim gosnoHom vselej podati neko« liko očetovskih spominov na pot v >ivl jenie.«
Zopet sem odSel. Ta do<?oHek me ie no'ee ek«amena nrerl okra'nim soHni« kom 'n s'ovpsa v ministrstvu razgrel in m' Ha' m'«"t1.
Vo/eč se Halie na iu<» sem nremi« šMeva! i-i utfiba' ali na i krenem v P«uj na svoie me«to al; pa naj resjgniram •n sp neliem d>i'ie v svoi Hnmači kraj na Vinav«Iff< ter si ooiSiVm me«*« v odvetn'SM-ii Zavil sem venHir v P*tij, misleč Лл ie /a orlvetrvStvo ip vp«*»»o čas; doktorqt sem 'me' in me nt dal'e skrbelo V P*nui «em se koi seznanil S slovenskim kri'rti tčnmaj sprn hil-
nekaj dni v Ptuju, ie sem bil vabljen
na svatbo odvetnika dr. Al. Gregori« ča. Novi prijatelji so mi povedali, da se je pred mojim prihodom v Ptuj gos vorilo: »Sedaj pride Rus z visokimi škornji in kučmo na glavi» in podobno. Uverili so se pa, da ni bilo visokih škornjev in ne kučme; prišel je po ev« ropsko in ne baš slabo oblečen člo* vek.
Okrajni sodnik, poznejši prvi pred* sednik novoustanovljenega okrožnega sodišča v Mariboru, me je sprejel z vso prijaznostjo, peljal me je predsta* vit kolegom, med njimi našemu Levic* niku, tedaj takisto adjunktu v Ptuju, katerega mi je označil za «steber okraj* nega sodišča.«
Razblinile so se vse skrbi, ki jih je delala ljudem moja neznatna oseba in pričelo se je delo. Ogromno delo. Po* stavljen sem bil za kazenskega in pre« iskovalnega sodnika za ves veliki okraj. Razmerje tako s kolegi kakor s prebi* valstvom je bilo najlepše. Z veseljem se spominjam še danes svojega šestlet* nega bivanja in delovanja v Ptuju, ka* mor zahajam skoro vsako leto še se* daj, po 50. letih.
*
Okrajno sodišče v Ptuju je bilo naj* večje v območju graškega nadsodišča in je tudi sedaj največje v območju ljubljanskega nadsodišča. Začetkom osemdesetih let prejšnjega stoletja smo tvorili sodniško osobje v Ptuju okrajni sodnik (Levičnik), 6 adiunktov (Paulich, Parz, Klobučar, jaz, VVenger, Eminger) in dva avskultanta (Veder* njak. Backes). Advokatov je bilo 7 (Strafella, Breznig Ploj, Mihelič, Fich* tenau, Čuček. Gregorič). notarja 2 (Ro® doscheg, Filaferro). Prebivalstva ima okraj 50.000 duš. razun peščice Nem« cev ali pravilneje nemškutarjev v Ptu* ju, 9ami Slovenci. Smo bili deloma že izpred Pražakove dobe; nekatere je imenoval Pražak. Bili smo, izvzemši Emingerja, sami Slovenci. Politične razmere tedaj še niso bile kaj poseb* no napete. S ptujskim prebivalstvom smo se dobro razumeli, med kmetskim prebivalstvom smo uživali ugled in so biti ljudje zelo veseli, če so slišali svo* je sodnike, da so govorili ž njimi v lepi slovenščini Do tedaj liudie tega niso bili vajeni. Vendar pa je že bilo v mestu par prenapetežev ki jim to ni bilo po godu in k; smo jim bili na poti. Kazali so nam sicer prijazno lice, dru* gače pa so za hrbtom rovali zoper nas.
Kaj so višjim oblastem o nas lagali in s čim nas obrekovali, tega nismo slu* tili, a moralo se je to goditi, ker nas je nenadoma presenetila vest, da se bo .proti nam vršila disciplinarna preiska* va.
A to nas ni spravilo iz ravnotežja; saj nam vest ni nič očitala. Sodišče smo držali v /zornem redu. Kar čez noč se je pojavil v Ptuju dež. sodni svetnik Schrey iz Celja s svojim pero« vodjem, malim, drobnim avskultant« kom. Prvi večer smo delali družbo sod* nemu svetniku v gostilni in smo bili v teku razgovora celo. predrzni in hu« domušni ter ga vprašali, kako dolgo nas misli imeti na natezalnici. Odgo« voril je dobrodušno: E, to bo kmalu opravljeno! V resnici pa je bila name« njena preiskava na več dni.
Drugega dne smo videli prihajati pred svetnika advokate, notarje, me« ščane — vse vprek. Ko je bilo to vse opravljeno, smo prišli na eksamen mi delinkventi, poglavitno, Levičnik, jaz in Wenger. Nekatere zaslišane priče so nam same povedale, da nas dolži« jo političnega rovarenja med prebival« stvom. Toda niti glede tega. niti glede uradnega delovanja ni mogla držati nobena ovadba. Meni je povedal takoj po zaslišanju notar Rodoscheg (Ne« mec) sam: «Jaz sem izpovedal, da nič ne vem o kakem takem delovanju go« spodov, narobe, vidim jih, kako dela« jo pozno zvečer in kako so vestni. Re» kel sem mu, da takih sodnikov Ptuj še nikdar imel ni.»
Prišli smo torej mi na vrsto. Vpra« šal sem svetnika, česa nas dolžijo in kaj želi od mene izvedeti. Ko mi to splošno, vendar pa brez vsakih kon« kretnih slučajev pove, ga prosim do« voljenja, da smem sam diktirati pro« tokol. Dovolil je. odšel za hip in me je pustil samega z avskultantom. Jaz sem posegel na široko, govoril o delovaniu v uradu in o stikih s prebivalstvom, seveda v sodnih zadevah, ker v dru« gib ž njim ne stoiim v dotiki, o držav« Ijanskih dolžnostih uradnika, a tudi o njegovih pravicah. Diktiral sem dve uri, da so fanta nazadnie prsti boleli, kakor mi je sam potožil.
Nazadnje je prišel na zagovor naš okrajni sodnik Levičnik. Kako je ta potekal, smo sklepali iz tega, da smo slišali njegov visoki in razburjeni glas na hodnik!' Ni pestil Schrey Levičnika, ampak Levičnik Schreya. Konec je bil
ta, da je Scfirey izginil iz Ptuja neopa« ženo in brez slovesa.
Čakali smo sedaj, kaj bo dalje. Ni« smo imeli nič v rokah, da bi mogli za« htevati formalno končno rešitev te in* kvizicije. Ker nam naposled vendar ni bilo vseeno, da se nas spravi pred jav« nostjo v tak položaj, smo porabili vsa« ko priliko, da smo ustno zahtevali, kaj se je ukrenilo na to preiskavo Dobili nismo drugega odgovora, kakor da to sploh ni bila disciplinarna formalna preiskava, ampak da so bile samo po* izvedbe. Stvar je polagoma zaspala in smo jo tudi mi dejali ad acta.
Ko sem menda leto pozneje kompe* tiral za državnega pravdnika namest* nika v Novo mesto, sem vendar izve* del od kompetentne strani sodbo o tej mučni zadevi. Višji drž. pravdnik grof Gleispach me je povabil k sebi v Gra« dec. Sprejel me je zelo prijazno in je smehljaje dejal, da me je povabil radi tega, ker me hoče videti. To je gola resnica, pravi: «V; ste kompetent za Novo mesto, imate pa uvaževanega tekmeca, adjunkta Tomšiča iz Ljublja* ne, ki je službeno celo starejši od Vas. Mož kot sodnik na naibolišem glasu, je revež telesno hrom. Ni lepo. a tu je neizogibno, da se to uvažuje. Državni pravdnik je eksponirano mesto, in ve* ste, kako se posebno preprosto Ijud« stvo iz telesnih hib rado norčuje.® Be« seda je dala besedo in naposled je za* brenknil tudi na politično struno ter mi dajal navodila, kako mora v tem oziru stati državni pravdnik v rezervi «Svoje nazore«, sem mu odvrnil. «sem imel priliko v Ptuju obširno razodeti!» «To mi je znano, tam niste v nikakem oziru obremenjeni® (dort liegt Ihnen nichts zur Last) mi ie odvrnil in avdi*
jenca je bila končana.
★
Bilo je leta 1887., ko se je v avstrij* skem parlamentu pri državnem prora« čunu razpravljalo o justični upravi. Imel sem svoj prvi govor v zbornici, precej obsežen in podroben, .lustične razmere in osobito za postavi ian le ali točneje rečeno- zabrano slovenskem jezika na uradih in posebno pri sodi« ščih. zlasti na Štajerskem in Koroškem, sem dobro poznal. Služil sem Л let na Štaierskem (Ptuj) in iz Koroške mi je pošilial podrobne informacije prijatelj dr. Pekolj. ki ie tam služboval kot sodni adjunkt. Če se pomisli da je bi* lo tedaj pri sodiščih, osobito na Štajer*
skem in KoroSlcem, večinoma vse za« sedeno z nam nasprotnimi elementi in tako tudi v ministrstvu samem, kljub temu. da je bil justični minister že več časa dr. Pražak. ki pa je prebiral svo« je uradništvo jako oprezno, dejal bi skoro plaho in se le polagoma obdajal z uradništvom po svojih intencijah. — od Slovencev je bil pozvan v ministr« stvo okrajni sodnik iz Ptuja Levičnik — ni ostal moj govor neopažen i v ju* stičnem svetu i v visokih krogih, kar svedoči naslednja dogodbica.
Po odgoditvi drž zbora, ko sem bil zopet na svojem mestu pri drž. pravd* ništvu v Ljubljani, mi prispe nekega dne pisemce predsednika deželnega sodišča Kočevarja. v katerem me vabi k sebi. — ne vem več natanko s ka* kimi besedami, — a v jedru zaradi mo* jega nastopa v državnem -eboru. Jaz bi stavil, da tega nt naročil minister Pra» žak sam na lastno pest. ampak najbrže po vplivu svojega uradništva. Na to pismo nisem reagiral ne pismeno ne ustno. Kočevar ni bil moj šef in če« prav sem mnogokrat sedel poleg nie* ga v internih sejah kot zastopnik drž. pravdništva, ni nikdar omenil moiega molka. In če b' bil to storil sem bil pripravljen odgovoriti da nisem po za* konu nikomur dolžan odgovora za svo« je izjave v državnem zboru. Najbrže mu je bilo to v mislih, ker je mirno prenesel moje ignoriranje njegovega vabila. Čez tedne in ko sem mislil da je stvar že Dozahliena, mi dostavijo drugo pismo — reservat, — v katerem me prosi naj pride-1!, ker ne gre morda za kako opravičevanje moiega nasto« pa. ampak da želi ministrstvo izvedeti, kako hi se dognale vse te krivice, o ka» terih sem govoril To drugo vabilo je dobilo to ob'iko najbrže zato. ker je bržčas nreds Kočevar poročal da se za prvo vabilo nisem zmenil Na vabi* lo v tej oblik' sem se seveda od/val ter podal Jelieno izjavo, naelašajoč v uvodu, da daj^m iziavo prostovoljno in v interesu stvari ker nisem za svoj imun govor nikomur dolžan odgovora. V stvar sami sem izjavil, da je never« jetno da bi iustični upravi ne bile znane razmere oosehno na štajerskem in Koroškem g'^de unorahe sloven* skega jezika pri sod ščih Sicer pa je prav preprosta 'eč da se to dožene. Pri sodiščih v izključno ali delno slo« venskih okrajih nai se v regjistraturah vzameio aktni konvoluti. — nekateri, zadostuiHo «št'hpr(ihen» — in se bo videlo, da so moje pritožbe do pičice
utemeljene, ker eo vsi spisi izključno nemški.
Ko smo prišli na jesen zopet k za<= sedanju, sem imel opraviti pri justič= nem ministru. Beseda je nanesla tudi
na ta dogodek in minister je dejal, «da za enkrat ne bo nič dalje ukrenil, naj za sedaj zadostuje, da gospoda da je kontrolirana.«
Ignotus:
Zimske rože.
Ali naj vam pripovedujem o cvetih ca/i, ki cveto v času, ki je najbolj so' vražen rožam — v ledeni zimi? Pope; ljal bi vas v razkošne cvetličnjake na--$ih vrtnarij. Zunaj leži debel sneg in umazana megla pritiska k tlom, a tu pod stekleno streho cveto vijolice, na-gelji, dalije, krizanteme in bogsigavedi kake cvetlice še.
Morda pa želite nasvetov, kako se goje zimske cvetlice «za hišo in dom»? Da bi vam cvele v dneh, ko okrog vo= ga/ov zavija veter in buta z zasnežen

.■••vi
t <4ml
nimi vejami ob okna. a od peči se širi prijetna toplota. Morda bi radi izve: deli, kako prezimujejo naše cvetke, kako počivajo v njih soki, ki spomladi vzkipe in poženejo divno cvetje
Ali bi nemara hoteli zgodbo o tistih mrtvih rožah, ki se pojavijo ob ledenih jutrih na oknih? Tistih čudovitih cveU kah, ki nam niso nič manj umljive ko žive cvetke, ki rasto iz semena.
Hotel bi se za trenutek pomeniti z vami o zimskih rožah. Nemara pa bi lahko začeli pri ptičih, denimo pri vrab> cih, tistih drobnih postopačih, ki v mrzlih dneh potrkajo s svojimi kljun> čki na okna dobrih ljudi, kakor da bi slutili, da je človek žarišče dobrote. Da lahko človek greje tudi takrat, ko je v vsem neskončnem prostoru zima. Ko ni niti veje, da bi vrabec prosto sedel na njo in da ga ne bi zazeblo od brezčutnosti prirode, ki ga je dala.
O vrabcih in o drugih ptičjih vaga* bundih veste, da prezebajo in da si iščejo hrane. Morda odprete zjutraj okno in jim nasujete prosa. Morda jim nosite drobtinic v park, kjer so pone* kod postavili ptičja prehranjevališča, prave pravcate «ljudske kuhinje» za naše pernate postopače. Morda ste na* redili hišice na domačih drevesih, do* brodelne azile, kamor se lahko zate« čejo te drobne božje stvarce, ko nas gonski strah, ki vidi v takih novotarU jah neznansko čudežne gradove, pod' leže drugemu nagonu,' nagonu samo' ohranitve, ki išče varnosti in zavetja pred kruto zimo.
Tako ie tedaj s ptiči. Ali kaj je z usodo zimskih rož?
Če govorim o usodi, se mi zmerom zdi. da obstoji samo človeška usoda.
Stefli že mislili na človeško usodo, ki io izražajo zimske rože?
Morda zimske rože prezebajo, mor* da ne. Morda jim je gorko. Zlasti cvet* licam v vrtnarskih cvetličnjakih, kjer morajo kliti in rasti, da ubogajo g osno« darja, ki razpolaga z njihovimi šibkb mi telesci, z njihovo ljubeznijo, z njih peci ji in prašniki, z njihovimi koreni'* nami, z vsem, kar je v njih svetega in lepega.
Zakaj tudi cvetlično življenje je sveto.
Še svetejše je ptičje življenje.
In še svetejše, najsvetejše človeško.
Z vidika prirode, s stališča neskonč* nosti prostora in večnosti časa, ki se v njem rode in umirajo svetovi in ki mu tudi obstoj cele naše zemlje ni važnejši od obstoja cvetlice v travi, ptiča na veji in človeka v boju, s tega vidika je vse enako , Vse je sveto in nič ni sveto.
Ali z vidika človeka je najsvetejše človeško življenje.
SteAi mislili kedaj na otroke, ki pridejo na svet prav tako kot rože, kot sveti sad privlačnosti, ki obstoji med dvema spoloma in ki morajo rasti samo za to, ker jih vrtnar izkorišča. V časi pa tudi za to ne. Rastejo, ker jim je bilo dano življenje.
Gorko je cvetlicam v vrtnariji. Ni njihov čas, vendar pa cveto, ker jim je dobro. In ne čutijo več in ne žele več ko samo to gorkoto. Prevar jene so, a so zadovoljne.
Strašnejše je, če je preverjen za življenje človek in mora rasti in mu ni gorko. Zebe ga, nima kruha. Težko je ptiču, če ne najde dobre «ljudske kuhinje» in varnega azila, ali nepru merno težja je človeška usoda. Usoda otrok. Usoda revežev.
Hotel sem. da bi pred zimskimi ro* žami mislili na velike probleme našega časa: na socialne nrobleme. Ljudje smo in bodimo vedno ljudje.
So še rože. ki Hm je tudi dobro. ka* terim pa je težko, če so izražene v človeški usodi. Spomnite se cvetlic v
domači hiši. Prezimujejo. Nekje na toplejšem prostoru čakajo pomladi in solnca. Ko pride njihov čas, kako ve selo bo zaplalo v nevidnih žilah, s kako srečo bodo cvetele.
Kdo ve, kaj občutijo cvetlice? So on* stran sreče in nesreče. Ali mi ljudje nismo. Nam je vse v tem: sreča ali ne» sreča.
Hotel bi, da bi se večkrat spomnili vseh naših bratov in sester, ki čakajo nekje zadaj za nami,, da jih postavi* mo na solnce. Da tudi oni vzbrste in občutijo slast ljubezni in sreče. Da občutijo solnčno gorkoto življenja.
Hotel bi, da bi včasi mislili tudi na nesrečne, na one, ki žejajo po lepoti in dobroti, po človeških srcih.
Z drugimi besedami: da bi vsi mi, kar nas je, proučevali vprašanje člo* večnosti in človekoljubja in začeli iz* vajati to, kar nam bo velela vest.
Povsod,, pri slednji tihi roži, ki čaka v kakem kotu pomladi in oživetja.
Kaj so v primeri s tem ledene rože na oknih? Begotna igračka vode in mraza. Ali nekje sem bral, da bi moral človek občutiti pred njimi svojega Boga. Zakaj skrivnost so. Atomi vode se izkristalizirajo v nežne, včasi ume t* niško zaokrožene oblike. Tudi mrtva snov poje hvalo in slavo vesoljni Le* poti.
Mene je zmerom ganila večna skriv* nost teh mrtvih In bi hotel, da bi mi> slili tudi vi na večnost rož.
+J
Inž. Ferdo Lupša:
V indijskem pragozdu.
Doživljaji Slovenca v domovin! slona m tigra.
Sedaj, ko je pokrila našo domačo zemljo snežna odeja in je človeku ta> ko prijetno za družinskim ognjiščem se misli kaj rade bavijo s preteklostjo Ob plapolanju ognja v peči mi hite spomini čez morje in ocean tja v buj* no in divjo siamsko prirodo v zadnj1 Indiji, kjer sem prežive! mnogo let ne» prestano občudujoč bogastvo prirode in niene tisočere posebnosti.
Bilo je 1. 1016.. ko sem se odpravil v znanstvene nameii<- iz severnega ^iama v deželo Shan ob veletoku. k' se -me. nuje Mekong ^it-'teli ki ima pri sebi kak atlas, bo rade volje odprl zemlje«
vid zadnje Indije in poiskali svet ki se bo okoli njega sukalo moje pripo« vedovanje Moja karavana je prvič razprostrla šotore v majhni naselbini Ban Pa P.irtl-.ivar laselb'ne ki se ime« nuie v ie/iku domorodcev prijai*ban, me te orna/no spreje' in mi v poio» tforu omenil da bivajo v pragozdu tik /a nasplb'no divji pavi Sai čitateli po« /na te krasne ptiče ki '"b goie vdnrn«« čene tud1 po neketer;h naš;b hi*ah. Pnšla mi ie neodoljiva želja da ee po« Ham na 'ov na »■ega ponosnega pr"d» stavite'ia pernatih prebivalcev iprlJ'«-'-e
džungle (pragozda) Vaški župan je dc*
jal, da je prilika za lov jako ugodna. Domenila sva se, da mi naroči za pri> hodnje jutro moža, ki se spozna v рга* gozdu in ki me bo privedel tja, kjer so se pavi navadno zbirali.
Bilo je pred jutranjim svitom. Pri» roda je počivala v nočnem snu, ko sem zapustil z domačinom šotorišče. Dru* gega spremstva nisem vzel s seboj. Moj spremljevalec se je imenoval Keo. Krenila sva skozi manjšo goščavo: trnjev bambus, rontangovo grmičevje
in druge take rastline so se razrasle bohotno in nebrzdano kakor vidimo to samo v pragozdu kjer človek ne vpliva na prirodo ampak živi ves ne> skončni gozd prosto po svojih zako« nih. Vendar pa še nisva bila v pravem pragozdu Ko sva dospela na rob džungle, se je pojavilo na nebu prvo svitanje. V gozdu je ležal temnozeleni mrak. Človeško oko se mu kmalu pri» vadi in razločuje posamezne predmete Pot ni bila lahka. Moj spremljevalec je tuintam s svojim nožem (prirejenim nalašč za džunglo) odseka' kako vejo. včasi pa je napravil zareze v drevesno skorjo. To so bila sicei neznatna ven dar pa njegovemu veščemu očesu za? dostria znamenja Rila ie nekaka Ari.; jadnina nit v labirintu divje prirode Gorje človeku če se ta nit v pragozdu pretrga' Skoraj brezupno si izročen divjim чЛчт in zverine so tvoj posled« nji sodnik!
Moj spremljevalec se je včesi usta* vil in nekaj poslušal; nato pa je polo* žil dva prsta na usta in zavpil na ves glas, posnemajoč klic divjega pava: «Keo vok, keo vok.»
Ni trajalo dolgo in že se je oglasil iz goščave, nekoliko, streljajev dalje, enak glas Previdno in potihoma sva šla naprej; kako daleč, sam ne vem. Keo je stopal pred menoj, se nagibal zdaj na eno, zdaj na drugo stran in obračal jastrebje oči okoli po dreves« nih krošnjah. Zdajci je obstal, se obr* nil k meni, stopil korak nazaj in mi za* šepetal na uho: «Nok jung» (pav). Po* kazal je s prstom skozi goščavo v kro« šnjo velikega drevesa. Nekaj časa ni« sem opazil ničesar; pav je sedel v ve« jevju kakor kaka temna pošast, po* oolnoma zakrita z listjem.
Cez par trenutkov sem sprožil. Strel ie odmeval daleč tja po džungli. V okolici je zašumelo in hipoma se je uglasil živahen krik prestrašenih gozd* nih prebivalcev. Krdelo papig se je dvignilo z bližnjega drevesa in vrešče sfrtotalo v temno goščavo. Tudi divji petelin jo je s svojo družino naglo popi* hal na varno. Nekje v daljavi se je dvignil velik rinoceros=ptič in odjadral kričaje nad pragozd v zračne daljave. Lovska boginja mi topot ni bila na« klonjena- strel ni zadel le nekoliko drobnih vej je odtrgal pav pa je s svo« io družino vred srečno odletel. Potem se ie zopet vse umirilo in je zavladala tišina kakor da se ni nič zgodilo.
Medtem je prodiral v džunglo beli dan. Obrisi pragozda so postajali jas« neiši S spremljevalcem sva pridno sledila pava. «Keo vok keo vok» — se ie oglasilo iz bližine. Namignil sem spremljevalcu naj čaka in sem šel pre« vidno naprej v smeri, odkoder se je slišal pavov izzivalni klic. Trnieva go* Sčava mi je zanirala pot in pogled na» nrej je bil vedno težii Ali lovska strast me je gnala globlje in gloh'ie; zabrisal sem vse sledove za sabo. Ve* strpno, sem sledil klicu «keo vok». ki ie prihajal 7 raznih strani. Končno sem vendarle ugledni skozi veievie pavov 'iraciozn' ren ^e nekaj korakov in hi bil sprožil pu«ko AH pav se ie na mah dvignil — naihrže ie zasluti' nevarnost — in ml vreščaie izginil izpred oči.
V lovski strasti sem pozabi' ne sa« mo na spremljevalca, ampak tudi na vse druge okoliščine ki bi mi utegnile postati usodne Pozabil sem na nevar* nost, ki mi je stalno pretila s strani
tigra. Tudi nisem mislil na to, da bi se bil lahko izgubil v pragozdu in da mi v tem primeru niti moj vešči sprem* ljevalec ne bi mogel pomoči.
Pot je bila vedno težja. Razni zavi« jači, trnjeve rotang»palme, aroide, li«
nje se je kazalo v jasnejših podobah'. Glej onele mogočne girlande lijan in bodečega rotanga, ki s svojimi skriv« ljenimi ročicami, trepetaje kot silfide, vabijo v objem praproti in druge rast« line, da jih končno v preobilju listja
jane in druge rastline so se zgrinjale vedno bolj nagosto in zapirale pot. Tuintam sem si pomagal z nožem. Ni* sem niti občutil, da sem se opraskal. Slednjič se mi je želja izpolnila: pro* drl sem v bližino pava, sprožil puško in ponosni ptičji princ indijske džungle je padel mrtev na tla.
Šele po sem premagal lovsko zado« ščenje, ki se me je lotilo nad plenom v roki, sem se zavedel, da sem sam v tajnostni tišini divjega pragozda in da moram čimprej najti pot domov.
Jel sem klicati spremljevalca.
«Keo, Keol*
«Keo, ju nai!» (Keo. kje si?)
Klic je odmeval daleč po džungli, ali * v odgovora ni bilo. Še nekajkrat sem ga ponovil — zaman. Evo, semde te je zapeljala lovska strast, sem si očital. Morda pa jo je moj Keo popihal do» mov in pustil tujca na cedilu? Bogsiga« vedi.
*
Taval sem sam samcat po divjem gozdu. Solnce je prodrlo tuintam goste drevesne krošnje, vsenaokrog je valo* vilo življenje — ali prazno in strahot* no, brez človeka. V soju, ki je padal v polmrak džungle, je bil gozd prav« ljično lep. Vse njegovo bujno življe«
in cvetja neusmiljeno zaduše. Živa po« doba boja za obstoj. Kakor med ljud« mi: močnejši tlači slabšega, zvit človek premaga manj zvitega. In za poezijo so skrbele aroide, ki so se vzpenjale od zgoraj navzdol ter so se zdele s svojimi zračnimi koreninami kakor ni« ti pajčolana gozdne boginje «Theva« pa». Vsepovsod neusmiljena sila, ne« prestana in kruta borba za prostor luč in življenje. In vendar — popolna ti«
šina, zloslutno molčanje...
*
Zame, ki sem se izgubil v tej stra« šni goščavi, je bilo molčanje džungle ?e težje. Kakor iz onega sveta se je slišal zdajpazdaj kak glas iz: nežna« ne globine pragozda. Skrivnosten, mi« stičen. Le glasu mojega spremljevalca ni bilo.
Svet, ki sem po njem hodil, je bil mestoma hribovit, mestoma dolina: tu« intam tudi skalovje. Zdajpazdaj sem naletel na debele plasti humusa z ostan? ki iztrohnelih rastlin. Ozračje je bilo zelo vonjavo: dišalo je po orhidejah in vmes po opojnem voniu izhlapeva« jočega rastlinstva in gozdnih tal. Tak močan vonj ie povzročal glavobol in tiščanje v prsih Oglašal se je glad. ki sem ga skušal potolažiti z divjim sad«
jem. Bil sem v položaju pračloveka; le znanje mi je svetilo kakor slabo br» leča luč. Toda kaj je to v primeri z divjo prirodol
Iskal sem izhoda, a zaman. Že se je nižal dan. Če ne najdem poti iz prago« zda, bo treba poiskati prenočišče. Kje — sredi med zverinami, v sosedstvu tigra? Zasledil sem primeren prostor v vejevju mogočnega drevesa, ki so ga močno zarasle lijane. Splezal sem po ljjani na drevo in si naredil v precej« šnji zračni višini gnezdu podobno za« vetišče. V tem sem imel že nekaj iz« kušenj, ker nisem bil novinec v poto« vanju po džunglah.
Kmalu je nastopila tiha noč — tem* na, brez zvezd, neskončna. Narava je vsepovsod počivala. Že v prvih nočnih urah sem slišal v neznani daljavi za» molklo rjovenje kralja džungle — krvo« ločnega tigra. Tiger se je. sodeč po gla« su. podajal na rop. Kmalu se je oglasilo tudi trobentanje slonov, ki so najbrže odgovarjali tigrom na izzivalni po« zdrav. Kakor fantje«vasovalci v naših vaseh... No, lahko mi ni bilo pri srcu in vso noč nisem zatisnil očesa. Puška je bila venomer pripravljena...
Ob jutranjem svitu sem zopet ves oživel Splezal sem z drevesa in prodi« ral naprej. Zdajci sem začul neko šu« menje. Žuborel je potok. Sedel sem na rob potoka in premišljeval. Kaj ko bi me lahko ta potok izpeljal is strahot« nega labirinta?
Usoda mj je bila naklonjena. Že ob prvih jutranjih urah sem prispel ob vodnem toku k neki skupini Laotov (domorodnih prebivalcev), ki so vlačili les k potoku. Lesti so mi postregli z rižem in suhim bivoljim mesom. Pripo« vedovali so mi, da jih je minulo noč napadel tiger, vendar pa nj imel uspe* ha. Bil je bržčas tisti tiger, ki sem ga slišal, ko je rjoveč hitel na lov.
Neki Laot me je potem ponesel s slonom skozi džunglo v Ban Pa, kjer sem prejšnji dan zapustil svoje šotori« šče. Stoprav v prvih nočnih urah sva dospela nazaj. V šotorišču je plapolal velik ogenj, ki so krog njega sedeli moii spremljevalci. Blagodejna idila..
Bili so, kajpa, vsi v velikih skrbeh, kajti Keo se je vrnil in sporočil, da sem zašel v pragozdu in da sem padel v kremplje tigru ali črnemu medvedu. Keo me je dolgo iskal, ven« dar pa me ni našel, ker sem se preglo* boko izgubil. Uradnik, ki mi ga je do« delila vlada, je razposlal ljudi za mano, ki pa me niso mogli najti.
Drugega dne sem krenil naprej po laotskem ozemlju in v deželo Shan.
GAMMA;
Star običaj
Na Slovaškem imajo star običaj, da na Sveti večer pred večerjo gospodi» nje namažejo otrokom čelo z medom, češ, naj bi jih imeli ljudje tako radi kot čebele med.
Ali ni krasna ta misel? Ali se ne bi lahko razširil fak obiraj tudi med na> mi? Sam med sicer ne bo zalege!; kar pa ie / tem običaiu krasnega, je tež* nja, da bi ljudje liubili otr^1-?. To se nam za i nežno in pn" ipljivo.
Ali pod to težnjo tiči Se globifa mU sel: da bi ljudje ljubili 'judi. Pa ne zgolj nekatere: vse
Kje na svetu s( čebele, na katerih zlatih travnikih, ki nosijo tak med?
Svečani sprejem poslanikov pri ministrskem predsedniku v neki azijski državi. Zbrani so vsi inozemski poslaniki in domači ministri.
Nenadoma opazi angleški poslanik, da mu je nekdo ukradel dragoceno uro. Diskretno stopi k ministrskemu predsedniku in mu ves razburjen razodene, kaj se mu je pripetilo.
—	Ali sumite kora, Ekscelenca? — vpraša ministrski predsednik prestrašeno.
—	Zdi se mi, da je izmaknil uro oni-le gospod, ki odhaja skozi vrata.
—	Nemogoče! To je vendar naš pravosodni minister!
—!!
Ministrski predsednik občuti vso neprijetnost položaja in pravi, da bo zadevo uredil. Zapusti dvorano in se vrne čez malo časa z ukradeno uro.
Angleški poslanik je bil prijetno presenečen in ie zahvaljujoč se vprašal:
—	Gospod ministrski predsednik, kaj je dejal gospod pravosodni minister, ko ste mu vzeli uro? Menim, da mu je bila zadeva izredno neprijetna.
—	Nikar ne skrbite — je odvrnil ministrski predsednik — saj sploh ni opazil, da sem mu potegnil uro iz žepa.
¥
v Slavni ameriški pisatelj Mark Twain, čigar povestim se je smejala vsa Amerika, ie nekoč na povabilo protialkohol-ne organizacije predaval v nekem mestu o škodljivosti alkohola. Predavanje je bilo, kajpada, resno. Ko je Twain prebral prvi stavek, ie bruhnilo vse občinstvo v presrčen smeh. Twain je bil presenečen: Zlodia — si ie mislil — saj vendar nisem zinil nič smešnega! Prekinil je predavanje in prosil občinstvo miru, češ, .njegova izvajanja so resna in naj občinstvo ne pričakuje humorja.
Nato je Twain nadaljeval. Zopet ga je prekinil smeh. Občinstvo ie mislilo, da je predavateljevo naglašanje tesnobe zopet kak humorističen »trik« Twain je izgubil živce in je ie! razburjeno kriliti z rokami ter mrgoditi obraz. To pa je bilo v resnici smešno in ljudje so se uprav krohotali.
Twain je bil vedno boli razburjen in je slednjič ogorčeno zavpil:
—	Norcem ne bom govoril.
cue
Zdaj je šele občinstvo vzljubilo dov-tipnega Twaina. Pristopilo je par mož, ki so vzeli humorista na ramena in ga zmagoslavno nesli po dvorani. Twain, ki je redko nastopal kot javni govornik, je bil deležen navdušenih ovacij.
— Ta je iznajdljiv šaljivec! — so vzklikali čitatelji njegovih spisov in ga pozdravljali.
Twain pa se je cmeril in je premišljeval o zabranjenerou sadu šaljivcev,
ki se imenuje — resnoba.
★
Ali ste že opazili, da ljudje dobro pomnijo imena onih, ki so iznašli kako neprijetno reč, da pa ne vedo, komu naj se zahvalijo za dobrine, ki store naše življenje lepše in slajše? Vsak človek ve. kdo je izumel smodnik in telefon, ali kdo ie prvi zasnoval dohodninski davek. Povejte pa to - le: Kdo je izumil kavarno, cigareto, poljub in blazino? Človeštvo je očividno pozabilo svoje velike dobrotnike! *
Naš Pašić!
Številne anekdote se pripovedujejo o njem in še več jih bodo znali zanamci. Bolj ko se pomika čas njegovega življenja v preteklost bolj legendarno po-staia njegovo bitje in žitje.
Hercegovinski kmetje pripoveduiejo o Pašiću zgodbe, ki že močno diše po legendah in pravljicah. Taka je n. pr. pravlrca o sestanku Pašičai z bivš'm nemškim cesarjem Viljemom II. V resnici se nista nikoli videla...
Napočile so težke ure za srbski narod — se začenia pravljica. Tedaj se je Pašić spomnil, da gospoduje v daljnji švabski deželi mogočni cesar Viljem. Nadejal se ie od niega pomoči. Težko se je odplavil na pot. toda ILiudski blagor ie zahteva! to žrtev in modri državnik se ie vdal.
Bog ve, koliko časa je hodil v daljnjo švabsko deželo Pa ie prispel do Vilje-movega gradu. Na vratih ie stal mogočen stražnik ki ni pustil nikoear v palačo, če mu ni povedal, kai želi od cesarja. Pašič mu ie razodel svoje želje in voiščak ie odvrnil:
— Česat te bo sprejel, vendar pa po-čakai. ker <ra ni doma. Pridi iutri ob
tem času! Toda pazi na mačka s s v e č o 1
Pašić je vprašal, kaj naj to pomeni, ali «Švaba» je že občutil, da je preveč povedal in ni niti črhnil več.
Pašić je dolgo premišljeval in ugibal, kaj neki pomeni maček s svečo. Ponoči se mu je sanjalo o tem in mu je v sanjah prišla rešitev.
Drugega dne je krenil na dvor. Bil je takoj sprejet. Cesar mu je dejal: »Danes te prvikrat vidim. O tebi sem slišal že veliko glasov, zdaj pa bi se hotel preveriti, ali si res tako moder, kakor pravijo, da si. Preden boš razodel svoje želje, mi moraš odgovoriti na neko vprašanje. Po tem te bom sodil in ti izpolnil želje.«
Pašić si ie pogladil dolgo brado in si je mislil: Ce bo začel z mačkom, ne vem, ali bom uganil. Toda Viljem je vprašal tako-le:
— Kai je boljše: ljudstvo ali inteligenca? Kaj je močnejše: narava ali vzioia?
Pašić je brž odvrnil:
—	Ljudstvo je boljše od inteligence ;n narava je silnejša od vzgoje.
Viliem se je namrdnil in rekel:
—	Ei. ej. Pašić! Zdai vidim, da nisi tako lokav. Bo težko izpolniti tvoje želje!
In je ukazal:
—	Odprite vrata!
Vrata so se odprla in v sobo ie planil ogromen maček. Šel je k zadnjim vratam in prinesel k sprednjim vratam
gorečo svečo. Nosil jo je — Bog spoštuj sv. krst — kakor pop svečo v cerkvi.
—	Glej. Pašić in prevdaril — je dejal Viljem smehljaje. — To je inteligenca, Pašić, ne pa ljudstvol To je vzgoja, ne pa narava.
Maček je nosil svečo pred sabo in ni niti trenil z očesom. Vražji premetenci so Švabi. Maček nosi svečo in si ne ožge brk!
—	Zdaj pa povej, — je rekel Viljem — čemu si prišel k meni?
Tedaj pa ie pašić molče potegnil roko z žepa in spustil miš.
No, ko bi videli, kaj je bilo sedaj s švabsko modrostjo! Miš teka okrog in se hoče rešiti, maček pa na mah pozabi na svečo, mačja narava se vzbudi in začne se lov za miško.
Viljem je strme zrl sad svoje vzgoje. Sveča je ugasnila na tleh in maček je lovil miš.
Pašić se je cesarju lokavo smehljal in ga vprašal s pogledi:
—	Kai pa to pomeni?
Tedaj je Pašić izpregovoril:
—	Glej. tako je cesar. Tudi mačka je lovila miši pa kaj jih ne bi njen sin. Taka je mačja narava, zato je pozabil na vzgojo.
In tako ie maček vlovil miš, ni pa Viljem vlovil Pašića. Radi tega ni hotel usl'šati njegovih želja. In zato je izbruhnila velika voina.
Kaj pravi dr. Vseznal.
Dnevna potreba vode (voda kava, juha, sadje itd ) iznaša pri odraslem človeku naj«
več 2000 do 3000 gramov, t. j. 2 do 3 litre. •
Praviloma srce 4 krat udari, ko človek enkrat dihne.
Rdeče krvno telesce tehta 00000? gra« ma Teža, ki si je ne moremo niti zami« sliti.
Neka angleška bolniška blapajna ie do« gnala na podlagi 71etnih opazovani, da so pri oddelku za nbst'nente plačali 4, pri odd'.-lku za zmern" pivce pa 13 delovnih dni za osebo in leto
Človeško telo vsebuje »eč bilijonov celic (Bilijon je milijon milijonov ali tisoč mili« jard.)
Človeška koža ima nižjo temperaturo kot iznaša temperatura v notranjosti. Najhlad« nejši ie vrh no>a in uhelj, kjer ima koža samo 22—24 stopinj Celzija.
Ženske dihajo hitreie kot moški in stari
možje hitreje od mladih.
*
Veliki slikar in kipar Leonardo da Vinci je bil levorok in je izdelal vsa svoja dela г levico.
Solnce izžari v poletnem času na vsak hektar zemeljske površine toliko gorkote, da bi lahko dobili iz nje 17.000 konjskih sil.
Kilogram strdi indela 80.000 čebelic.
Dr. ValUr Bohinec:
V podzemnem svetu,
(Odlomki iz predavanja v »Društvu za r&riskavanje jam« v Ljubljani 24. 11. in na Vrhniki 19. 12. 1926.)
Naša slovenska zemlja je tako bogata na naravnih čudežih vseh vrst, da je ljubitelju narave petdeset prostih nedelj v letu preskromno odmerjen čas, da bi se mogel vsem posvetiti. Gotovo pa ni prav, da zanemarjamo naše Dolenjsko. dasi nudi svojim obiskovalcem mnogo zanimivih pokrajin, še manj pa je prav, da zanemarjamo in pozablja* mo notranjski svet Slovenska srca bi ga morala ljubiti prav tako, kakor alpske vrhunce — sai je ta del naše domovine znan vsemu svetu kot ena na'-zanimivejšlh pokrajin zemlje sploh, kot pokrajina kraških pojavov, skritih podzemskih rečnih sistemov in jam. Že iz 13 stoletja, iz leta 1213.', imamo zapiske obiskovalcev v Postojnski jami in od takrat glas o čarobnem kranjskem podzemskem svetu ne utihne več. Seveda govore starejša poročila o naših jamah le s težko prikrito-grozo in šele 19. stoletje jim je šlo do živega z orodji znanstvenega raziskavanja. Krog 1. 1850 je bilo zanimanje zanje že toliko, da je nekdo čisto resno predlagal v časopisih, naj zgradijo nameravano južno železnico na progi od Ljubljane do Trsta pod zemljo, pri čemer naj bi se uporabili več kilometrov dolgi rovi Postojnske, Škocijarrekih in drugih jam. In to je bilo v času, ko še njso pognali električne luči in ko je bil znan šele majhen odstotek kraškega podzemlja! Preiskavanje njegovih čudežev je zaposlilo učenjake še v celi drugi polovici 19. stoletja. Bili so to večinoma Nemci, ki pa so imeli in izrabljali izključno slovenske vodnike. Šele pozno smo se Slovenci lotili znanstvenega dela pod zemljo; posamezni raziskovalci mu tudi niso mogli biti kos, ker to delo brez lestev, svetilk, čo!no<v in drugih priprav ni mogoče. Zato smo večje uspehe moeli pričakovati šele z ustanovitvijo »Društva za raziskavanje jam« v Ljubljani J. 1910. To predvojno društvo je bilo razdeljeno na več skupin, predvsem na dolenjsko, kočevsko in hidrografično Skupino. Njih mnogo obetajoče delovanje je prekinila vojna, lani pa je dništvo zopet oživelo, topot v najtežjih razmerah, a vendar je, kakor smo slišali na občnem zboru, v
enem letu pregledalo in znanstveno preiskalo nič manj kot 48 jam. Naloge, ki ga še čakajo, so velike, kajti naš podzemski svet skriva še nebroj nerešenih problemov zlasti kar se tiče hi' drografije. Prav z njo. ki bi pri svoji kompliciranosti zahtevala posebnega sestavka, se topot ne bomo toliko ba* vili, ogledali si bomo bolj podrobno le
Slika l.; Škrape ipo A, tteimu),
način poslanka iam sploh, zlasti postanka njih vsebine, predvsem kapnikov in njih raznih oblik Prav na kratko se bomo potem nekoliko ozrli na ledenice in obmorske jame.
Največja med vsemi doslej znanimi jamami ie Dač takozvana Mamutova jama v Severni Ameriki, ki ima dolžino približno 50 km. takoj za njo pridejo po velikosti naše kraške jame, ki so sicer mnogo manjše — Postojnska dosega 25 km dolžine znanih rovov — a tudi te nam pričajo o velikanskem pomenu pod zemljo tekoče vode: kajti voda jih ustvarja Voda deluje na ka' menje na dva načina, mehanično in kemično. Deževne kaplje dosegajo zemljo s precejšnjo silo; na vsaki njivi, na vsakem golem obronku lahko vidimo učinek odtekajoče dežnice. ki od' naša fine delce zemeljske površine. To se dogaja pri vsakem dežju v brezštevilnih ozkih črtah, ki lih prihodnji nalivi poglabljajo, dokler nimamo pred seboj pravih žlebov, po katerih drvi voda tem lažje nizdol. To mehanično delovanje tekoče vode, erozijo, pod-
pira v izdatni meri kemično, kamenje razkrajajoče delovanje vode, takozvana korozija. Jasno je, da bq obojna uničujoča sila vode delovala najlažje v mehkejšem in lahko topljivem kamenju. Zato so podzemske jame našle svojo pravo domovino v apnencu in dolomitu, ki sestavliata naša kraška tla. Poskusi v laboratoriju so pokazali, da se raztopi en del apnenca v 10.000 delih mrzle, kemično čiste vode. PodT nebna voda, ki pada na zemljo, pa ni fliorda kemično čista temveč sprejema na svoji poti poleg manjših množin ki® sika in vodika iz zraka, tudi precejšnje količine ogljikove kisline; ta podpira kemično razkrajajočo moč vode tako zelo. da raztopi ista množina yode, če vsebuje ogljikovo kislino, približno desetkrat tolikšno množino kamenja, kot kemično čista voda. Naravnost uničujoči učinek take vode na kraškem tlu nam pokaže naša slika št. 1 Izprva si moramo tu misliti ravno, lahno nagnjeno ploščo. Voda ie po niei na opisani način odtekala, ustvarila naiprei majhne žlebiče, a jih sčasoma razširila s svojim mehaničnim, zlasti pa s kemičnim delovanjem. Iz nekoč velike, ravne plošče so nastale takozvane škrape.
Slika 2.: Drevo, poa kalenrr se ugreza zemlja (fot. P. Kuna ver).
razsekano in razgrizeno kamenje, kakor ga srečujemo povsod na Krasu. Kakor na površini, pa deluje v apnencu voda razdirajoče in uničujoče tudi pod
povrlino. Vsi studenci oziroma reke,
ki izstopajo iz kraških tal, vsebujejo velike množine raztopljenih snovi. Izračunali so. da odnaša notranjska Reka v enem letu nič manj kot 210 milijonov kg kamenja v morje. Vsako leto se morajo torej v porečju tega kraškega večinoma podzemskega toka povečati obstoječe jame oziroma tvoriti nove v obsegu 80.000 cbm, kar bi odgovarjalo kocki s 43 m dolgo stranico. Da se to erozijsko in korozijsko delovanje vode v podzemlju vrši lahko tudi zelo hitro, nam lepo pokaže slika št. 2, ki je bila letos posneta v bližini Vrhnike: zemlja se tu udira pod drevesom tako, da so njegove korenine že čisto zunaj in je le vprašanje časa, da se jim odmakne še zadnje oporišče in trešči le količkaj viharna noč drevo na tla. Pod njim se širi in vedno bolj poglablja velika kraška dolina. Včasih se vrši tako udiranje zemle tako naglo, da doseže pod zemljo se nahajajoče votle prostore in 1 odgrne vhod v podzemski svet.
Nastanek in oblika jam je zelo različna in je odvisna ne le od trdote hribin, v katerih se nahajajo, temveč tudi od lege njihovih plasti. Ce stoje te plasti kolikor toliko pokončno, bodo tudi razpoke, po katerih odteka voda v globino, pokončne, in ji nudile lahko pot. Ako se nahaja taka razpoka neposredno na površini zemlje, kakor pri naši risbi št. 13 v slučajih A in C, bo
&=> kapr ikt
Kisba 13.: Shema jam s pronicajočo .vodo (po Kneblu).
nastala ozka jama, ki je usmerjena le v globino in v kateri se tudi ne morejo tvoriti nikaki kapniki, le tu in tam lahko prevleče siga njihove stene. Dn9 pokrivajo skozi zgornjo odprtino vne-šeni in s sten jame same odkrušeni in odplavljeni sedimenti. Takih jam imamo na našem Krasu in plasti na Dolenjskem več. Njih oblika je v mnogih
slučajih seveda mnogo bo?j komplicirana, kot more to pokazati naša le shematična slika. Globina takih naravnih rovov lahko doseže velike izmere. Tako je n. pr. na Dolenjskem Okrogli-ca, blizu Kompolja globoka 90 m, v Istri pa so jeseni 1. 1924. tržaški jamo-slovci skozi več mesecev preiskovali jamo pri Račji vasi, ki ima svoje dno šele 450 m pod zemeljsko površino in je tako najglobokejša doslei znana naravna jama na zemlji sploh. Naša srednja risba B nam pokaže zopet drug tip jame, jamo s kapniki, ki je nastala iz večjega števila razpok, pri katerih je voda kemično raztopila vmes se nahajajoče hribine. V takih jamah nahajamo povsod kapnike, ki so tu mogli nastati nemoteni po zunanjih vplivih na način, ki bo o njem govor še pozneje. Vse tri vrste jam, kakor jih vidimo shematično tu narisane, lahko združimo v eno skupimo jam s pronica <očo vof'o ?1i kapnih jam, ki ne vsebujejo nobenih horicontalno tekočih voda.
Slika 3.: Velika Karlovica (fot. V. Bohinec).
Njim nasprotne so jame, skozi katere tečejo reke. Izoblikovane so v obliki rovov z razmeroma majhno višino in širino, a zato večkrat prav veliko dolžino. Geograf in hidrolog se zanje najbolj zanima, ker mu odkrivajo tajna pota podzemeljskih voda in s tem potek podzemske razvodnice, manj pa privlačujejo turista, ker vsled svoje vlage ne vsebujejo kapnikov. Seveda se dogaja, da preloži podzemska reka v
slučaju, da so skladi topljivega oziroma lahko propustnega kamenja, skozi katere teče, dovolj razsežni, svoj tok še globlje, tako da zapusti svojo prvotno strugo. Slednja dobi s tem značaj razmeroma suhe jame in kapniki se v njej lahko tvorijo. Ta slučaj imamo pri Postojnski jami. Njeni globokejši, vlažni deli, po katerih teče današnja Pivka, so brez siginih tvorb, višje ležeči deli, po katerih je voda tekla v davnih časih, pa so danes izpolnjeni s čudovitimi kapniškimi oblikami. O rečnih jamah na- povedano zadostuje. V sliki št. 3 pokažem le Veliko Karlovico, znani odtok Cerkniškega jezera.
Vhodi v jame so prav različni. Slič-nega kakor v Veliko Karlovico, imamo v več slučajih, razlika je le v tem, da so ti vhodi na suhem. Pri njih ne vemo nikoli, ali pridemo le v globok prepad ali rov, ki se po nekaj metrih že konča, ali najdemo v globini dohod h kaki prostornejši jami. V naravi nahajamo ,namreč obe obliki kapnih jam večkrat združeni tako, da imamo najprej globok rov, iz njega pa potem prehod v vodoravno ali polagoma v globino se spuščajočo votlino. V svojem pravem elementu pa je jamoslovec, ko pride po premaganem vhodu v prostore, kjer se prikaže v medlem svitu njegove svetilke krasota kapniških tvorb v na različnejših oblikah. Z njimi se bomo sedaj bavili nekoliko bolj natančno. S stropa vise v njih krasni tanki in debelejši kapniki, ki jih imenujemo stalaktite, iz tal pa rastejo proti stropu takozvani stalagmiti, ki so bolj debeli in zaokroženi. Rekli smo že prej, da se nahaja v podnebni vodi, ki pronica po propustnem apnencu v globino, precej ogljikove kisline. Ko teče ta voda skozi apnenec, se v njej tvori kalcijev hidrokarbonat in je te sestavine v vod; tem več, čim daljša je pot, ki jo mora napraviti voda skozi apnenčeve sklade Če se temperatura vode poviša iz tega ali onega vzroka, ali pa če začne voda izhlapevati, se izloča ogljikov dioksid in nastaja mnogo težje raztopljivi kalcijev monokarbonat Ca СОз. ki se izloča v jamah kot kal-citna konkrecija ali kot rečemo navadno, kot siga.
Naša risba št. 14 nam pokaže shematično proces nastanka sige kakor tudi njenih kapniških tvorb. Ko pride z raztopljenim apnencem nasičena voda skozi razpoko na strop jame, se ustavi tu v obliki prostoviseče kaplje.
Če so dani opisani predpogoji za izločevanje kalcita, se prosti del take kaplje prevleče s prav tanko kožico iz kalcijevega monokarbonata. Ko se pridruži kaplji 'Se več od zgoraj prihajajoče vode, se kaplja veča in končno

^ајзг^^A.
kamen
Risba 14.: Nastanek sige in kapnikov 1.
obteži tako da pade dol; pri tem se kalcitna kožica utrga, njen gornji rob pa ostane na mestu, kjer je kaplja prej visela. Tako nastane obroček, katerega prerez vidimo na risbi na levi zgoraj. Ostali del kaplje se je na dnu ia-me razblinil, voda ie izhlapela in tako se je izločil ves v kaplji se nahajajoči apnenec. S prihodnjimi kapljami se ves proces nadaljuje, zgoraj se pridružuje obroček k obročku,, dokler ne nastane ozka. na obeh straneh odprta cevka, njej nasproti se pa dviga iz tal siga v majhnem hribčku: ta ima na svojem gornjem koncu vdolbinico. ki je nastala vsled odbojne sile kapeli in ker ostane na tem mestu vedno nekaj vode, ki ne izhlapi. Ker pa prihajajo pronicajoče vode ie redko skozi eno in isto odprtino v stropu, marveč od vseh strani, kakor ie to v sredini zgoraj označeno z obstranskima puščicama, se obdaja cevka z vedno debelejšo plastjo sige. tako da nastane končno, kakor vidimo v risbi na desni, s stropa viseči kapnik ali stalaktit, njemu nasproti pa raste stalagmit, ki ie obširnejši, ker dobiva toliko več kalcita: stalagmit tudi nima nikake cevke v 9voji sredini Proces se nadaljuje na način, ki je iasno razviden na risbi št. 15 Ne le dno iame se pokriva z vedno debelejšo plastjo sige. tudi kapniki postajajo vedno mogočneiši in se bližaio vedno boli drug drugemu, dokler ne zadenejo drug ob drugega, kakor v srednji sliki in se končno zlijejo v mogočen steber, ki ima v svoji zgornji polovici cevko, a sicer izgleda, kakor da je zlit iz enega kosa
Barva kapn'knv je različna in vplivajo nanjo kemična in mehanična one-
čiščenja pronicajočih voda. Čisti, brezbarvni kapniki so zelo redki: v naših jamah imamo ponajveč neprozorne, rjavkaste kapnike, kar si lahko razlagamo iz tega, da vsebuje voda delce ilovice ali pa tudi železa. Če tečejo
Бат<? ru
Risba 15.: Nastanek sige in kapnikov II. (po Kyrle»u).
pronicajoče vode najprej skozi ležišča bakra, kobalta ali niklja, se razkrajajo tudi majhne množine teh kovin in kapniki dobivajo rdečkasto, modro ali celo zeleno barvo. Take barvane jame se nahajajo n. pr. na Moravskem in Slovaškem in vzbujajo seveda pri širši publiki največje zanimanje.
(Konec prihodnjič.)
Življenje nima drugegi vzroka in mi vsi prihajamo rad tega na svet, da vsak izmed nas izvrši svojs življenjsko delo in potem izgine. Emil Zola.
»♦HM»»»>tttM«»»M»t»«M»»t»MH*M»
Nekdanji .merišk» prezident Andrews Johnson je omenil v svojem govoru ▼ Washingtonu, da je nastopil svojo politič« no pot kot ohčinsk odbornik in je potem stopnjema deloval v vseh zakonodajnih panogah. Neki nasprotnik ga je prekinil z opazko: «Da. od krojača naprej.« Prezident se ni ('al zmotiti. Dejal je: <xNekateri gospodje mi očitajo, da sem bil krojač. Res je, vent ir pa mi to tli v sra» moto. Dokler ssm bil krojač, so trdili vsi ljudje, ki so me poznali, da je moje delo dobro. Kdorkoli si je dal pri meni sešiti obleko, je bil zadovoljen. Vedno sem bil natančen, zanesljiv in mojster v tem, česar sem se lotil Ni sramota, da je bil vaS pre* zident krojač; sra...ota bi bila, če bi bil slab krojačj*
Jevgenij Čirikov:
Pri fotografu.
Begunska zgodba.
Valja je navdušeno dekle. Narava jo je opremila s tako neizčrpno življenjsko močjo, veseljem do sveta in smehom, da niso zapustile vse grozote rdeče revolucije nobenega sledu v njeni dyšj. V zadnjem času ie postala še bolj navdušena: prekipevajoče veselje ie kar brizgalo iz njenih oči. smeha, urnih kretenj. Sploh ni več podobna »begunki«.
»Kaj pa vam je. Valja?«
Napad idiotskega smeha...
Vse je imelo preproste razloge: Valja se je zaljubila vanj. on pa v njo. in sreča je privrela čez rob mlade duše. Mar je mogoče skriti solnce? Mlada sreča je kakor solnce! Tudi ljubezen je solnce. Naj se skriva Kakor hoče. bo vendar zasijalo in izdalo skrivnosti ljudem...
Valja stoji pred ogledalom in se smehlja svoji sliki. Niti ne opazi da jo oddaleč gledam Smehljaji so različni: zdaj skromni zdaj široki s siiajočimi zobmi, zdai zamišljeno otožni To je cel potok »pomembnih« smehljajev.
»Valja! Niste bolna?«
»Zakaj?« je vprašala plašno Valja, stopila proč od ogledala in postala tako rdeča, kakor da so se razcveli na njenem licu maki.
»Nekoč ie živel Narcis, lep mladenič. Zaljubil se je v lastno sliko v vodi ža-rečega potoka...«
»Sal vem! A motite se...«
Postala ie še bolj rdeča in se pričela opravičevati, češ da sploh ni vase zaljubljena. in dobro ve, da sploh ni lepa, smehlja se pa kar tako. ne pa radi...
Pričel sem zasmehovati njeno zadrego, rekel sem ji. da je koketa. Valja je postala hudo jezna in v sreu mi je izdala svojo skrivnost.
»Obljubila sem nekemu človeku svojo sliko in... prosil je. da bi se jaz smehljala na sliki. Saj sploh ne razumem, zakaj hoče. da bi se smehljaja, a... saj vem. da se jako neumno smehljam.«
»A tako, izbirali ste smehljaj!«
Potem je pričela Valja vpraševati o fptografih:
»Kateri le v Pragi najboljši, pa ni posebno drag!«
Rekel sem naslov:
»Tam se fotografirajo samo zaljubljenci, Valja, in v izložbi ni nobenega
človeka, ki se ne bi smejal! Tam se fotografirajo samo srečni ljudje v dobi najlepše ljubezni t. j. do dneva poroke vštevši svatbo samo!«
Minilo je več dni. Valj„ se ni prikazala. Nekoč zvečer se je plašno stresel zvonček v veži. potem ie zazvonil dolgo in nestrpno. Bil sem sam doma. pustil sem delo in stekel v vežo. razburjen po nemirnem zvonenju.
»Glej no. Valja! Kaj pa vam je? Zak^j ste tako resni in se nič ne smehljate?«
Valja je v resnici čudno izgledala. Nemir na obrazku, strah v očeh. jeza v glasu.
»Ne vem, kako bi se rešila tega bedaka. Zasleduje me...«
Očitajoče sem zmajal z glavo, ker sem mislil da govori Valja o človeku, za katerega je študirala smehljaje A zvedel sem da sem se zmoti!: govorila je o fotografu, pri katerem je naročija slike.
»Vtepel si je bedak v glavo, da sem se zaljubila vanj in mi zdaj ne da miru. Preži na me in me spremlja ,.. Tudi zdaj me je nadlegoval in gotovo me pričakuje zunaj.,. Ne bom šla sama domov.«
»Ostanite pri meni. zdaj se bosta povrnila žena in hčerka,.. Čaj bomo pili...«
Valja je ostala Prišli sta žena s hčer-, ko. Tovarišici sta se srčno poljubili in odšli na zaupen pogovor: iz njune sobe je venomer donel jasni dekliški smeh, Pri čaju ie postajala Valja dobre volje, smehljala se je z vročimi očmi in je povedala. kako se je dogodila vsa ta »bedarija«.
»Ko me je fotografiral sem se smehljala pa je mislil, bedak da z njim koketiram. Prvič so bile slike slabe vzela sem jih. a sem se fotografi r;a'a zopet. Smehljaj se ni posrečil. Zbesral me je. . ker sem morala gledati zdaj aparat, zdaj njega. Potem Pn se mi je predstavil ip me spremil do vrat Sel ie za menoj in je izvedel kj stanujem. Poklonil mi je dva ducata slik. pravil je, da »so za poizkušnjo« — in velikansko povečano sliko. Nisem vzela pa mi jih je poslal na stanovanje Sluga jih je prinesel... Ne vem. kaj naj storim ..
»No. vidite Valja kako mora b'ti človek previden s smehljajem!«
»Nasmehnila sem se in vidim, da se ta neumnež tudi smeje Potem so se pričeli komplimenti. globoki pogledi potem krepko stiskanje roke. Kaka domišljija ...!«
Pol leta pozneje je postala Valja foto* grafova žena in se nj več smejala.
Prišla je včasih Valjina matj. pohlevna starka, in je pripovedovala:
»Je vsaj konec tega begunskega pas* jega življenja! Pošten človek ie. lastna fotografija pomeni stalni dohodek: ljudje se bodo vedno fotografirali... Ne bo nikdar brez kruha Kaj pa bi bilo. če bj vzela onega capina ... Kaj je na tem, da je končal univerzo. Doktor juris je, a vendar nosi opeko na nove stavbe!
1Фммм»»ммм»>мижммФ«м>мм1
Zdaj bom vsaj v miru umrla, i o je bilo pač njei namenjeno to ie bila njena usoda. Ce se ne bi nasmehnila takrat ko se je fotografirala se ne bi ničesar zgodilo! Niti smehljaj mu ni bil namenjen, a vendar... To je božja volja!« Prišla je včasih tudi Valja in pravila: »Kako neumni so ljudje, če pridejo k fotografu. Vsak se pači hoče biti velik človek, veseljak, srečen. Prisiljeno se smehljajo, če pa je slika narejena, izgle« dajo. kakor da so odložili krinko... Moj Bog, kako sem se naveličala foto* grafije! To je zavod za norce...«
In Valja se je otožno smehljala, otožno je zrla v daljavo.
Уџк Karadžič:
Škola u Srbiji početkom prošloga vijeka.
Prepričani smo. da bodo čitatelji z veseljcai pozdravili naš namen, da obeloda.iimo v sleherni Številki kak sestavek v srbohrvaščini Tako bo* r.iO najlepši pospeševali tisto zbli* žanje, ki ^ mora želeti vsak jugo* slovensko čuteč Slovenec. Na koncu slede kratk" podatki o pisatelju in slovarček manj znanih besed
Uredništvo.
До године 1804. ни у сто села није било свуда једне школе, него који су мисдили бити попови и калуђери, учили су no манастирима код калу-ђера или no селима код попова. Код свакога манастира било je no неко-ликр ђака, ma који су мањи, они су љетв чувал^ каае, овце, јариће, сви-ње, садили лук.' ишли уз плуг, ку-пили сијено, шљиве и т. д., a већи су ишли с калуђерима no писанији; a зими, пошто би сви у јутро допи-јели дрва, и no том већи напојили калуђерске коње, ft мањи почистилн собе, скупили би ce у какву собу, те би им какав калуђер или ђакон по-казивао да уче читати, или би сваки учио код свога духовника. Многи љети забораве што зими науче, a тако су гдјекоји учили no четири го-дине, na још нијесу знали читати. Попови су обично имали no једнога или лва ђака. који су такођер чува-ли стоку, радили све домаће посло-
ве и носили водицу no селима. Ако ли би гдје у нахији била (или по-стала) школа, онда љулп оу из окол-нијех села водили дјецу мађистору и платили му на мјесец те их он учио.
У школи су дјеца морала сједети и учити од јутра до мрака (само што иду к ручају); a кад уче и чате, мо-рала су сва у глас тако викати, ча-течи свако своје, да ce у школи ни-шта није могло равабрати. У школи ce je учило помало и писати, колико je учитељ знао. a остало су све науке биле као и no манастирима. Како no манастирима и код попова, тако и no тколама, дјеџа су почиљала учи-ти из рукописа (јер буквара није било), на пример учитељ папише дје-тету цјто ће данас учити, na кад оно научи, a он напишв друго и т. д. Кад који ђак тако из рукописа изучп бе-кавипу, онда узме (славенски) ча-словац; кад изучи и прочита прко-лико пута псалтир. онда je већ на-учио сву књигу; онда je могао бити, ако je хтио, поп, калуђер. мађистор, прота, архимандри-i, a ако je имао доста новаца, и владика. Како год што je учитељ no својој вољи школу отварао. тако ју je и затварао кад му je била воља, na je итао на дру-го мјесто. или ce примао каквога сасвијем другога посла.
За владаља Црнога Ђорђија у Ср-бији биле су постављене школе го-тово ио свима варошима и градови-ма, a и no гдјекојим иелима. У Био-граду, осим мале двије школе (једна за варошку дјецу a друга за турску која су се била игкрстила), била je Велика Школа каквб Срби никад до онда нигдјз нисо имали, Она je постала 1806; v љој je први учитељ био покојни .Иван Југовић. У Велику Школ1 прима 1л с.у само момчад Koja су већ знала читати и помало писати, na су ондје учила на срп-ском језику историју свију народа од постања свијета до данас, геогра-фију цијелог свијета и статистику свију држава, права (чшш ми се римска), нешто мало из физике, на-чин како се пишу писма (свакојако), рачун, њемачки језик и «нравоучи-телна преподаванија». За све те науке била су свега три учитеља, п раздијељене с.у биле на, три године.
Оа Владом Црнога Ђорђије пропа-ла 1813. године n ова школа, и уче-н.е кљиге било се повратлло сасвим ва старо.
Črtica nam nudi zanimivo kulhirnozgodo« vinsko sličico izza do-be pred 113. leti. Pisec te črtice je ena najzanimivejših srbskih osebnos*i v prvi polovici 19 stoletja. Vuk St Karadžić je rodom iz Tršića (roj 1. 1787) Tudi on se je vzgajJ na način, kakor nam ga zgoraj opisuje. Stariši so ga dali v samo« stan. Kjer se je učil čitanja, a le mimogrede, zakaj večino dni je bi s čredo na paši. Nato se je vrnil c-omov. Г< je Črni Jurij (Kara« giorgje), začetnik naše sedanje kraljeve rod« bine. pripravil prvo vstajo, je vstopil k voj« vodi Gjorgje Ćurčiji za pisarja. Ko je voj« voda padel, je odšel Vuk v Sremske Karlov« ce In se pripravljal za gimnazijo Ker pa je bil star 19 let, ga niso hoteli sprejeti in se je vrnil v Srbijo, kjer je izvrševal razne pisarniške službe Ko so 1. 1813. Turki po« novno zavladali v Srbiji, je pobegnil na Du» naj, kjer je živel do svoje smrti 1. 1864 Dunajska leta so bila zelo plodovita in veli« kega pomena za srbsko bodočnost. Tu se je seznanil s Slovencem Kopitarjem, ki mu je bil učitelj in vodnik v jezikoslovju. L 1814 je spisal Vuk prvo srbsko slovnico, l 1818. pa prvi srbski slovar. Do tedaj so Srbi pisali neki s staroslovenščino in ruščino pomešani umetni jezik. Vuk je vzel nase boj za uved«
bo ljudskega, čistega jezika v šole in knjige. Izdal je krasne zbirke srbskih narodnih pe» smi in je vztrajal do konca v boju za srbski pismeni jezik. Vuka St. Karadžiča štejejo Srbi med svoje največje može.
SI o v a r č e k. Sestavek je spisan v ije« kavščini (svijet), danes pa se navadno upo« rablja v srbskih knjigah in časnikih ekav« ščina (svet), dočim se ijekavščina uporablja pretežno pri Hrvatih. Kaludjer-menih; mana stir — samostan; pisanija — zbiranje živil in denarja za cerkev ali samostan (naša bi« ra); čuvati stoko — pasti živino; nahija — bližina; madjistor (lat magister) — učitelj; ručati — obedovati; četiti — čitati; beka« vica — slogovanje v abecedniku; časlovac, psaltir — cerkvene knjige, molitveniki ta« kratnega časa; prota, athimandrit — duhov« niške časti; vladika — škof; momčad — dečki; nravoučitelna prepodavanija — nauk o tem, kako je treba nravno živeti, se lepo obnašati itd. (Ti besedi sta primer srbščine, kakršna je bila pred Vukom.)
Trije kralji.
Strigd B Puteani.
— 21 -
Splošen POGLED
Badnjak.
Naši bratle pravoslavne vere slave božične praznike.
Na Hrvatskem, v Bosni, v Srbili so pozdravili srbski badnjak. Na Bolgarskem imajo svojega. V matuški Rusiji, v daljni, žalostn. deželi boljševiškega nasilja, se božič s silo zatira. Star, častitljiv običaj se zasmehuje in na mesto narodnih in krščanskih svet nj se stavijo neke mednarodne, židovsko-profitarske puhlice. In vendar gre božtč tudi čez ruske stepe in po ruskih vaseh. Ustavi se povsod, kjer so ljudje dobre volje in jih spomni, da je iz revščine in ponižanja v betlthemskem hlevu nastalo odrešenje sveta v miru in ljubezni.
Različni so božični običaji med pravo-slavn mi Srbi. Tu in tam segajo tudi med katoliško prebivalstvo in narobe. Celo v Istri se slav> badniak po srbskem običaju. Povsod raznoterost in vendar v vsem edinstvo. Od Vardaria do Soče je ena duša — slovanska duša. ki je niso mogle izpremeniti ne tr vere ne razne kulture, ne številne poltične oblike Pred 14 dnevi smo mi slavili božič; zdaj ga slave pravoslavni. Ne gre za to časovno razi ko. Gre za duh, za slovanski božični duh.
Ta pa je ves ohranjen v badnjaku Iz njega d ha preprosta mistika davnega slovanskega bajeslovja in idilčna lepota krščanskih božičnih legend.
Zgodaj pred vzhodom solnca gre gospodar v gozd po drevo Ko ga podira, mora pasti na vzhodno stran, da je dostojno božične časti ki se rrtii daje Vzhodna stran le tista, kjer vzhaia solnce in od koder pričakuje človek vsega najboljšega Morda je v tem običaju tudi rahlo slutnja domovine človeštva, razvoia človeške moči od vzhoda na zahod. In tudi Krstov nauk je pr šel od vzhoda. Ko gospodar seka drevo, mora paziti da ne padejo treske na zemljo Da ne bi nihče v tem letu umrl Tudi človek je treska, ki pade v zemljo
Na Sveti večer le v hiši vse pr pravljenj za veierlo Ko so vsi zbrani okoli večerne luči. stooi gospodar iz hiše. pred katero stoj 'badniak -> (bož čno drevesce), sname klobuk in odnese drevesce v sobo Pri tem kokodaka kakor koklja; otroci, ki gredo za njim pa posnemajo glasove piščancev. Od vrat, kl >r gore na obeh straneh sveče, gre grspodar z drevesom v roki v slednji kot in pozdravlja domače, ki
ga obs pujejo z žitom. Nato položi badnjak k ognjišču, postavi k njemu žitna zrna, malce strdi, masti in vina, košček vsakega jedila, ki je pripravljeno za večerjo ter pozdravlja drevo: «Izvoli večerjati/» Ponekod oblečejo drevo v novo moško srajco ali ga lepo ozaljšajo Tako se v tem običaju odraža čaščenje prirode: drevo le izraz prirodne moči. ki naj človeka obilno obdari s hrano in obleko In mu oslajša in ozallša trudapolno živllenle. Pozdravilo ga kot človeka, zakaj človek je merilo prirode.
Badnjak se potem zažge; razvijejo se v razn.h krajih različne šege. Plamenenie božičnega drevesa izraža nemara misel, da je človek z lučjo vere in kulture postal gospodar prirode. Ponekod se badnjak le deloma sežge; drugod skrbe, da zgori počasi. Zalivajo ga z vinom ter ga puste tleti ves božični čas Kdor pnde prvi na božič v hišo. udari z orodjem v badnak, da se raziskri; pri tem želi gospodarju, da bi imel tolko živine, konj, koz, ovac, čebel, sreče in uspeha, kolikor ]e isker.
Veliko skrite lepote je v božičnih običajih. Iz njih se iskri kakor iz tlečega *bad-nlaka» stara slovanska vera, vera v poosebljeno prirodo, naivna in otročla vera, vendar pa še danes polna poezile, kakor vse, kar izvira iz mirnega sožitja z veličastno prirodo.
Mater ce i oćevi.
Zadnji dve nedelji pred božičem se praznujeta med srbskim delom našega naroda kot praznika mater in očetov. Oba praznika sta cerkvena in obenem tudi narodna. Zadnja nedelja pred božičem je praznik očetov in se tudi imenuje »očevic, predzadnja nedelja pred božičem pa je praznik mater in se imenuje »materice«.
V soboto popoldne pred matericami ali v nedeljo zarana vežejo otroci materam noge k stolu in matere se morajo odkupiti s kakim darom. Drugod po mestih polagajo pred nje tudi samo kako vrvico ali trak, a žene, vedoč, kaj to pomeni, se odkupujejo. Isto se ponavlja z očeti pred njihovim praznikom, zadnjo nedeljo pred božičem. Običaji so na oba praznika enaki.
Sirotna deca hodi vezat k bogatinu, zlasti pa k materam ali očetom, ki eo jim otroci pomrli. Svojim premoženjskim razmeram primerno obdarujejo seveda otroke z vsakovrstnimi darovi, običajno z obleko ali oba-
valom. Istotako poseča deca prijateljske rodbine ter veže aoge materam ali očetom
Poročenca, ki aiata imela le nobenega otroka, teh dveh praznikov ne slavita in jima tudi nihče ne pride vezat nog. To čast uživajo samo oni, ki imajo ali pa so imeli otroke. Odkar imamo prestolonaslednika, praznuje »materice« tudi kraljica, »očeve« pa kialj ter ob tej priliki bogato obdarujeta večje število siromašne beograjske dece.
Običajno veže ženska deca moške in moška deca ženske.
Ta lep srbski običaj se zlasti po vojni ginljivo praznuje. Slariši, ki so izgubili svojo deco v vojni, posebno radi mnogo darujejo vojnim sirotam V Beogradu je cela vrsta posebnih družb manj premožnih takih očetov in mater, ki preko leta nabirajo p«> dinarjih, da na praznik mater odnosno očetov razveselijo siromašne sirote. Ali bi ne kazalo tudi pri nas propagirati ta krasen in plemenit praznik materinstva in očetovstva?
Slovenščina 44 let na ljubi), magistratu.
Pri dopolnilni vol.tvah za občinski svet ljubljanski l 1SS2 so si Slovenci končno priborili večino Zato je dotedanji nemški župan Anton Laschan na obč seji dne 25. aprila 1882 proglasil da je nemška »večina postala manjšina ter se zato po parlamentarnem načelu odpoveduje županstvu*. Predsedstvr sele je nato prevzel slovenski podžupan Fr. Foituna, Karel Deschman se (e v dolgem govoru zahvalil Laschanu za njegovo osem.emo županovanje, Dreo pa ie predlagal, da se Laschan izvoli za častnega meščana Nemška večina ie ta poslednji svoj predlog še sprejela in nato pdobrila izvol!,ev nevih obč svetovalcev.
Naslednji sejt 24. april?, na kateri sta se marala izvolit novi župan in podžupan, je predsedoval Fortuna Volitev župana pa se je morala vršiti trikrat Pri prvi in drugi volitvi sta prejela Slovenec Peter Grasselli 15 Nemec Aless Dreo II glasov, po en glas pa Nemec Uiirger in Slovenec Fortuna med 28 glasu .ičimi člani obč sveta Sele v ožji volitvi met} Grassellijem in Dreom je zmagal Slovenec ker sta ostala dva listka prazna ter je prejel Grasselli absolutno veČino 15 (slovenskih) glasov. Nato je bil izvoljen z Istim številom glasov za podžupana Fran Fanuna.
Vsi zapisniki obč. sej so bili dotlej nemški.
Prva obč se]a s slovenskim zapisnikom se ie vršila 31 maja; nemški govori in predlogi so se zabeleževali nadalje nem-
ški. Ta seja pa je dobila zgodovipski pomen; obč svetovalec dr. Valentin Zamik je namreč predlaeal;
»Poleg varovanja popolne ravnopravnosti se principijelno slovenski jezik kakor uradni jezik IjublUnskega magistrata proglasi. Zaradi izpeljave se nastavi odsek 7 udov pod načeiitvom gosp. župana.»
Obč. svetovalec Deschman In dr Schat-ter sta se uprli, temu predlogu ter pred'a gala, naj se dr Zamikov predlog najprej izroči v odobrenje odseku, ki ga naj nato šele prinese pred obč. svet. Toda slovenska večina je Zamikov predlog sprejela s 15 glasovi, Deschman pt je ostal s svojim predlogom v manjšini 6 glasov
Nato je Deschman v imenu Nemcev priglasi! prot: sk'eou priziv . .
Sele na seji dne 27 oktobra 1882 je obč. svetovalec Iv Hribar poročal v imenu ad hoc izvoljenega odseka o izvajanju sklepa glede slovenšč'ne kot uradnega jezika ljubljanskega magistrata. Poročal je, da so pri poslednjem ljudskem štetju našteli v Ljubljani 18.845 oseb slovenskega in le 5658 takih ki so trd'li. aa so nemškega ob-čevalnega jezika. »Zato smatra odsek dosedanje razmerje v katerem je bil nemški jezik izključljivo uradni jezik ljubljanskega magistrata in njegovih uradov, za nenaravno, neopravičeno in večina prebivalstva žaleče Da se temu nenaravnemu stan.iu pride v okom. stavila odsek naslednje predloge:
S 1 januariem 1883. 1. počenši ima biti slovenski iezik zključljivim uradnim jezikom Ijublj magistrat? pri občevanju s strankami in uradi po vseh pokrajinah, kjer stanujejr Slovenci t.r po kraljevinah Hrvatski Slavoniji 'n Dalmaciji, г dostavkora, da se vloge, ako so bile poslane v nemškem jeziku imajo tudi reševati v Istem jeziku Istotako s 1 lan. 1883 I. počenši je slovenski jezik izključljlvim uradnim jezikom v notranjem uradovaniu v vseh uradih; izjema ie dopuščena le glede vojaških oblastnij, s katerim ima magistrat občevati v vojskinem jeziku in pri siav-benem uradu, a z izrečnim pristavkom da se imajo tudi ti posluževati slovenskega jezika Vse tiskovine se hnajio natisniti v slovenskem ieziku.»
Izmed mag uradn'kov pa so smeli še nadalje nemški ura iovati slovenščine premalo sposobna mag svetnika Mat Jeras ta Ljud. Perona ter blagajnik Fr Hengthaler!
Odsekov predlog je bil nato proti ugovoru obč sv*t dr Schafferja s 14 g'asovi (med 15 glasujočiml) sprejet Tudi zdaj je dr. Schaffer vložil protest protj temu sklepu.
2upan Peter Grasselli pa je o sklepu obvestil mag urad; ike z dostavkom, «da bode večini med njim! ireba resno poiprijeti se temeljitega učeaja materinega jezika, ker sem se iz dozdanjega izkustva prepričal, da skoro nobeden gospodov mestnih uradnikov v pismu ni popolnoma kos temu jeziku. Kolikor mogoče bodem prvi čas gospodom rad na roko in mislim, da jim bo posebno koristilo, če bodo trudoljubivo pregledovali po meni aprobovane načrte rešitev. (Akt z dne 27. decembra 1882, št. 16.583).
Letos 1, januarja je torej 44 let, odkar s? je flo zaslugi župana P. Grasselliia in dr. V Zamika uvedlo na ljubli. magistratu ustno in pismene uradoyanje v slovenščini. Do prevrata ie veljai Grassellijev odlok; potem dalje pa uradujemo tudi z vojaškimi in s tujimi uradi seveda izključno v slovenščini.	Fr. Govekar.
Min. predsednik N. Uzunović.
Vse je v človeku — vse ie za člo* veka,	M. Gorki,
NASLOVNA SLIKA. Objavljamo planino Ponco nad Planico pri Ratečah, kjer se najlepše razvija naš zimski sport. Fotografija je delo našega naj* boljšega amaterja, g. prof. Janka Rav» nika, predsednika T. K. «Skale» v Ljub» Ijani.
Naši načrti. Časopis, ki se hoče solidno razvijati, mora rasti bolj počasi, se izpopolnjevati stoprijema in napredovati korakoma. Tudi naš list bo hodil to pot. Zato bomo marsikaj, kar smo že obljubili čitatelju in česar radi pomanjkanja prostora nismo mogli izvesti že v prvi številki, prinesli pozneje in še veliko tega dodali. Rubrike, ki so deloma na nepopolni, res začetni stopnji, bomo izr popolnili. Našemu krdfcu se ie že pridružila vrsta odličnih sotrudnikov in sotrurlnie; drugi pa, ki čutijo veselje do takega dela, se bodo pridružili že kmalu, ker bodo spoznali, da bo »Jutrovc tednik počasi, ko se izgradi in razvije, vplival zelo blagodejno na naše narodno in prosvetno življenje Veliko zavisi od kontakta med uredništvom in občinstvom. Čitatelji naj ne smatrajo našega dela za izvrševanje službenih dolžnosti, temveč za resno stremljenje, da pomagamo preprostemu slovenskemu človeku priti na častno višino sodobnosti, odkoder se odpirajo daljni vidiki narodne in občečloveške kulture. Radi tega bo uredništvo hvaležno za vsako željo in vsako stvarno sodbo o našem skupnem delu. Čim večji bodo stiki med uredništvom in sotrudniškim krogom na eni in čitatelji na drugi strani, tem lažje bo naš tednik vršil svoio nalogo. Omenimo naj, da bomo v prihodnjih številkah posvetili več pozornosti gospodinjskemu in gospodarskemu delu lista. Prosili smo naše strokovnjake. da nam napišejo kaj lepega in poučnega iz življenja prirode: rastlin in živali, o tem. kako naj se umno goje eadna drevesa in domače cvetlice ter o drugih vprašanjih našega podeželskega človeka. •
Odkod poteka praznovanje Novega leta.
Nastop novepa leta ?o slavili ob tem času stari Rimljani čijih koledar se je z mesečnimi imeni vred ohranil deloma do naših dni in bo os'al najbrže večna lastnina človeštva. V sts-rem Rimu je bilo Novo leto pomemben praznik Slavila ga je država, pa tud' ljudstvu se je priljubil in je združilo ž njim raane svoje šege in navade. Rimljani so bili prepričani, da je prvi dan novega leta odločen 7a vse leto Zato so noč pred Novim letoin (danes Silvestrovo) preživel' v vese'ju in rajanju, v uživanju dobrih iedač in pijač ter drugih strasti in slasti. Na novega leta dan so se obilno darovali z razn:mi darili, zlasti z denarjem, nadejajoč se da bo potem skozi vse leto tekel denar v h šo Pijančevanje in drugačno uživanje je veljalo zdravju: če boš ta dan zdrav, t; не bo vse leto prišla bo-
lezen v goste PoCasl so se novoletne slav-nosti pretvorile v razuzdane orgije, ki so veljale v prv' vrsti Bakhu (bogu vina) in Veneri (boginji spola ljubezni). Ljudje so se — kakor danda les na pust — našemili; moški so obiek'.i ženska oblačila in narobe Živalske maske so skrivale obličja naiod-ličnejših mor in žena in v tej noči je bilo «vse dovoljenj« Značilno je, da se je krščanstvo izreklo takoj izpočetka zoper praznovanje Novega leta Ne samo, da je hotelo iz lahko umevnih razlogov odpraviti razuzdane navade ta poganske nazore, ki so se držali tega praznika ampak je bilo tudi zoper to da se Novo 'eto praznuje kot praznik, češ, da ie — kakor je dejal cerkveni učenik Ambroz'J — pred Gospodom sleherni dan začetek novega leta Duhovščina je na moč pobijala novoletni praznik, odrejala poste in podobne cerkvene mere, žugala z vsemi kaznimi onega sveta toda čvrsto vkoreninjeni rimski običaj se je počasi razširil po vsem krščanskem svetu. Ž njim so se vzdrževale tudi poganske šege, ki so Jih cerkveni gospodje tolikanj proklinjali. Ko so spoznali, da le boj jalov, so po uvedbi božiča (1 354) na koncilu v Toursu sklenili, da proglase osmi dan po božiču za praznik Kristusovega obrezovanja. Novega
leta s tem cerkev ni priznala, vendar pa je skušala z drugim praznikom izbiti dno Še dandanašnji se v masnih bukvah in v rimskih brevirjih ne omenja ta dan kot začetek novega leta Cerkev se je veliko borila tudi zoper novoletne darove, sploh zoper vero, da je ta dan usoden, vzlic temu pa se je vera v »srečno in veselo novo leto» prav tako ohranila kot silvestrovsko pijančevanje, ostanek divnih poganskih satur-nalij. Značilni je, da je bilo celo v srednjem veku pogansko Novo leto na Francoskem in v Italiji tako vdomačeno, da so se duhovniki slednjič odločili izgnati vraga s hudičem Upe'jali so za ta dan takozvani »festum stultorum«, se našemili in brili norce iz obredov in cerkvenih običajev Ba-zelski koncil je moral i. 1425 zabran ti to «krščansko» posnemanje poganskega novoletnega praznovanja, ker je stvar celo pod duhovniškim vodstvom prešla meje in srečno privedla v staro rimsko razuzdanost. Pozneje so se morali vendarle za silo sprijazniti z Novim letom in take je ostal davni rimski običai tud! nam, sinovom 20. stoletja po Kr. Redkokdo se pač zaveda, da z novoletnm voščilom in vezilom vzdržuje prastaro praznoverje, ki ga ne bo bržčas izkoreninila niti najv'šja civilizacja
Ж*ММ1МММ»ММ<»»ЖЖЖН»»«»МЖМ>»«*М<*Ж«М«»«>Н«>«НМ»>«»»М><»|
KULTURNI OBZORNIK
Miselna kriza * Л. Aškerca.
Anton Aškerc (1856—1912) ie vsekakor ena najzanimivejših pesniških osebnosti. Njegova grobo izklesana pesem ie čisto izraz njega samega; odkritega, bojevitega, resnico ljubečega. Aškercu očitajo, da je premalo poznal bogoslovje. Temu se čudimo. Pravilnejša bi bila sodba, da ga je poznal preveč, saj je proučeval primerjajoče bogoslovje, saj je iskal sebe v vseh večjih verstvih in se končno oprijel monizma. Ko je v letu 1901 obiskal Simona Gregorčiča, ki sta si bila vsaj nekaj časa prijatelja, dokler se nista zaradi nekega »H« sprla. je Aškerc pisal dr Turnerju dne 15. maja 1901.* »Ali Te kaj zanima, da se je Gregorčič zopet oglasil? O Veliki noči sva ga bila obiskala z Rutarjem. Mož se mi le smilil. Telesno ie močno razrušen, kakor hiša, ki jo Je poškodoval potres.
Ta blaga duša! Jokal se 5e. ko naju ie zagledal. Noge ga ne nosijo iin le s težavo jih premiče Revnn! Baie je pa veliko sam kriv ker nikoli ne kuri v sobi Postregel je nama z izvrstnim vinom in bil je dobre volje, Zdai spet piše.
Opazuiem kako se bori s svojoi me'an-holijoj. kakr »vstala« Zmirom misli na «mrt. Rekel sem mu že. na) Dusti tisto staro bledo sključeno babo pn miru. pta naj svobod-neie g'eda v svet No seveda kdor ga vidi. razume, zakai p;še »Predsmnnfce« Oirti in telo sta iertno. Fiz'iologi'a in Ds-hologiia sta neločljivi Momi/em ie edina pametna in ra-cijonalna filozofija«
Gregor?'? le bil pač lirično čustvena natura In Mahničev nastop ga je um1"vo spravil iz ravnoteži čeprav ie pesnikova tvorna sila že prei odpovedala Mah"'? ga je torej ubil boM telesno kot duševno. torej tudi pesniško tvorno, kar seveda ni bilo težko-
Ze v tem, kako sta se oba moža, Gregorčič in Aškerc, borila z Mahničem, se kaže jasno, v koliko je bita Aškerčeva natura močnejša. Aškerc piše dne 26. avg. 1890. dr. Turnerju: »Ako bo goriški »dohtar« še par let pisal v tem tonu, to se moramo bati za zdravje njegove pameti. To je že delirium verskega fanatizma. Saj njegovim naivno estetskim »pridigam« bi se človek samo smejal, ali da pod »svetoj« firmoj rimo-katoličanstva sme tudi nesramno zavijati in lagati, — to je pa interesantno. In vse to
dela «on» pod pokrov'teljstvom svetih Vikingov. Smeh pa človeka sili, ko misli Mah-nič, da se ga kdo boji Svetovali so mi nekateri prijatelji da bi bil jaz svote reči izdal pod psevdonimom, a nalašč zato da pokažem, da v mojem leksikonu »strahu« r.i, podpisal sem se s polnim imenom. •. Čudim se g. Gregorčiču, se ie res zbal...
Najbolj čudno je pri vsem tem še to, da ti fanatiki (Mahničevci!) mislijo, da oni zastopajo čistn krščansko misel, dočim mora vseh predsodkov pros* človek vedeti, da fanatizem t e h ljudi pa vera lezusa iz Na-zareta sta si toliko v sorodstvu ko Peter In salpeter »Np dajmo se!« »Vse za narod, svobodno mi.šlienie in resnico«, to je moje ges'r kateremu hf-čem ostati zvest«
In ostal ie v resnici zvest kakorkoli je ir"goče tu in tam šel predaleč Oregorčič je bil premehak, da bi izvaja! konsekvence in ie solzavo prenašal svole gorje. Le tako ie mogoče, da je napisal leta 19U2. 15. maja
nekako svojo oporoko, naslovljeno pravza. prav na dr. Mahniča. Oj, srce ti kraško, oj srce ti skalno, dobro si zadel me, v to srce prežatao,' Zamahljaj strupeni se ti je posrečil, z drugim ne, a s tem si se ovekovečll Hotel »brate dragi« pač si me ubiti pop nekdaj le skromni, pop zdaj ponositi. Dobro si naperil strelo otrovano, bistro si pomeril, zlo zadal mi rano! Še srce krvavo je od tega vdarca. Zdaj pa oporoko čuj, od mene starca; Oj srce ti kraško, oj srce ti skalno. Tebi v zapuščino dam srce to žalno. Ven, Tvoj kraški kamen! V tž srce to moje — ves Tvoj strup zapuščam Ti in boli svoje.«
Tako ie mogel pisati sanjo Gregorčič,
lirik, nezmožen vsakega drugačnega tona. *
Kot človek in duhovnik Aškerc ni poznal politike in ni ga skoro politično tako nerodnega človeka v literaturi. Ni poznal kompromisov, ni poznal ovinkov, kolobarjev. poznaj je ravno pot, pa naj je bila kakršna že. Ni se je bal. Kot duhovnik ie bil že spočetka nezadovoljen, prej ko ne že v semenišču in se je mogoče tolažil, kot se tolaži največ kmetskih sinov v semeniščih: E. bo že kako, saj se privadim!
Po svoji duševni ta fizični zgradbi Aškerc nikoli ni oboževal cerkvenih ceremonijal-ncsti. zaničeval je in Se ogibal kakršnihkoli sei, prireditev in oflcijelnosti. Saj je o « njem znano, da se je nekoč izrazil: »Občnih zborov, kinematografov in haveloka ne trpini« Bil je pač realist v vsem: v gledaniu, v ustvarjanju in v obnašanju-
Med duhovščino samo ni imel dosti prijateljev in jih tudi iskal nI ker ie videl in spoznal v svoiih duhovnih sobratlh svoj.e sovražnike, špijone Zagovarjat* se je mo» ral vedno in vedno zakaj največ je moral trpeti zaradi svoie — danes bi rekli ne-rcdrmsH. Sam piše v pismu z dne 29 aprila 1898 nekemu visokošolcu: »Kdor bi hotel
▼Ideti posamezne praske v tej borbi, шота! bi pogledati tudi za kulise, moral bi videti razne uradne dopise, ukore, ki sem jih dobival vsled razširjanja svobodne misli. Pisati se pa o tem ne da. Bilo bi preobširno.«
Najbolj ga je mrcvaril mariborski škof Na potnik. Mož je zrastel v habsburški aristokraciji in birokraciji in skoro ga nismo iireli Slovenci človeka, ki bi prekaša! Na-potnikov birokratizem. Bil je birokrat za vse. v vsem že va svojega očeta in brata. Razumljivo je, da Aškerc ni mogel shajati z njim- Sodil ie po svoje in tudi ravnal po svoie. Nikdar ni okleval povedati svojega mnenja javno 20. septembra 1895 je na pr. praznovala Italija obletnico svojega državnega ujedinjenja, za katero je morala prispevati katoliška cerkev kot svoj obulus papeško državo »matrimonium Petri«. Ob tei priliki piše Aškerc svojemu najintimnejšemu prijatelj:i dr. Turnerju (pismo je datirano z dne 12. septembra 1895 v Skalah):
»Imam še precej na srcu, kar bi rad povedal, recimo v verzih — skoro same »nevarne reć'«. A najbolj sem nesrečen, kadar ne utegnem delati, kar m; velevata glava in srce, a moram delati to. kar mi velevajo drugi- Baš sedaj pa se bližam spet nekemu kritičnemu dnevu, ki ga sicer ni prerokoval Talb. pač pa ga je napovedala — italijanska vlada Vse moje bistvo se upira temu, kar zahteva*od nas škofijstvo. Zoper pro-slavljenje 20. septembra moramo slovesno z molitvami »coram sanctissimo« protestirat1 po vseh farnih cerkvah.
Povejte, kaj nas briga to, da ie Italija združena pod jednim viadarjem? Ali ni to dejstvo naravni nasledek čisto naravnega zgodovinskega razvoja pod vplivom narodnostne ideje?' Kdo mote zadrževati zgodovinsko revolucijo?
Vsak otrok ve tudi, da posvetna oblast papeževa n i bistveni atribut papeštva ta ves svet ve, da je Leon ХШ. brez države svoje boli uvaževan. nego kateri si bodi prednik njegov, ki je bil še posveten vladar cerkvene države...
»Moje kraljestvo ni od tega sveta«, nekateri ljudje pa še zmirom ne morejo pozabiti, kar je bilo. česar pa sedaj ni več. Skratka- bivša cerkvena država nas toliko brga, kolikor n. pr. bivše samostojno kraljestvo Hannover...
In proti inonarodni in inozemski slav-nosti naj bi n. pr. tudi slovenski klerus in dobro slovensko ljudstvo demonstriralo? Če to nI komedija, kaj pa ie potem komedija? Zmerom zatrjuje katoliški episkopat, da se vera ne sme zlorabiti za politične svrhe. Po najnovejših ukazih škofov naših
pa se bo vera zlorabita celo v Cisto politične demonstracije, za katere se bode naše ljudstvo toliko brigalo, kakor za lanski sneg. [n sedaj se tudi meni odpira prekrasna perspektiva, da bom moral tuliti z volkovi?! Ne, pisal bom škofu, da se ne strinjam z njegovim ukazom in potem me bo — nagnal. Prijetno življenje, kaj ne? Ko bi le vedel, kje v kakem velikem mestu (Dunaj. Praga etcJ za kako službico. kar pobrisal bi jo čez hribe In doline. Dva gld. na dan. pa bi imel dosti. Tega ne pišem iz šale — gola istina.«
In 8. oktobra 1895 je že pisal prijatelju dr Turnerju o poteku »demonstracije«.
»20. september ie prošel brez posebne nesreče a izjavljam Vam. da se ga nisem udeležil ne v duhu, ne v dejanju. Svojemu župniku • šefu sem naravnost rekel, da se jaz nikakor ne strinjam s tistimi, »od zgoraj« zaukazanimi demonstracijami- Nato je on sam prevzel celo reč ki ni bilo drugo, nego »11'amje za papeže«. Jaz pa niti oznaniti nisem hotel ljudem, zakaj se gre. Tako je ostala čista moia vest In moje roke... Seve. ako se moje vedenje izve, ne vem, šta če biti...«
Njegovo na turno mišljenje se odraža tudi v s'edečem pismu na dr. TumerJa z dne 3. decembra 1895.
»Rim in Dunaj — ta čudna dvozveza je nekaj posebnega In za poznavanje naše dobe sila karakterstičnega. Tudi v naš' ljudski Hterauri se kaže gori imenovana zveza. 2 družbo sv Mohorja nisem nič kaj zadovolien Tisto popisovanje Rima in pa-peških posetov postaja že neslano. To je pravo literarno ultramontanstvo Naše ubogo ljudstvo nai bi samo na Italijansko zijalo na samega sebe pa pozabilo Kaj bi bilo bolj koristno opisovati dela naših slovanskih bratov«.
Analogno »акешч nazlranju se ni bel tudi javno povedati svojega mnenjia S prižnlce je povedal, da le zgodba o loretskf hišici izrrlšHena in tako dalje In samo pobožna storija-
Seveda nieermrim predstornflkom njegovo početje ni prljalo In že 25. januarja 1896 piše dr Turperin.
»Ravnokar sem dobil spet poziv pred in-kvizlcijsk' tribunal v Mariboru. Dekret se glasi ad verbum v originalu tako:
Častiti g. A. A. v
Skalah.
2e večkrat ste VI g. kaplan v svojih uradnih ш neuradnih spisih rabili pohujš-
liive iB v versko nravnem smisla vsega obžalovanja vredne izraze.
Ker ste pa sedai tudi v svojem uradnem poslovanju, kakor priča tožba, tukaj vložena, dne 16. decembra 1895, začeli trositi nauke, k' nasprotujejo sv- katoliški veri in motijo ljudstvo v njega krščanski pobož-oostl, naroči se Vam, da pridete na torek. 4 februarja t. 1. pred svojega višjega pa-stiria. da se opravičite, oziroma da pre-kličete svoje zmote.
Kn. šk. lavant. konsist.
Maribor, ly janua.ja 1896.
Orožen m. p.«
Aškerc ie res šel v Maribor in preklicati bi moral svoja izvaiania v prid'gah glede loretske hišice in nošnje svetinjic 6. februarja 1890 ie pisal dr Turneriu:
»Še živini! Jaz nisem ničesar preklical... Miru ne bom imel, ako ne stopim iz službe..
*
Po tem letu se je v resnici začel pripravljati za izstop iz duhovniške službe Njegovi znanci in prijatelji so že vedeli za njegovo namero in pričela so se posredovanja zanj, katera nam zlasti osvetljuje pismo dr. Slanca Karla takrat v Novem mestu. Pismo je z dne 31 maja 1898 naslovljeno na slovenskega Ahasvera, Vatro-slava Holza.
»Aškerca je Miha penziioniral z 250 fl. Velik mož ta Miha Je bil zmiraj piflar in avtokratlčna, zraven neumna narava Izmej krtin štajerskega slov duševnega dela, se Je talent Aškerc previsok Mihatu zdel in hotel ga ie pon'žati na svoj duševni nivo. Far le far. pa Miha ie prav navaden, ma-rlloneta še zraven Mahničeva Ne malo ne stoji na višiem razgledu Vsaj bi moral v Stat. revo pogledati Vseh 50 let slov pre-bu'enja nllsmo ne jednega večlega talenta dali slov. duševnemu razvoja — s tem talentom bi moral imeti potrplienie in bi moral skrbeti za to da pride vsaj do kake gmotne sinekure Pa rimlian tega ne pozna.
Aškerc radi tega ne bo poginil- Daši morda ali gn'ovo štaj prosvetni Slovenci ne bodo mezinca zglbali rad' Aškerca, po-iit'k« lih drži in niihove pisarne — (so le advokati taim inteligentno Slovenstvo to pcpij je še v drugih Štaiercih nekaj tega, ki bo svolo dolžnost glede Aškerca vedelo najti al! stvar ie ta Aškerc brez dela ne more lahko biti. milodarov ta ponosna narav in če se mu 'e kako skrito pomagati hc.če, ne bo spreieti hotela. V drugem bi pa tudi tako življenie zani bilo mučno. On ie šele 41 let star. K časopisom ga nlj še vzeti, ker se s politiko doslej Se nlj bavil, bele-
tristika pa pri nas ne dale kruha. Za poslanstvo menda nema talenta Nemara bi ga na Dolenjskem ienkrat prerili. Гоге; ne ostaja drugega, nego da župan Hribar svoje stori ter mu preskrbi mesto v posojilnici ali arhivu ljubljanskega mesta. Vprašanje pa le, če zdajšnle razmere g Hribarja ne bodo rezerviranega napram Aškercu delale- On je prijatelj s škofom, »sprava« pri nas boljše, lepše cvete, kakor pšenice v zdajšnjem deževju.
Naša stvar, nas Štajercev na Kranjskem, je da pota pripravljamo, po kojih bo Aškercu vredno priti do necega dela. ki mu ugaja, ki ga ne degradira In če ie še tako malo plačano Na podlagi takega lože sprejme, kar mu iz srca dati hočemo Moj bra' France v Litiji bo rad pristopil in on lahko «4cri. Drugega ne zahtevam od gosp. Hribarja, — ne bo mu treba za kai drugega skrbeti, za drugo skrbiva z bratom.
Dajte, VI o tei stvari paznl — rekngno-scirati teren m mi piš.ie kaj ste našli.
Tišči vse na Kranjskem do ust v katolicizmu in izobčen duhoven je neka oseba, katere se ravno voditelji strank in posebno takih, k' se nasprotnim ne smejo dosti v bran postavljati, ker teče še dosti vode v žilah nekaterih voditeljev, radi izogibljejo. Vem, da g- Hribar ostane nesrečnemu Aškercu tudi v penziionu zvest priiatelj ali bojim se, da bi ga »višji« oziri spravliali na drugo pot- Da vem kaj storiti potem če Hribar ne more pomagati In se hitro ko mogoče Aškercu dajo trdnejša tla pod noge, bi rad prej ko slej zvedel g. Hribarja mnenje.
Štifterjo sem pisal, ali ta ga bo hotel v Rusijo dobiti, potem ie za nas bolj zgubljen Torel hitro in pametno«.
Obveljala je misel za nastavitev pr' mestnem magistratu v Ljubljani. 7 lunlia 1898 je bil 'menovan za arhivarja, 15. julija 1898 je službo že nastopil
Sam n sebi oravi Aškerc:
»Smer moje poezlie je bila nespremenljiva, svobodomiselna Jaz globoko verujem. da more resničen pesnik biti samo tisti. ki stremi k solncu. svetlobi in napredku In moie pero se ie vselei borilo proti reakciji in temi.« (Pisano nekemu ruskemu znanstveniku.)
O O O
Ivan Cankar v slovaš?inf Nedeljska priloga v Knšicah izhajajočega dnevnika »Slo-vensky Vvchod« je objavila v Številki z 'ine 1. januarja prevod Cankarjeve črtice »Gospodična« s piščevo sliko In s kratkimi živ-ljenjepisnimi Dodatki. Črtico je preložil prof. dr. Mirka.
Petletnica Ljudske univerze v Mariboru.
Га mesec poteče pet let, kar je bila ustanovljena Ljudska univerza v Mariboru. Tekom te dobe si je pridobila velikih zaslug za ljudsko prosveto v Mariboru in okolici. Priredila je okrog 300 predavanj in muzikalnih večerov. O delovanju te pomembne ijudsko-pro-svetne naprave bomo še prinesli natančnejši pregled.
Naša knjiga. Knjiga je važen kulturno vzgojni pripomoček. Dobro bi bilo, če bi mislili na to, kako bi našo domačo knjigo razširili v najširše ljudske sloje. Mi bomo na tem mestu radi opozorili na dobre knjige, ki se bodo pojavile na slovenskem, a tudi na srbohrvatskem trgu. Ne bomo se spuščali v razpravo o tem, ali ne bi bila lahko ta ali ona knjiga boljša; če bomo spoznali, da je kaka knjiga pripravna za navadnega slovenskega človeka in da bi bilo koristn\ če bi jo bralo kar največ ljudi, bomo to knjigo posebej opisali in priporočili. Brez dobrih knjig ni danes pravega kulturnega napredka. Dobre knjige si želi vsak človek, ki mu je kaj do samoizobrazbe. Vendar pa je opaziti dvoje: mnogi ljudje ne znajo knjig pravilno brati, mnogi pisatelji pa ne umejo več pisati za ljudstvo. Morda bomo počasi razvili naš list tako daleč, da bo postal resna vadnica za pisanje in čitanje dobrih poljudnih knjig. Čitatelj, ki bo prebiral naš list in ki ni vajen čitanja knjig, bo nekega dne ч največjim veseljem segel po kn|igah, ki dosihmal niso bile na njegovi mizi. In bo občutil, da je lahko dobra knjiga tudi v slednji kmetski hiši vsakdanja duševna hrana, ki prinaša spoznanje, notranje zadovoljstvo in obilo dragocenih vzpodbud za boljše in koristnejše življenje. Radi tega bomo v »Kulturnem obzorniku« češče izpregovorili o knjigah, o domači knjižnici, o čitanju knjig itd.
S knjižne police. Zadnji tedni so prinesli na našo knjižno polico več dobrih slovenskih knjig, ki jih je izdala za naše kulturno življenje zelo zaslužna »Tiskovna zadruga« v Ljubljani. Čitatelju, ki ga zanima odkritje novih ozemelj in boj z neprijaznimi prirod-nimi silami, priporočamo z lepimi slikami opremljeno knjigo »Zadnja pot kapitana Scotta«. Knjiga, ki jo je priredil Pavel Kuna ver, nas vodi na Južni tečaj, v pokrajine večnega ledu in strahotne zime. Broširana stane 36 Din. — Lepe povesti obsega 4. zvezek spisov Iv. Tavčarja. Med njimi je tudi znamenita satira na slovenski klerikalizem >4000«, kjer je priznani pripovednik osmešil duhovniško stremljenje po posvetni oblasti in izrabljanje vere za politično sfrrankar-etvo. Knjiga stane 84 Din. Marsikaj zanimi vega bo na<šel tudi preprost čitatelj v »Spominih« dr Josipa Serneca, znanega celjskega rodoljuba in narodnega delavca med štajerskimi Slovenci. Rajnki dr. Sernec slika dobo naših narodnih bojev, našega prebujenja in prvega organiziranega dela za gospodarsko neodvisnost in politično enakopravnost. Spomini stanejo 36 Din. _ Priporočali bi tudi čedne povestice »Povesti
dneva in noči«, ki jih je spisal odlični francoski pripovednik Guy de Maupassant in poslovenil J. Tavzes. Iz seznamov ljudskih knjižnic se da posneti, da ima Maupassant tudi med preprostim ljudstvom krog bralcev, ki jim ugaja, kako živo in vedro slika ta pisatelj Človeško življenje. Knjiga stane 30 Din. — Zelo zanimivo čtivo so in osta-. nejo romani poljskega pisatelja Henrika Sienkievvicza. S kako slastjo smo nekoč v ljudski šoli prebirali roman »Z ognjem in mečem«, ki je krožil od roi do rok in napajal našo domišljijo. Ti roiuani niso pisani za mladino, so pa taki, da bo vsak preprost človek, ki ima le nekoliko več časa za čitanje, imel nad njimi izreden užitek, kakor nad redko katero knjigo. »Tiskovna zadruga« je izdala nedavno prvi del velikega romana »Potop«. Romanopisec nam slika slavno preteklost svojega naroda s takšno zares umetniško silo iu resničnostjo, da se nam zdi, kakor da bi nas kaka čarobna moč prestavila nekaj stoletij nazaj in na Poljsko. Sien-kiewiczevi romani pa so zelo obsežni in radi tega ob sedanjih razmerah dragi Tako stane prvi del »Potopa« broširan 110 Din. To Je za preprostega podeželskega ljubitelja lepega čtiva precejšen znesek, ki ga bo težko utrpel. Zato bi bilo dobro, da bi ga imela vsaka knjižnica. Kjer ni knjižnice, naj store zanimanci to. kar so delali že pred vojno naši ukaželjni kmetje: zbrali so se štirje ali več njih in so si skupaj nabavili kako knjigo. Tako je potem sama ob sebi nastajala knjižnica, ki so od nje imeli tudi drugi korist.
Kako naj čitamo. Češki profesor Papirnik pravi v nekem evojem spisu: »Knjige čitajmo tako, kakor da bi govorili naravnost s pisci tistih knjig, ki jih prebiramo. Samo si predstavimo, kaj bi bilo, če bi govorili na primer z Levom Tolstim! S kako pozornostjo in spoštljivostjo bi ga poslušali Da, mi lahko govorimo e slavnimi pisatelji, celo bolj zaupno in prijetneje. kakor če bi ee bili po naključju sestali i njimi. Le vzemimo v roke njih spise Tam nam povedo, kar najlepšega so imeli ljudem povedati ... Čitajmo samo dobre knjige Ne berimo zbog tega, da bi knjigo prebrali, temveč da bi jo kar najbolj razumeli In najpopolneje občutili. Čitajmo počasi, pozorno in se zopet vrnimo b knjigam, ki so nam postale ljube in ki zaslužijo našo ljubezen. V njih bomo zmerom našli kaj novega česar dosihimal nismo poznali ali opazili: tako bomo prom'Vnili globočje v pisateljeve misli ter razširil in poglobili lastno mišljenje Zato imejmo radi knjige Vsak naj se potrudi, da bo imel lastno knjižnico, četudi Se tako majhno V nji naj bodo njemu najljubši pisatelji v lepo vezanfb. čistih in odličnih izdaiah. Ne bodi nam žal denarja, ki ga bomo izdali za knjige ali za njib vezavo. Take reči se stotero poplačajo.«
Z delom k odmoru, z bojem k zmagi.
T. Kemperu
PRAVNE ZANIMIVOSTI
Pravnih zanimivosti je kopica. O njih seveda ne moreš tako referirati, da bi podal vse na enkrat. Saj jih vsak dan ustvarja sproti nove, enkrat civilne, enkrat kazenske, trgovske, menične, stanovanjske, lastninske, odškodninske, tiskovne, avtorske, meddržavne in v raznih drugih kategorijah, občih in specialnih. To torej niso zanimivosti v smislu, da bi vsaka zanimala vsakogar. Nekateri se zanimajo bolj za navadna žaljenja časti, drugi za ločitev zakonov Takšnih zanimivosti v tej rubriki ne bomo prinašali, razen če bi izjemoma kdaj mogli objaviti sodbo, katera bi he glede na predmet bila pravno tako izredna, da bi poleg juridičnega budila tudi še interes 9plošnosti. Kaj je zanimivo, naj v ostalem odloča vsak zase. Kmečki posestnik n. pr., ki se ne bavi s trgovino, se navadno ne bo zanimal za trgovske zadeve, in obratno. Med pravnimi zanimivostmi te rubrike bomo torej prinašali od časa do čnea referate o pravnih zadevah, katere utegnejo zanimati večje število interesentov ali jim prinašati koristi. Zato bomo tu prinašali včasih sodbe, včasih referate o novih zakonih ali načrtih, včasih mnenja o potrebnih reformah, porcčila o pojavih v pravosodju ali življenju našega Ijudslva. Važno je n. pr., da se vsakdo zaveda, kako dalekosežno je izenačenje zakonov in kakšne kvarne posledice ima, da ti zakoni še niso izenačeni. Semkaj spada tudi objava raznih »glasov iz občinstva«. Vemo, da naše občinstvo nikakor ni zadovoljno s poslovanjem stanovanjskih sodišč, dobivamo pa tudi celo anonimne dopise z dežele, kjer se kmetski ljudje iz lastnega nagiba ostro izražajo celo zoper žensko lastninsko pravico in želč uvedbo nedotakljivosti in nerazde-ljivosti kmečkega doma. S takšnimi pojavi in glasovi bi se pravnik moral ravno tako pečati, kakor z raznimi kriminalnimi pojavi. Izkratka, tukaj ne gre za sistematično razlaganje. marveč za opozarjanje občinstva na važnejSe pojave v področju našega prava in pravosodja ter zakonodaje. Mesto daljšega uvoda se raje kar lotimo nekaterih pri merov.
Pred kratkim je umrl uileden industri jalec Dasi znan n rodnjak, iz 'elitnih razlo gov ni optiral za našo državo Zapustil je premoženje deli ma v inozemstvu, deloma v Jugoslaviji, in tu i v Sloveniji i na Hrvat s'-em. Ni Hrvatskem je imel stalno bivališče Kje naj se vrši zapuščinska razprava? To vprašanje ni samo formalistično, marveč
je vprašanje znatnih stroškov. Ce se bo razpravljala zapuščina na Hrvatskem, pride sicer v upoštev ravno isti zapuščinski patent, kakor v Slpveniji. Vendar ima slovenski zapuščinski komisar drugačno tarifo, in sicer manjšo, kakor hrvatski, ki si bo lahko zaračunal stroškov malo manj, kakor bo sam hotel. Ali se naj hrvatski zapuščinski komisar vozi v Slovenijo? Ali pa naj se vodita dve zapuščinski razpravi, ena hrvatska, druga po istem zakonu slovenska, in razen tega še tretja v inozemstvu? Pravniki si še niso edini o tem, kaj naj store. Dasiravno je slučaj vsakdanji, pa zelo praktično kaže, kako nujno potrebno je izenačenje, v našem slučaju izenačenje postranskih zakonov, ki na prvi pogled niso bistveni, kajti v našem slučaju je zapuščinski zakon že iz starejše dobe eden in isti v obeh pravnih področjih. O rešitvi tega slučaja bomo morda na tem mestu poročali, če bodo naši pravniki našli enostaven in praktičen izhod iz zagate.
Ob dveh drugih pravdnih slučajih, ki jih nižje navajamo, bodo pa naši trgovci našli morda razloga, da pazijo, kadar bodo v slič-nem položaju Slučaji za poklicne pravnike niso baš »novi« v (»ogledu pravne znanosti, ali mod prizadetimi še niso dovolj znani, ia naša trgovina, večja in manjša, bi morala takšne slučaje dobro poznati da se obvaruje najprej škode pri poslovanju z železnico, potem pa še stroškov z drago in izgubljeno pravdo.
Večja firma kupi n. pr. v Trstu vagon blaga, ki se odpošlje v Ljubljano. Mejna postaja je Postojna. Blago se tu seveda ne pretovori iz laškega vagona v jugoslovenski, marveč vagon teče iz Trsta naravnoet v Ljubljano. V Postojni se pa »prekartira«, uprava laških železnic odda blago upravi naših, naša železnica prevzame blago brez novega tehtanja, »simbolično«, toda i novim tovornim listom. Stari tovorni list za vožnjo Trst —Postojna se izreši, od Postojne v Ljubljano se vozi blago z novim V Ljubljani se pa izk' že. da je blago [»oškodovano ali pokradeno Prejemnik toži železnico in . . . izgubi poles blaga še pravdo
Železnica je namreč odgovorna le za ono blago, glede katerega je sklenila prevozno pogodbo Ena takšna pogodba je sklenjena z eno železnico za progo Trst -Postojna, druga pa za progo Postojna —Ljubljana Tožiti smeš le ono železnico, ki je škodo zakrivila. Dokazati moraš torej, da se je škoda zgodila na njeni progi. Vedeti moraš torej,
kje se je Skoda ugodila! Ce se je pa zgodila na laškem delu proge, si izgubil vse odškodninske pravice' napram laški železnici s tem, tla ši tovorni list v Postojni izrašil. Naša železnica ni bila dolžna, da blago eania že na novo pretehta, in s prevzemom tovornega lista ni potrdila pravilnosti teže. Doli nosi odpošiljatelja je. da d£ blago od želez niče pretehtati ali pregledati, odpošiljatelj irora skrbeti га ugotovitev, kje je škoda in v čem obstoji Železnica je odškodninsko odgovorna le pri polnem dokazu, ne samo o višini škode, marveč tudi o okolnosti, da gre škoda na rovaš naša železnice (katero tožiš). Naša železnica pa ne odgovarja za škodo, ki se njej ne da dokazati in ki se je zgodila na laškem delu proge.
Previdnost napram železnici uči tudi druga sodba. Tožitelj. trgovec, je prejel po železnici blago Železniški uradnik je pomotoma zaračunal za to blago previsoko tovor-nino, je blago nepravilno tarifiral. Tožitelj pa, ki ni imel v blagajni dovolj denarja, ni mogel blaga takoj izrešiti, nastala je stojni-na. Tožitelj zahteva povračilo škode od železnice (države), ker je železnica zakrivila
škodo z nepravilnim računom. Prvo sodišče je železnico obsodilo, prizivno je sodbo razveljavilo in zahtevek zavrnilo, najvišje je potrdilo priiivno eodbo, tožitelj je torej propadel. Zakaj?
Stojnina prične teči 48 ur potem, ko je adresat aviziran, da je blago dospelo. Tekom teh 48 ur mora torej plačati tovorni-ao, da se ogne stojnini. Če tega ne stori, je sam kriv. Če ni tožitelj imel dovolj denarja pripravljenega, je sam kriv. Če je tudi znesek bil šestkrat previsok in napačno izračunan. bi pa moral tožitelj predočiti napako. Sicer pa drsava ne jamči za računske napake uradnika. Če je tožitelj preveč plačal, je lahko pozneje zahteval vračilo preveč plačanega zneska, ne pa škode, ker si je to škodo napravil sam.
Pri tem je treba še reči, da te sodbe niso uepravilne, marveč pravične, in da se bodo ponavljale v vseh stvarno slišnih slučajih.
Upamo, da smo v tem prvem našem pravnem pregledu objavili nekaj slučajev, ki zanimajo širše kroge, nejuriste, in da so primeri praktični. V tem pravču bomo nadaljevali.	Dr. V. K.
...............................................
ZDRAVSTVO
Negovanje oči.
O očeh se po pravici trdi. da so ogledalo duše. Posebno važne so zdrave to lepe oči za ženo, kajti od njih zavisi v visoki meri lepota obraza. Ker pa so oči tudi eden najvažnejših organov človeškega telesa, je težko razumeti, da se negovanje tega organa tako zanemarja. Posledica le, da ima toliko ljudi očesne katarie. ki sicer napadaio kožo. ki pa naposled vendarle lahko poškodujejo tudi same oči.
Dobro bi bilo, če bi si vsak človek vsaj enkrat na dan ižpral OČI z vlažho vato, ali še bolje, s posebno stekleno posodico, kt vanjo vliješ malo hladne vode, nato pa dodaš za noževo konico borove kisline. To posodico za umivanje oči dobiš v sleherni lekarni, prav tako tudi borovo kislino. Umivanje je kaj preprosto. Nagneš glavo In Vliješ tekočino najprej v eno oko. Nato obrneš glavo tako. da se bo tekočina razlezla po očesu. Šele potem storiš enako z drugim očesom.
Vsako drugo sredstvo, ki se ti tuititam priporoča v ta namen, je sumljivo m ga raje ne uporabljaj.
Lahki očesni katarfi se zdrave z gala-novo raztopino (noževa konica galana se vzame aa žlico vode.)
Opaža se tudi, da Imajo zlasti žene katar trepalnic. Za zdravljenje se uporabljajo razna mazila Zdravniki predpisuiejo z največjim uspehom kremo Noviform. Če tud. to ne pomaga, tedaj le treba seči po zdtavljerju z višinskim solncem Itd. Ce zanemarimo katar trepalnic, nastane lepotna napaka, ki ženske oči znatno kaži: trepalnice izpadejo ali pa rastej<o po strani. Take vejice dražijo oko in sč vrlo neprijetne. Vendar pa Jih ne izpuli.. Ce so že zrasle, ker bodo novi lasle še močnejši; odstranijo se lahko električnim potem.
Zoper nervozno trzanje vek se uporablja električen tok. hkrati pa je treba zdraviti tudi splošno nervoznost.
Skrbi, da ne nastaneio prezgodaj na vekah gube, ki iih povzročajo skrbi, bedenje. neredno življenje, iokanje iitd Zoper to je v rabi masaža, k' pa se nam ne zdi primerna, ker se lahko poškodiuje nežni koža in lahko trpe tudi oči. Nefaateri prK poročajo umivanje s kamiličnim čajem.
Ječftiehčkt se zdravilo t vtoCImi ovm Ovitek se nam&čl v razredčeno aeteftokislo glino (ena kavina žlica 6a deset kavinih žlic Vode). Če iečmenček dolgo ne dožori ali če ie zelo boleč, je dobro, da stopiš k jdravniku.
Tudi obrvi je dobro negovati. Najboljše je. če jih vsak dan skrtačiš z majhno ščet-ko; ako pa so zelo redke, lahko vribaš kako dobro vodo za lase ali pa salicilov špirit. S pridom se uporablja tudi višinsko solnce. Ako so prevelike ali pa če zra-sejo do nosa, jih ni priporočljivo puliti. Odstraniš jih lahko z elektriko.
O O O
Nov način zdravljenja jetike. Danski pro-lesor MOllgard je sestavil sredstvo, ki se imenuje >sanocrysint in ki ima lo lastnost, da uničuje v telesu tuberkulozne bacile Ker pa proizvajajo uničeni bacili nevarne strupe, je izumel tudi zdravilo, ki te strupe izloči iz telesa Za sedaj so preizkušali to sredstvo le na živalih in se še ne more soditi, ali bo izpolnilo pričakovanje. Ni pa nemogoče, da smo že blizu dnevu, ko bo človeški um premagal tudi to morilko ln jo storil neškodljivo.
Vbrizgavanje mleka kot zdravilo. Mleko je že samo na sebi zdrava pijača. Če pa ne gre skozi želodec, ampak se vbrizga pod kožo. je celo dobro zdravilo Pod kožo vbrizgano mleko ima čudno lastnost: povzroča vročico. Umetna vročica pa je — kar marsi-
kateremu čitatelju ni znane — v nekaterih primerih dober zdravilni pripomoček, tako zloetl pri trdovratnih boleznih, kakoi sta na pr. vnetje živcev iii sklepni revmatizem. Umetna vročina nekako zrahlja bolezenski proces, s tem pa dobi telo možnost, da se bolj postavi v bran zoper bolezen, ki je noben organizem ne miira in jo skuša sam — brez zdravil in zdravnikov — odpraviti. Mleko, ki se rabi za injekcije, se mora dobro prekuhati (sterilizirati). Vbrizga se najprej v neznatni količini 2 kubična centimetra nato pa se injekcije večkrat ponove Največ ga smejo vbrizgati v količini 6 kubičnih cm. Uporablja se navadno nalašč v ta aamen pripravljeno mleko, ki se dobi v lekarnah in je prosto bakterij Tako mleko učinkuje mirneje. V rabi so tudi nekateri umetni izdelki iz beljakovin.
Koliko mleka naj dobiva dojenček. O tem spornem vprašanju je prinesel list »Le Cor-respondanU iz zdravstvenih krogov sledečo informacijo. Novorojenček potrebuje dnevno toliko mleka, kolikor iznaša sedmina njegove teže; 8 do 10 mesecev starim dojenčkom zadostuje osmina ali desetina njih teže Več naj bi se brez zdravniškega dovoljenja ne bi dajalo Izpočetka se more mleko mešati, na pr en del mleka in dva dela posla Ikane vode (10% sladkorja), nato pa se lahko daje malo več mleka in šele po šeetih mesecih smeš nuditi otroku čisto mleko To velja seveda le za one dojenčke, ki ne morejo dobivati hrane iz najčistejšega in najzdravejšega vrelca: iz m. terinih prsi.
TEDENSKO OGLEDALO
Imenovanje nove Uzunovičeve vlade za katoliški božič je naletelo V radikalnem klubu med pašičevci na velik odpor.
Na Silvestrovo je došlo v radikalnem klubu do senzacijonalnega glasovanja Za zaupnico vladi Uzunovič je na splošno presenečenje zahteval v klubu, naj se razprava o vladnem delu sploh prekine ter takoj glasuje za zaupnico ali oezaupnico vladi Pašičevci so sicer protestirali proti temu. češ da se Uzunovič izogiba kritiki kluba, vendar pa je bil Uzunovičev predlog sprejet. Pri glasovanju jih je izmed prisotnih 04 poslancev glasovalo za zaupnico 66. proti pa 21 Glasovanja se je vzdržalo 7 poslancev, 35 pa jib ni bilo prisotnih.
To glasovanje ni prineslo razčiščenja razmer v radikalnem klubu, pač pa je položaj v njem še poslabšalo. Ministra Milan Simo-
novič in dr. Slavko Miletić sta v znak protesta proti Uzunovičevemu postopanju podala celo ostavko. Njuna ostavka je bila S. januarja zavrnjena.
Novo leto se je pričalo t nadaljevanjem latentne krize radikalno-radičevskega režima. Nezadovoljneži v radikalnem klubu nadaljujejo svojo akcijo proti Uzunoviču in jasno je, da je nov izbruh krize samo od goden na čas po volitvah v oblastne skupščine.
Napredek SDS ee opaža tudi v MedJImur-ju, ki so ga radičevci smatrali za svojo izključno domeno. Dne 2. januarja je tamkaj govoril Sv Pribičević na shodu SDS v Ma-cincu, ki se ga je udeležilo nad 7000 hrvatskih kmetov. — Dne 3. januarja je posl dr. Žerjav opozoril zunanjega ministra dr. Pe-rića na postopanje italijanske vlade, kl za-
branjuje uvoz jugoslovenskih listov v Italijo. Zahteval je, aaj ukrene potrebno za zaščito jugoslovenekega tiska in ugleda naše države. Istega dne se je pričela v finančnem odboru Narodne skupščine načelna proračunska debata. Novi finančni minister dr. Marković je podal svoj ekspozč. Dne 4. januarja je ministrski svet ukinil obznano.
V zunanji politiki je beležiti zadnje dni kot važen dogodek podpis italijansko-nemške
razeodišfne In prijateljske pogodbe, ld se je
izvršil 29. decembra v Rimu. — Na Grškem so prišli na sled novemu rovarjenju milita-rističnih krogov proti parlamentarizmu ter za novo vojaško diktaturo. Gre menda za rojalistieno zaroto. — 'Novo leto je zateklo tudi Nemčijo v vladni krizi, ki je nastala radi odpora socialnih demokratov proti politiki zunanjega ministra dr. Stresemanna.
P£LE~M£LE
Beli premog bo izboljšal človeško življenje. Ker se zaloge premoga v zemlji vedno bolj izčrpavajo, bo nekega dne napočil dan, ko bodo premogokopi izkopali zadnje zaloge. Človeštvo pa radi tega ne bo v mučni zadregi. Že sedaj se vedno bolj uvaja v hiše in v industrijo beli premog. To je voda. Vodne moči je toliko, da bo lahko nadomestila premog Po statistiki, ki jo je izdelalo francosko ministrstvo javnih del na podlagi podatkov iz 1. 1914, je v vsej Evropi vodne sile za 45 milijonov konjskih sil. Najbogatejša je Francija, ki si lahko pridobi iz vode 8 milijonov konjskih sil. Ko ne bo premoga, bo v hudi zadregi Anglija, ki ima le 396.000 konjskih sil. Vprašanje časa in sredstev je, kedaj se bo ogromna moč, ki leži v tekočih vodah, izrabila za blagor človeštva. Reke ne bodo več tekle kot divji toki, ki jih človek ponižno premosti ali ee spusti na njih valove s svojimi čolni in ladjami. Reke bodo in deloma so že vkročeni človekovi pomočniki. Gonile bodo s svojo silo elektrarne, v V milijone hiš bo sijala njih luč, milijoni in milijoni ljudi se bodo greli in kuhali svojo hrano ob v elektriko izpremenjeni vodni sili, tisoče strojev bo teklo s silo oddaljenih rek in tudi vlake bodo gonile pravzaprav le reke in podobne vode Vlada belega premoga bo nedvomna boljša in lepša od vlade črnega premoga Življenje bo bolj higijeniJ-no in povsod bo večja snaga. To ee že sedaj opaža v onih mestih, trgih in vaseh, kamor dobivajo elektriko To pa je le še začetek velike električne dobe, ki bo prinesla flo-veštvu napredek
Kle Je morje najbolj globoko? Doslej se le smatralo, da ie največja morska globina pred vzhodne obalo filipinskega otoka Mindanao kjer so doznali glo-
bino 9788 metrov. Kakor je izmeril neki japonski parnik. je morje jugovzhodno od Tokija na nekem mestu globoko 9947 metrov, torej približno 10 km. Najvišja gora na svetu, sloviti Mount Everest pa meri 8882 metrov Morsko dno sega tedaj v večjo globino nego zemeljska površina v višino.
Kako se svet izpreminja. Leta 1500 je bilo treba za potovanje iz Michelhausna v Strasbourg osem dni; leta 1600 šest dni, leta 1700 štiri dni, leta 1800 dva dni, 1. 1848 dve uri, okoli 1. 1900 približno eno uro. Danes — z aeroplanom — komaj nekaj minut.
Ozračje na Marsu. Učenjaki se radi prepirajo med seboj o tem, ali so na Marsu, bratu naše zemlje, živa bitja ali ne. Nedavno sta dognala zvezdoznanca Adams in St. John, da je na Marsu zelo malo vodene pare in tudi neznaten odstotek kisika. V primeri z zemljo je na tem planetu agolj 6. odstotkov vodene pare, kisika pa je le ena tretjina tiste borne količine, ki so jo našli raziskovalci na najvišji gori sveta Mount Everestu Zračni tlak znaša na Marsovi površini samo 5 cm živega srebra. Ob takih okoliščinah si ne moremo misliti, da bi živela na Marsu bitja, ki bi bila podobnta zemeljskim bitjem.
Tri žitna zrna so dala 3140. Nelki francoski kme» je naredil poizkus s tremi žitnimi zrni Zasadil jih je v dobro pognojena tla, vsako zrno 20 cm proč od drugega Iz zrn so pognale tri bilke, izmed katerih je imela ena 23. druga 27 in tretja 34 klasov Skupaj je bilo tedaj 84 klasov, v katerih je kmet naštel 814H zrn Povprečno je vzniklo iz enega klasa ve? kot 1000 zrn. Vsekakor zanimiv poizkus
Urejuje Božidai Borko — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adol' Ribn kar — Za «Na» rodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljanu