LETO Vili	SREDA, 15. FEBRUAR 1978	ŠT. 2
Preurejeni prodajni proslori v TO Tigevina v poslovalnici Rečica
Poznano je iz literature, da srednje in velike firme v zapadnem razvitem svetu razvijajo lastno prodajno mrežo, ker hočejo imeti neposreden stik s trgom. To se je pokazalo tudi pri nas, kar je prišlo posebno do izraza v času recesije, ko so firme, ki so imele lastno mrežo, prodajale naprej, medtem ko je čista trgovska mreža v teh časih odpovedala. Podjetja, ki so bila vezana samo na posredno trgovsko mrežo, so prišla prva v težave s svojo prodajo, ker niso mogla vplivati in pritegniti še tiste kupne moči, ki je bila. Zato so tudi pri nas prišla večina podjetij do spoznanja, da hoče imeti neposreden stik s tržiščem in to preko lastnih prodajaln.
LIP je že od nekdaj prodajal vrata iz svojega skladišča iz tovarne vrat na Rečici. Toda nikoli se ni dajalo pomena razvoju te vrste prodaje, ampak se je raje velike denarje dajalo posrednikom v obliki popustov, količinskih rabatov iz katerih so posredniki gradili svojo prodajno mrežo. V trenutku, ko se je kupna moč zmanjšala na trgu, pa so izsilili večje in boljše prodajne pogoje, drugače pa so šli k tisti firmi, ki jim je dala boljše prodajne pogoje.
Šele leta 1972 je tovarna vrat prišla do spoznanja, da bo razvijala lastno malopro-
dajo. Tako se je maloprodaja oddvojila od skladišča tovarne vrat in tako je nastala poslovalnica Rečica. Ta je prodajala v začetku samo vrata, ISO-SPAN in gradbene plošče. Takoj so se pojavili problemi, kje dobiti prostore za trgovino na drobno. Zasilno se je preuredila lesena baraka na Rečici, ki jo je postavila vodna skupnost Gorenjske leta 1962, ko je sanirala teren za rečiško žago. Po izselitvi gradbenih delavcev je nekaj časa imel tu Elan svoje modele čolnov, nakar je bila predvidena že za odstranitev. V letu 1972 se je zasilno preuredilo barako za pisarniški in skladiščni prostor, lopa iz Lancovega pa se je prestavila na Rečico za skladiščni prostor.
Takrat je bila urejena ena soba 7 X 7 m za pisarno in vodstvo, prostor 10 X 7 m za eksponate in 7 X 14 m prostor za skladišče vrat. Za takratne razmere je to zadostovalo, kajti obseg prodaje je bil od 500.000 din do
1.000.000 din na mesec. Tako je bil obseg prodaje 9,7 milijonov din, v letu 1976 pa smo dosegli že 42,6 milijonov din. To se pravi, da se je povečal ca. štirikrat in s tem tudi frekvenca kupcev pa tudi papirnata vojska faktur in predfaktur. Zato so postali pogoji dela za prodajalce in za stranke na teh 49 m2 prostora nemogoči. Poleg tega dela se je
Lično opremljen prodajni prostor poslovalnice Rečica
na tem prostoru pred strankami kontaktiralo še s poslovalnico v Zagrebu, ki je bila odprta 1975. leta in poslovalnico Murska Sobota, ki je bila odprta v drugi polovici 1977. leta.
Že s planom za leto 1977 so bile predvidene preureditve prodajnih prostorov. Ker je v tem času bil sklep, da se prostori v stari Gorjani prodajo, da se seli proizvodnjo na Rečico, kjer ima sedaj trgovina skladišče, je bilo rečeno, da se bo najprej gradilo prostore za poslovalnico Rečica. Zato se je od adaptacije sedanjih prostorov odstopilo. Nato so nastale variante, da se bo trgovina selila na druge lokacijske prostore v Lesce. To seveda ni izvedljivo takoj. Zato smo šele v avgustu pristopili k preureditvi barake.
Najprej smo preuredili iz nekdanjega skladišča razstavni salon za eksponate. Nato smo stari razstavni prostor preuredili v prodajni prostor s prodajnim pultom in blagajno. Nazadnje smo lahko preuredili še star prodajni prostor v pisarno vodstva trgovine. Pri tem smo morali preurediti vso elektriko in napajanje s
kablom preko skladišča žaganega lesa iz tovarne. Ker smo ves čas obratovali, se je delo nekoliko zavleklo. Tako smo komaj dokončali do trde zime.
Takoj, ko so se spremenili delovni pogoji, smo vzeli nove moči v skladišče in v prodajo in šli z obratovanjem na proste dneve, da je pri tem izolčeno nadurno delo.
Ker so bile v zadnjem času česte pripombe kupcev, da je naša telefonska linija tako zasedena, da nas je ne-
mogoče priklicati, smo zaprosili še za eno telefonsko linijo. Preuredili smo telefone tako, da je tudi tej želji kupcev ustreženo.
Ostalo pa nam je eno veliko odprto vprašajne: premalo blaga in neredna dobava blaga, kar nam je dalo pri takšnem povpraševanju, kot je bilo v letu 1977, veliko nepotrebnega dela in nezadovoljstvo strank. Upamo, da se bo v letu 1978 tudi ta problem vsaj delno rešil.
Karel Masel j, dipl. ing.
Del razstavnega prostora
Se bo kom
Že v jeseni leta 1973 je bila predvidena rekonstrukcija hlo-dišča v TO Rečica. Zaradi nezadostnih sredstev je izgradnja obmirovala. Ostala je le pri nekaterih idejah, ki se niso naprej obnavnavale, izpopolnjevale, oziroma izdelale nove na osnovi sodobnejših ugotovitev, z boljšo lokacijsko in tehnološko rešitvijo.
V bodoče bomo morali misliti vzporedno z rešitvijo izgradnje takega ali drugačnega mehaniziranega hlodišča oblovine tudi na obdelavo hlodovine (vstava strojev) v žagalnici. Poseben poudarek bo treba posvetiti obdelavi drobne hlodovine. Seveda pa bo treba uskladiti težnje po sortimentih gozdnega gospodarstva na eni strani in lesno industrijskega podjetja na drugi strani.
Da pa bo izbor sortimentov najboljši z najsodobnejšo obdelavo v zahtevanih kvalitetah, bo potrebno izbrati tak prostor, ki bo dovolj velik za vskladišče-nje neobdelane oblovine, neovi-
premaknilo
rano obdelavo te in namensko sortacijo obdelane oblovine. Vnaprej bo treba preprečiti vsakršno tesnenje in drugačne ovire za normalno delo z odpravo takih napak, ki jih ugotavljamo na mehaniziranih skladiščih oblovine, ki že obratujejo.
Kaj ugotavljamo?
—	Zaradi slabih delovnih pogojev na obstoječem hlodišču v obliki stalne nevarnosti za stisk, ali zasutje delavca s hlodi so le-ti stalno ogroženi. Delo je težko in izpostavljeno vremenskim neprilikam. Pri delu je zaposlenih več delavcev, te pa je težko dobiti, ker teh na splošno primanjkuje, zlasti za težja delovna mesta in mesta, izpostavljena mrazu, dežju in drugim neprilikam;
—	Po drugi strani pa se hlodovina, obdelana v gozdu s spuščanjem, vlečenjem po gozdnih tleh nabije na čelih in drugod s tujki (pesek, kamenje, luža). Tako onesnaženo hlodovino je potrebno pred obdelavo očistiti
tujke (tesanje, čiščenje). Pri žaganju onesnažene hlodovine pride do zastojev zaradi predčasne otopitve žaginih zob.
— Ker je hlodovina sekana v različnih obdobjih, je navadno mešana suha s svežo.
Na kaj moramo še misliti ob pripravi na rekonstrukcijo hlodišča?
Sveže olupljeno hlodovino bo zelo težko spraviti iz bazena v žagalnico. Zaradi zelo strmih vzponov verižnih transporterjev v žagalnico se ta vrača (drsi) nazaj v bazen. Prav tako veliko sveže hlodovine potone. Kup potopljene hlodovine v bazenu potem ovira transport in obračanje hlodovine v bazenu. Najbrž bo treba opustiti in izgraditi položnejše transporterje. Za obračanje hlodovine pa bi uporabili žlebaste, hidravljične obračalnike.
Takih ali drugačnih problemov pa bo še več. Potrebno bo odkrivati najboljše rešitve za varno delo, z manjšim številom zaposlenih. Ti naj bi delo opravljali z manj napori, pa vendar hitrejše in kvalitetnejše.
Tand
Ob (pceóeciumem p tajniku
O velikem poetu
i/o ji e
&
Z

Nič ni neminljivega.
Kar čas prinese, nam tudi enkrat vzame.
Hodimo v krogu Časa.
Zaprti smo v tesnih kletkah kakor ptice.
Razpeti v tanke mreže tega velikega mojstra.
Kar se v času začne, se mora s piko končati.
Vsakemu dan je začetek, sleherni stvari svoj kraj.
Ob rojstvu zapisani smrti čakamo nanj brez poti »nazaj«. Vendar je nekaj nekje, kar ne mine in tudi ne mré:
To pesem je tvoja, Véliki poet! Kakor široka, svetla sled se neomejeno vije naprej.
Zato vedo že daljave prostrane, trave zelene, polja in gaj!
Tvoje mokrocveteče rožice poezije bodo brali še mnogi rodovi za nami, ko bomo mi že zdavnaj prišli
s časom na kraj!
• jtei/uiA , Jh a. fa att jI
pA. /	J--V tš*/-'	</	'
Jttft- ftftt fuffiCL jn.il/iqcc eri/, e7cl /
VXV/ t ' f' ‘v U . <Z ■ pr
J)tb ■	m£ u Tvyfo'Lcfc
Ji ilkj/efjùi , S a.pelji \>n Knifice'/
it Vtoluifi, Kalij Je v'jtUiMjote-étaU^
..e /r	P v /. ' Pe Y/p •	/?u	7
ud,
7
!£iLs*C'<m»-K,v.
Vesna
■fjtj jih c jel ji Jc jiocólCipa &Plir
Ji bloc m I vtta	en* vJtfc.
t.fi bil riba ijov nettjml
JJtfco ;AlJ ■IK	0U 10J J9
jZ Jptc, U j\ tiirncc. mafonatJid.
J C id da Čil'-J'JJvdftnt timjjf,
■y JofCji'. bttrj-vt (iciiutt tnya luKa,. dr.tel pcfn/amr.JfrV, jrJlié'teyht /,u fr/htnlio ßi ycuiVtU. McJnntJjtà	/VigC-Mut^ 4
WtiìM* ■ r *
\ 'J	\^/	»	\	^	M
Idjrtfpt* r/e ***V ^ra Ja- P
Faksimile Prešernovega soneta iz ciklusa Sonet j e nesreče
Proizvodno skladišče tovarne
Pomen izgradnje skladišča za nadaljnji razvoj tovarne vrat.
Ob pred leti zgrajenih proizvodnih prostorih na Rečici se gradi proizvodno skladišče. Graditev skladišča za razvijajoči obrat je nujna, z njo se ne rešuje le skladiščnih prostorov, ampak bo v doglednem času omogočala koncentracijo proizvodnje na enem mestu. V novo skladišče se bosta selili proizvodno skladišče in skladišče trgovine. Prostor, katerega zasedata danes, pa bo preurejen v proizvodne prostore.
Naj navedem le nekaj dejstev, katera govorijo v prid čimhi-trejše ureditve skladišča.
Obratovanje obrata za proizvodnjo notranjih vrat je brez primernega skladišča nemogoče ali vsaj oteženo. Proizvodni prostori so zasedeni z vmesnimi zalogami in gotovimi izdelki. V takih pogojih so bistvene racionalizacije proizvodnje nemogoče.
Pomanjkanje skladiščnega prostora onemogoča izdelavo optimalno velikih proizvodnih serij. Posledice tega pa so premajhne serije, velik delež pripravljalno zaključnih časov pa po nepotrebnem dviguje izdelavne čase. Poleg tega pa onemogoča vodenje ustrezne politike planiranja, naročanja in vzdrževanje zalog standardnega programa.
Nujno izhodišče gospodarske politike delovne organizacije je obdržati in krepiti vlogo na tržišču, ki jo že ima. Dolgi dobavni časi in nepopolni asortiman izdelkov ima nujno neugodne vplive tako na proizvodnjo kakor na prodajo, to se še zlasti odraža v v nekonjuktumih obdobjih. Realizacija optimalnih serij v proizvodnji in stalno vzdrževanje zalog standardnega programa bo občutno zmanjšalo čas od naročila do odpreme materiala. Kajti tudi neprimerno dolgi čas dobave lahko odvrne potencialnega kupca od nakupov.
Pod obrat vrata spada tudi dislociran oddelek »Gorjana«, kjer se izdelujejo mokromontaž-ni podboji B-4. Objekti tega oddelka so prodani Elektromontaž-nemu oddelku »Elmot« Bled. Oddelek bo dobil nove prostore v obratu vrat v hali to je v sedanjih skladiščnih prostorih. Selitev bo imela poleg koncentrirane proizvodnje tudi druge pozitivne učinke, to je zmanjšanje vzdrževalnih stroškov, internih transportov, zmanjšanje števila režijskih delavcev in možnost boljše tehnološke organiziranosti oddelka.
Lokacija skladišča je poleg objekta tovarne vrat, loči jih 5
Začetki gradnje skladišča
vrat na Rečici
metrov širok hodnik, kateri je pokrit in bo lahko služil tudi drugim namenom.
Dimenzije in površine objekta:
—	skladiščni prostor 80 X 36 je 2.480 m2
—	nakladalna rampa 10 X 36 je 360 m2
—	pokriti hodnik 90 X 5 je 450 m2
Skupne pokrite površine je 3.290 m2
Koristne višine skladišča je 8 metrov.
Od skladiščnega prostora pripada trgovini okrog 670 m2.
Skladišče je skeletna zgradba sestavljena iz dveh ladij. V prvi ladji je predvideno regalno skladiščenje, v drugi pa klasično pa-letno skladiščenje.
Prednosti regalnega skladišča so v tem, da je dostop do vsakega paketa vskladiščenega materiala možen ob vsakem času. Pomanjkljivosti pa so draga investicija v regale (police), specialni štiripotni viličar in približno za polovico manjša količina vskladiščenega materiala.
Paletno skladišče pa lahko obratuje s čelnimi viličarji, na majhni površini se vskladiščijo velike količine materiala, vendar pa niso vse količine dostopne. Posebno neprikladno je to v našem primeru, ko imamo toliko različnih dimenzij in vrst vskladiščenega materiala.
Ob izgradnji skladišče ne bo opremljno z regali, to pa zaradi tega, ker ni dovoljen uvoz štiri-potnih viličarjev, tovrstne domače proizvodnje pa ni. Dimenzije regalov, odnosno poti pa morajo biti prilagojene dimenzijam viličarjev.
V samem skladišču bodo tudi prostori za vodstvo skladišča, garderobni prostori za delavce skladišča, sanitarije in prostor za polnjenje akumulatorjev.
Prostorska in tehnološka delitev skladišča bo razdeljena po fazah ali območjih dela:
—	prevzem izdelkov
—	depo embalaže
—	regalno skladišče
—	paletno skladišče
—	pripravljalni prostor
—	odpremna rampa.
Z izgradnjo skladišča bo večji del navedenih pomanjkljivosti rešeno, da skladiščenja in od-premljanja v veliki meri olajšano in tudi preglednejše.
Koliko časa pa bodo zadovoljevale kapacitete skladiša, je odvisno od mnogih činiteljev, tudi od dogajanja izven našega kolektiva.
Bernard
meljnih organizacij oz. skupni delavski svet, vse pa so imele v tem času resnično veliko dela in so se tudi dostikrat sestale. Obravnaval jih je sindikat ter Zveza komunistov, nazadnje, ko so bili samoupravni akti dokončno izdelani, pa so jih obravnavali delavci po samoupravnih
delovnih skupinah oz. zborih delavcev.
26. januarja 1978 so se zaposleni z najbolj demokratično obliko odločanja, to je s tajnim glasovanjem na referendumu odločili ali omenjene samoupravne akte sprejmemo ali ne.
Uspeh referenduma je bil v veliki meri odvisen prav gotovo od predhodnih obravnav in obrazložitev posameznih stvari, tako da so rezultati referenduma v glavnem zadovoljivi, nekoliko slabši
Volilna komisija v delovni skupnosti skupnih služb
uspel
26. januarja 1978 smo v naši delovni organizaciji imeli referendum, na katerem smo sprejemali kar pet samoupravnih aktov, in sicer:
1.	samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v DO LIP lesna industrija Bled
2.	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke
3.	samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TO
4.	statut TO
5.	pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v TO
Prva dva akta smo sprejemali na ravni delovne organizacije, ker sta enotna za vse TO v sestavi LIP Bled, ostale tri samoupravne akte pa je sprejemala vsaka temeljna organizacija za sebe.
Pred sprejemom omenjenih splošnih aktov na referendumu so vse akte obravnavale komisije za sestavo teh aktov, ki so jih imenovali delavski sveti te-
Referendum
Glasovalci iz TO Mojstrana
so le v TO lesna predelava To- mu odzvalo 891 delavcev ali maž Godec Boh. Bistrica.	89 %, ostali so bili večinoma
Od skupno zaposlenih 1001 de- opravičeno odsotni, lavcev v DO se je na referendu-
Posamezne akte pa smo sprejeli takole:
K 1/ TO	volil. uprav.	na referend. udeleženih	glasovalo za	%
Tomaž Godec	473	407	288	60,7
Rečica	304	278	251	82,5
Podnart	73	68	58	79,4
Mojstrana	57	50	43	75,4
Trgovina DO	21	19	19	90,5
DO	1001	891	704	70,3
K/2 TO	volil. uprav.	na referend. udeleženih	glasovalo za	%
Tomaž Godec	473	407	250	52,7
Rečica	304	278	248	81,9
Podnart	73	68	55	75,0
Mojstrana	57	50	47	82,5
Trgovina	21	19	19	90,5
DSSS	73	69	65	89,0
DO	1001	891	687	68,3
cev ali 57,5 %, v TO Rečica 241 delavcev ali 79,27 %, v TO Podnart 56 delavcev ali 76,7 %, v TO Mojstrana 44 delavcev ali Tl ji %, v TO trgovina 19 delavcev ali
90.5	% ter v DSSS 64 delavcev ali
87.6	%.
Iz vseh navedenih rezultatov torej izhaja, da so bili vsi samoupravni akti veljavno sprejeti v
Ostali trije akti so se sprejemali za vsako posamezno temeljno organizacijo, rezultati pa so bili naslednji:
—	za samoupravni sporazum o združevanju dela v TO je v TO Tomaž Godec glasovalo od skupno 473 volilnih upravičencev 301 ali 63,4 %, v TO Rečica je glasovalo od skupno 304 delavcev 246 delavcev ali 80,92 %, v TO Podnart je glasovalo od skupno 71 delavcev 61 delavcev ali 85,9 %, v TO Mojstrana je glasovalo od skupno 57 delavcev 47 delavcev ali 82,5 %, v TO trgovina je glasovalo od skupno 21 delavcev 19 delavcev ali 90,5 %, v DSSS pa je od skupno 73 delavcev glasovalo za sporazum 65 delavcev ali 89 ‘%;
—	za statut TO je v TO Tomaž Godec glasovalo 293 delavcev ali 61,7 %, v TO Rečica 247 delavcev ali 81,25 %, v TO Podnart 53 delavcev ali 79,4'%, v TO Mojstrana 44 delavcev ali 77,2 %, v TO trgovina 15 delavcev ali 71,4 % ter v DSSS 64 delavcev ali 87,6 %;
Ivan Troha je gotovo prepričan, da je pravilno glasoval
— za pravilnik pa je v TO Tomaž Godec glasovalo 273 delav-
vsaki posamezni temeljni organizaciji.
Jelka Kunej
Sklepi
samoupravnih organov
SDS (18. 1., 31. 1. 1978)
1.	Ugodno je ocenil zaključke predsednikov I OOO sindikata in sekretarjev OOZK in predlagal, da pristopimo k izvajanju:
—	Takoj je treba aktivirati vse družbenopolitične sile za dodatno tolmačenje načel zakona o združenem delu in s tem v zvezi pomen naših samoupravnih aktov za uspešno izvedbo referendumov.
—	Stalno moramo spremljati izvajanje sprejetih samoupravnih aktov in si prizadevati, da nekatere njihove rešitve še bolj izpopolnimo — stalna naloga.
—	Iz splošnega pregleda politične klime, ki odseva iz razprav po kolektivih, morajo referendumi uspeti po vseh TO.
—	V pravilnike o nagrajevanju je treba vnesti določila o sistematičnih in preventivnih pregledih delavcev in s tem v zvezi določiti kriterije za nadomestila OD. Varstveniki naj uredijo z zdravstvenimi domovi in zdravniki, da se taki pregledi vršijo v kraju, kjer so TO.
2.	Pregledal je predložene spremembe samoupravnih sporazumov ter sporazuma z nekaterimi dopolnili posredoval na referendum, ki bo 26. 1. 1978:
sam. spor. o skupnih osnovah in merilih ...
—	v 44. členu je v tretji vrstiti namesto »ki« »in«;
—	v primerih, ko se namesto »... delitvi OD ... « vpiše besedilo »pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD«, doda še besede »v TO in DSSS« (členi 56, 57, 70, 71, 72, 85);
—	110. člen se pravilno glasi:
OD se obračunavajo praviloma mesečno, za obračun OD uporabljamo merila, navedena v tem samoupravnem sporazumu, pravilnikih o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO in DSSS in konkretne višine meril, kot so sprejeta z letnim planom in sklepi DS DO.
3.	Sprejel je sklep, da v «porazu m o osnovah in merilih vnesemo določilo o nadomestilu nočnin v času sejmov, zato je treba do naslednjega zasedanja pripraviti višino nadomestila.
4.	V čistopisu samoupravnih aktov se zamenjajo tujke z domačimi besedami, če so te na voljo.
5.	Obširno je obravnaval plan za leto 1978, sprejel pa ga bo, ko ga bodo sprejeli DS TO.
—	Na pripombo delegata iz TO Tomaž Godec, da nastaja ozko grlo v oddelku plošč zaradi krpalnika je SDS pooblastil direktorja, da se dogovori s TO Rečica o možnosti začasne postavitve stroja v TO Tomaž Godec.
6.	Sprejel je pravilnike z naslednjimi spremembami:
—	V pravilniku o požarni varnosti so spremembe naslednje:
—	v naslovni strani (glavi) se črta besede »člena varstva pri delu« in se nadomesti z besedami »združitvi v delovno organizacijo LIP«;
—	v tretji alineji 14. člena se doda »ali druga za to usposobljena oseba«, v peti alineji pa se doda »zaprte«;
—	v 18. členu, točki c se črta zadnje besede »prvem odstavku tega člena« in se doda »od točke 1 do 5«;
—	besedilo »referent za požarno varnost« se nadomesti z besedami »referent za varstvo pri delu in požarno varnost«.
Spremembe pravilnika o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila:
—	15. členu se v drugi vrstici črta besedilo »oziroma delovne enote«;
—	v 16. členu se doda alineja »sprejme sklep o ustanovitvi glasila«;
—	v 17. členu se v prvi vrsti črta beseda »operativni« in vnese »izvršilni«;
—	v 20. členu se v drugi vrsti črta beseda »pismeno«.
Na predloga pravilnikov o pravicah, dolžnostih in pristojnostih samoupravnih organov in delovnih ljudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite in o narodni zaščiti ni bilo pripomb, zato ju je sprejel v predloženi vsebini.
7.	Ugotovil je, da je od skupno 1.001 delavcev v DO glasovalo na referendumu 891 delavcev. Oba akta samoupravni sporazum o združitvi TO v DO LIP Bled in samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za OD v DO LIP Bled sta bila v vseh TO sprejeta z večino vseh delavcev, zato ju SDS objavlja, veljati pa pričneta osmi dan po objavi.
8.	Vse TO so plan za leto 1978 sprejele, zato ga je dokončno sprejel še SDS.
9.	Sprejel je predlog meril za ugotavljanje uspešnosti v letu 1978.
10. Sprejel je višino dodatkov in prejemkov v letu 1978:
1.	Obračun OD v letu 1978 se izdela na osnovi nespremenjenih bruto urnih postavk.
2.	Nadomestilo za dopuste in praznike (redni, izredni, študijski, krvodajalska akcija, mladinska delovna akcija) se obračuna po osnovni obračunski postavki, povečani za 23 %.
3.	Nadomestila za refundirano odsotnost — LIP (šifra 40) in refundirana odsotnost (šifra 41) se po členu 86 samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v DO obračuna po povprečju OD zadnjih treh mesecev pred mesecem nastopa odsotnosti.
4. Dodatki za WF normative:
—	dodatek za izenačitev povprečnega preseganja je 18 %
—	dodatek za povečano storilnost je 12 %
5. Dopolnilno delo v lastni DO
— gasilske vaje izven delovne časa	35,— din/h bruto
— seje ivzen delovnega časa	35,— din/h bruto Navedena določila veljajo od 1. 1. 1978 dalje.
6.	Dodatki:
—■ za delo na višini	3,— din/h bruto
— za deljen delovni čas:
a)	če traja prekinitev delovnega časa
več kot eno uro	16,50 din/dan bruto
b)	če traja prekinitev delovnega časa
2 uri ali več	33,— din/dan bruto
7.	Prejemki, ki štejejo med poslovne stroške:
a)	dnevnice
—	za čas odsotnosti od 8 — 12 ur
—	za čas odsotnosti nad 12 ur
—	stroški prenočevanja se krijejo največ no
—	v primeru, da delavec ne predloži računa za prenočevanje, se mu prizna za noč
b)	terenski dodatek
—	znaša 90,— din na dan in gre delavcu od 1. dne dela na terenu, če je tako delo daljše od enega dne
c)	nadomestilo za ločeno življenje
d)	prevoz na delo:
—	minimalni prispevek delavca
—	če ni javnega prevoza se obračuna
e)	kilometrina za službena potovanja
f)	službeno potovanje v TO za 8 ur opravljenega dela, pri dnevnem vračanju (99. člen SS o skup. osn.)
g)	začasna premestitev iz ene TO v drugo TO (99. člen SS o skupnih osnovah)
140,— din 210,— din
255,— din
100,— din
1.800,— din/mesec
50,— din/mesec 0,7 din/km 2,10 din/km
35,— din
35,— din
(Nadaljevanje na 4. strani)
Konferenca
sindikata
DSSS
Delovna skupnost skupnih služb je ob koncu leta sklicala zbor delavcev k obravnavi samoupravnih splošnih aktov, v nadaljevanju pa je potekala konferenca sindikata.
Po poročilih upravnega odbora o delu je sindikalna organizacija sodelovala na naslednjih področjih:
1.	pri uveljavljanju in realizi-ranju zakona o združenem delu
2.	predlagali smo kandidacijsko listo za volitve v organe upravljanja v DSSS in občinske organe,
3.	sodelovali smo pri izdelavi aktov o delitvi dohodka in razporejanju sredstev za osebne dohodke,
4.	skrbeli za življenjske in delovne pogoje delavcev ter za razvijanje družbene solidarnosti,
5.	organizirali izlet sindikata TO trgovine,
6.	organizirali piknik,
7.	obdarili žene za njihov praznik s skromnimi darili,
8.	sodelovali na športnih tekmovanjih v okviru delovne organizacije, kakor tudi v raznih tekmovanjih v občinskem merilu,
9.	na kulturnem področju obveščali člane o prireditvah in predstavah gledaliških skupin ter organizirali nabavo vstopnic za predstave,
10.	sodelovali pri organiziranju krvodajalske akcije,
11.	sodelovali pri predlogu za delitev regresa za leto 1977.
Novoletno praznovanje v Bohinjski Bistrici
Tudi v letošnjem letu smo sledili navodilom SZDL in sindikatov ter razširjenega sveta KS Boh. Bistrica, da otrokom v zadnjih dneh starega leta pripravimo čim več kulturnih akcij, opustili pa smo individualne obdaritve.
Tako se je začelo novoletno veselje že v sredno s predvajanjem filma Sreča na vrvici in z uprizoritvijo lutkovne igrice »Trdoglavček«. V četrtek so nam v prvem delu novoletnega programa pokazali vrtičkarji, kaj so se naučili, kasneje pa so naši učenci zaigrali igrico »A«. Prišel je tudi dedek Mraz, kramljal je z otroki, Snežinke pa so medtem šle med otroke in jim delile simbolična darilca (bonbone, čokolade, kekse). Tudi zadnji dan je bilo veselo. Otroci so gledali igrici »A« in »Štirje fantje muzikantje«. Med otroke je še enkrat prišel dedek Mraz s svojimi Snežinkami. Tako so imeli otroci kar tri dni veselja.
Za novoletno praznovanje smo zbirali sredstva po podjetjih, z obljubo, da otrokom kupimo skupen dar. Nov šolski kombi je dokaz skupne moči v predlanskem letu in eno največjih daril dedka Mraza doslej.
Letos smo zbirali denar za učne pripomočke v prenovljeni šoli Srednja vas. Delovni kolektivi so nakazali v ta namen na-
slednja sredstva:
N din
Klavnica mesarija	1000,00
PTT Kranj	225,00
ZB Boh. Bistrica	600,00
Gozdarstvo
Boh. Bistrica	3300,00
Almira Boh. Bistrica	2000,00
TD Boh. Jezero	2000,00
Merkur Kranj	100,00
Osn. šola Radovljica	150,00
GG Bled	250,00
Tovarna Veriga Lesce	75,00
Sob Radovljica	450,00
VVZ Radovljica	180,00
Osn. šola Boh. Bistrica	2500,00
LIP Bled,
TO Tomaž Godec	10.350,00
Vsega smo torej zbrali 23.180,00 dinarjev. Za sladkarije in film Sreča na vrvici smo odšteli 2700,00 din. Ves ostali denar je namenjen nakupu učnih pripomočkov v Srednji vasi.
Veliko manj denarja se je zbralo kot v lanskem letu, ko je bil znesek kar 73.699,00 din. Žal nam je za to razliko. V naslednjem letu se bomo morali že zgodaj dogovoriti, kako in kaj otrokom ob Novem letu 1979.
Za darovana sredstva se vsem najlepše zahvaljujemo.
Andrej Šil jar
Četa pod Uskovnico
Taborniški odred Triglavskih jezer je uresničil svojo dolgoletno željo, da se taborništvo razvije tudi v Zgornji bohinjski dolini. Navdušenje je posebno naraslo po uspelem letovanju šolske mladine v Fažani pri Puli. V šolski izmeni je bilo nad polovico otrok iz Zgornje doline. S propagandnimi akcijami in delom smo jih pripravili na vstop v taborniško organizacijo. 29. novembra 1977 je bil svečan sprejem. Sedaj že pridno delajo pod vodstvom treh vzgojiteljic. Četa nosi ime Četa pod Uskovnico. En vod deluje v Stari Fužini, dva pa v Srednji vasi.
Smotri taborništva se dotikajo vseh družbenih in življenjskih problemov, zato je ustanovitev nove čete še toliko pomembnejša.
Andrej Siljar
Sklepi
samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 3. strani)
8.	Nagrade vajencev:
—. prvi letnik	1.000,—	din/mesec
—	drugi letnik	1.200,—	din/mesec
—	tretji letnik	1.400,—	din/mesec
Dodatki in prejemki, navedeni v	točkah
6	do vključno 8 veljajo od 1. 2. 1978 dalje.
V letošnjem letu praznuje naša DO 30-letnico obstoja; SDS je odločil, da bomo jubilantom dodeli denarne nagrade:
—	za 10 let delovne dobe	v DO	2.734,— din
—	za 20 let delovne dobe	v DO	4.100,— din
—	za 30 let delovne dobe	v DO	5.468,— din
Da bi poravnali tudi razliko vrednosti nagrad (peresa,
ure) prejšnjih let, naj bi prejeli tisti delavci, ko so že dobili pero in so od 11 do 19 let v	DO 2.000,—	din	in	pa tisti, ki so
dobili uro in so v DO od 21	do 29	let	2.200,—	din razlike do
višine sedaj sprejete jubilejne nagrade.
11.	Ugotovil je, da so vse TO sprejele samoupravne sporazume s trgovskimi podjetji Slovenijales, Lesnina, Metalka, zato k njim pristopamo; za podpisnika je bil pooblaščen direktor.
12.	Sprejel je še samoupravna sporazuma o enotni kompenzaciji izpadlega dohodka za leto 1977 in 1978 in dopolnitev samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega prihodka.
Za podpisnika je pooblastil Joža Lavriča.
13.	Pristopil je k sporazumu o soudeležbi pri združevanju sredstev za izgradnjo prodajnega centra in centralnega skladišča Slovenijales Ljubljana v višini 2.000.000 din z rokom vračila 15 let.
Vplačilo soudeležbe je vezano na dolžnost Slovenijalesa in pravico naših TO v obdobju 15 let:
—	do stalnega razstavnega prostora za vse naše izdelke,
—	do prodaje naših izdelkov na vseh (ali določenih) prodajnih točkah v Jugoslaviji,
—	do stalnega prometa s centralnim skladiščem Slovenijalesa, na osnovi fiksnih letnih planov, za vse naše izdelke. Pri tem je zaloga v centralnem skladišču namenjena tudi za izvoz.
Že sprejeti znesek združevanja za poslovno-prodajni center v višini 300.000 din v okviru skupnega dogovora z Alplesom Železniki se spremeni v enotni sporazum s Slovenijalesom, tako da bi združevanje znašalo skupaj 2.300.000 din.
14.	Pregledal je ocenitev novosistemiziranih DM in ga dal v javno obravnavo:
DM kontrolor dokumentov v DSSS	161	točk
DM kontrolor dokumentov v TO	Rečica	170	točk
DM kontrolor dokumentov v TO	Tomaž Godec	167	točk
15.	Sprejel je sklep o razpisu	volitev,	ki	bodo 9.	mar-
ca 1978.
16.	Mandat članom vseh dosedanjih samoupravnih organov, razen skupnega delavskega vseta in odbora samoupravne delavske kontrole preneha z dnem, ki prično. veljati samoupravni akti delovne organizacije, to je osmi dan po razglasitvi, ki jo opravi DS DO.
Zato SDS in OSDK nadaljujeta z opravljanjem svoje funkcije vse do izvolitve novih samoupravnih organov, v skladu s pooblastili, določenimi v novosprejetih samoupravnih aktih DO.
17.	Imenoval je volilno komisijo, ki jo sestavljajo:
Metod Malej — TO Tomaž Godec
Tomaž Jankovič — TO Rečica Marija Koselj — TO Podnart Ivan Troha — TO Mojstrana Marinka Cesar — TO trgovina Jelka Kunej — DSSS
Svet za reklamicije in inventuro (24. 1. 1978)
1.	Obravnaval je inventurni elaborat in sklenil, da se inventurni viški in manjki knjižijo na izredne prihodke in izredne odhodke iz razlogov, ker so nastali največ zaradi medsebojnih zamenjav v kvalitetah in dimenzijah, in delno manjki zaradi normalnega kala (osušek, raztres, manipulativni kalo itd.), ki ne presegajo dopustni normativni obseg. Pri drobnem inventarju v uporabi so inventurne razlike nastale tudi zato, ker odgovorne službe v TO ne predlagajo sprotnega odpisa dotrajanih sredstev.
2.	Vodje TO so zadolžene, da sprovedejo likvidacijo materialov; komisije, ki so že imenovane, pričnejo z akcijo najkasneje 15. 2. 1978.
DS TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica
—	(30. 1. 1978.)
1.	Sprejem sistemizacije delovnih mest v neposredni proizvodnji se preloži na prihodnje zasedanje, s tem, da se zadolži vodja TO, tehnološko pripravo dela ter odelkovodje, da predlog sistemizacije delovnih mest po posameznih oddelkih ponovno pregledajo in uskladijo z danimi pripombami.
2.	DS TO je na podlagi poročila komisije za izvedbo referenduma v TO ugotovil, da je od celotnega števila delavcev v TO — 747, glasovalo na referendumu opravljenem dne 26. januarja 1978, 412 delavcev.
Od tega je glasovalo za sprejem:
1.	Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TO — 301 delavec
2.	Statuta TO — 293 delavcev
3.	Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD v TO — 273 delavcev
Vsi trije navedeni akti so bili torej sprejeti z večino glasov vseh delavcev in jih zato DS TO objavlja, veljati pa prič-no osmi dan po objavi.
3.	Plan za leto 1978 se sprejme, s pripombo
—	da je v letu 1978 dati vso prioriteto izboljšanju delovnih pogojev, predvsem v oddelku opažnih plošč (plin, ropot). Zadolženi: vodja TO, vodja oddelka za investicije in vzdrževanje in varstvenik TO.
Na prihodnjem zasedanju DS TO naj se kot posebna točka dnevnega reda obravnava vprašanje investicij in investicijskega vzdrževanja.
4.	TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica pristopa k naslednjim samoupravnim sporazumom:
—	samoupravnemu sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju na združeni ekonomski osnovi skupnega prihodka in skupnega dohodka;
—	samoupravnemu sporazumu o skupnem nastopanju v tujini;
—	samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev za izgradnjo poslovnega centra v Ljubljani s trgovskim podjetjem Slovenijales Ljubljana;
—	samoupravnemu sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju skupnega dohodka s trgoviskimi podjetji Metalka, Ljubljana;
—	samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na osnovi združenega dela in sredstev pri ustvarjanju skupnega prihodka s trgovskim podjetjem Lesnina Ljubljana.
TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica pooblašča DO LIP, lesna industrija Bled, da TO zastopa pri teh sporazumih. Za podpisnika navedenih samoupravnih sporazumov se pooblašča direktorja DO.
5.	Potrdi se predlog vodje finančnega sektorja za soudeležbo pri združevanju sredstev za izgradnjo prodajnega centra in centralnega skladišča Slovenijales Ljubljana s pripombo:
»Znesek soudeležbe bi združile vse TO v razmerju realizacije proizvodov, ki jih bodo posamezne TO prodajale preko prodajnega centra in v razmerju koriščenja ostalih pravic, ki si jih s soudeležbo pridobimo«.
6.	Volitve v vse samoupravne organe TO in DO se opravijo
9.	marca 1978.
7.	Mandat članom vseh dosedanjih samoupravnih organov razen DS in samoupravni delavski kontroli preneha z dnem, ko prično veljati samoupravni akti TO, to je osmi dan po razglasitvi, ki jo opravi DS TO.
DS in SDK pa nadaljujeta z opravljanjem svoje funkcije vse do izvolitve novih samoupravnih organov v skladu s pooblastili, določenimi v novosprejetih samoupravnih aktih.
8.	V volilno komisijo za izvedbo volitev v vse samoupravne organe TO in DO se imenuje:
1.	Bijol Franc — predsednik
2.	Vidmar Marija — član
3.	Kožar Franc — član
9.	DS TO je imenoval naslednje delovne skupine:
Odg. za skl.
1. skupina — dopoldanska iz-
mena v žagi in kroj.	— žagovodja
2. skupina —- popoldanska izmena v žagi in kroj.	— mojster kr.
3. skupina •— odd. ISO-SPAN	— mojster
4. skupina — dopol. izmena »izdelava elementov«	— mojster
5. skupina — dopol. izmena »končna dodelava«	— mojster
6. skupina — popol. izmena »izdelava elementov«	—■ mojster
7. skupina — popold. izmena »končna obdelava«	— mojster
8. skupina — dopol. izmena meh. obdelava poh.	— mojster
9. skupina — dopol. izmena lakirnica, mizarska	— mojster lakirnice
10. skupina — dopol. izmena meh. obdelava poh. in lakirnice	— mojster meh. obd.
11. skupina — celotno vzdrževanje, kotlovnica in vse vodenje na vzdrževanja	— vodja odd. inv. in
12. skupina — dopol. izmena kovinski, konstrukcija	— mojster kov.
13. skupina — popol. izmena kovinski	— mojster kov.
14. skupina — odd. za splošne zadeve, varstvenik	— vodja odd.
15. skupina — odd. za pripravo proizvodnje	— vodja odd.
10.	Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja Boh. Bistrica se zaprosi za pismeno obvestilo kam in kako so bila razporejena denarna sredstva, ki so bila ustvarjena na prosto soboto, dne
14.	1. 1978 in nakazana za obnovo osnovne šole v Srednji vasi.
11.	Tov. Godec Tomažu se na njegovo prošnjo odobri en mesec (22 delovnih dni) neplačanega dopusta, ki ga bo potreboval za adaptacijo stanovanjske hiše.
12.	Vodja TO oz. vodja oddelka za pripravo proizvodnje se zadolži, da z Gozdnim obratom Boh. Bistrica reši vprašanje dolžine hlodovine.
13.	Na predlog vodje oddelka priprave proizvodnje se za skladišče žaganega lesa potrdi nabava računskega stroja.
14.	Vodja TO se zadolži, da pripravi predlog za nabavo računalnikov za vodstvene in druge kadre, ki le-te pri svojem delu potrebujejo.
DS TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica
(10. 1. 1978.)
1.	Potrdi se predlog spremembe opisa delovnega mesta »kontrolor dokumentov«.
2.	Predlog sistemizacije delovnih mest v neposredni proizvodnji se da v 15-dnevno javno obravnavo.
3.	Predlog pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke v TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica se da v 15-dnevno javno obravnavo.
4.	Referendum za sprejem pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka ter o delitvi sredstev za OD v TO se razpiše za 26. 1. 1978.
5.	Referendum za sprejem SS o združevanju dela delavcev v TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica in
Sklepi
samoupravnih organov
Statuta TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica, ki je bil razpisan za dne 13. 1. 1978 se prestavi na dne 26. januarja 1978.
6.	Za podpisnike žiro računa za TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica se imenuje:
1.	Lipnik Jože — vodja finančnega sektorja
2.	Kržišnik Francka — vodja finančnega knjigovodstva
3.	Bajt Franc — direktor DO
4.	Robič Ivan — vodja splošnega sektorja
5.	Pauluša Drago — vodja prodajnega sektorja
6.	Čuden Vinko — direktor TO
7.	Stare Janez — vodja oddelka priprave proizvodnje
8.	Taler Niko — vodja oddelka za investicije in vzdrževanje
7.	Prodajni službi LIP Bled se predlaga, da se cena dvižnih garažnih vrat, z ozirom na slabo prodajo, zniža za 10 %.
DS TO, lesna predelava REČICA (30.1.1978)
L Delegati DS TO, lesna predelava Rečica so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli sklep, da se strinjajo s predlogom disciplinske komisije kot tudi z mnenjem odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, da se tov. Lepir Miletu, roj. 8.10.1941, zaposlenemu v obratu žaga na delovnem mestu »vkladalec žaganega lesa« stanujočemu Bled, Alpska c. 3, izreče ukrep »prenehanje delovnega razmerja«. Delavcu preneha delovno razmerje, ko postane ta sklep pravnomočen.
2.	DS TO je na podlagi poročila komisije za izvedbo referenduma v TO ugotovil, da je od celotnega števila 304 delavcev v TO Rečica glasovalo na referendumu, opravljenem dne 26. januarja 1978, 278 delavcev.
Od tega je glasovalo za sprejem:
1. Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TO 246 delavcev,
—	Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev
—	statuta TO 247 delavcev,
—	pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD v TO 241 delavcev.
Vsi trije navedeni akti so bili torej sprejeti z večino glasov vseh delavcev in jih zato DS TO objavlja, veljati pa prično osmi dan po objavi.
3.	Mandat članom vseh dosedanjih samoupravnih organov, razen delavskega sveta in odbora samoupravne delavske kontrole preneha z dnem, ko prično veljati samoupravni akti TO, to je osmi dan po razglasitvi, ki jo je opravil delavski svet TO.
DS in odbor samoupravne delavske kontrole nadaljujeta z opravljanjem svoje funkcije vse do izvolitve novih samoupravnih organov, v skladu s pooblastili, določenimi v novo-sprejetih samoupravnih aktih TO.
4.	DS TO je obravnaval in soglasno sprejel plan TO za leto 1978 kot je bil predložen.
5.	DS TO Rečica daje soglasje za pristop:
—	k samoupravnemu sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju na združeni ekonomski osnovi skupnega prihodka in skupnega dohodka,
—	k samoupravnemu sporazumu o skupnem nastopanju v tujini in,
—	k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev za izgradnjo prodajno poslovnega centra v Ljubljani s trgovskim podjetjem Slovenijales Ljubljana,
—	k samoupravnemu sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju skupnega dohodka s trgovskim podjetjem Metalka Ljubljana,
—	k samoupravnemu sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju na osnovi združenega dela in sredstev pri ustvarjanju skupnega prihodka s trgovskim podjetjem Lesnina Ljubljana.
TO Rečica pooblasti DO LIP Bled, da jih zastopa pri teh sporazumih ter obenem pooblašča direktorja DO za podpisnika omenjenih sporazumov.
6.	Na podlagi 70. člena statuta TO, lesna predelava Rečica DS razpisuje volitve v samoupravne organe TO. Volitve se izvedejo dne 9. marca 1978.
7.	Za izvedbo volitve v samoupravne organe TO, v zbor združenega dela občine Radovljica in za izvedbo volitev delegacij v SIS je DS TO, lesna predelava Rečica imenoval volilno komisijo v sestavi:
1.	Sodja Janez — predsednik
2.	Šorli Tončka — član
3.	Rožič Štefan — član
8.	Na prošnjo veslaškega kluba Bledd je DS TO odobril Krivič Dževadu 3 dni izredno plačanega dopusta za udeležbo na zimskih pripravah veslačev v Splitu. V kolikor bo imeno vani dosegel dobre rezultate v tej panogi so bili člani mnenja da se mu potem odobri še preostala kvota dopusta v višini kot je določena z našimi samoupravnimi akti.
9.	Ratek Ivanu se na predlog sekretariata ZK TO odobri vpis v trimesečno politično šolo s pogojem, da bo po končani šoli ostal v podjetju ter da se bo aktivno vključil v delo družbenopolitičnih organizacij TO. Šola je redna t. j. med delovnim časom, zato se imenovanemu za ta čas odobri izredno palačan dopust.
10.	Na predlog predsednika DS je bil sprejet sklep, da pristojna služba v TO izda navodilo glede bolniške in letnega dopusta, kadar celotna skupina dela izven terminskega koledarja (prenos dela na proste sobote vsled predvidene selitve proizvodnje v aprilu in maju mesecu).
letna konferenca IGD »Toma! Godec« Bohinjska Bistrica
Dne 21. januarja 1978 smo se zbrali gasilci IGD »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica na svoji redni letni konferenci.
Od vabljenih so se konference udeležili:	zastopnik Občinske
gasilske zveze Matija Klinar, zastopnika GD Boh. Bistrica Ču-fer Janez in GD Nemški rovt Iskra Alojz, ter ref. za varstvo pri TOZD »TOMAŽ GODEC« Arh Mirko ing. in vodja TOZD Čuden Vinko ing. Od oddelko-
vodij pa sta bila prisotna samo dva.
Po skoraj običajnem dnevnem redu t. j. otvoritvi, izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in overovateljev zapisnika, verifikacijske komisije so bila podana poročila predsednika, blagajnika, poveljnika in nadzornega odbora.
Navajam povzetek iz poročila poveljnika, iz katerega je razvidno, da ima naše društvo 34
lABIBISI
operativnih članov. Kadrovski sestav teh članov je sledeč:
5 podčastnikov, 22 gasilcev I. stopnje, 6 strojnikov z izpitom. Med člani je kar 11 brez opavlj enega izpita za gasilca, vendar je to razumljivo, saj smo nekaj mladih gasilcev sprejeli v članstvo šele v preteklem letu.
V	lanskem letu so člani izvedli 11 mokrih vaj, 4 suhe vaje, 2 predavanji in 1 redovno vajo. Poleg tega je bil opravljen še preventivni pregled v TOZD-u.
V	preteklem letu smo se udeležili vseh proslav v okviru Občinske gasilske zveze, skupna udeležba na teh prireditvah je bila 70 članov.
Mlada desetina se je udeležila tekmovanja v Šaleku na Pohorju in občinskega v Begunjah.
Veseli smo lahko, da ni bilo potrebnih večjih intervencij zaradi požarov. Bilo je le nekaj začetnih v oddelkih TOZD-a.
V	preteklem letu je bila nabavljena nova motoma brizgalna, tudi glede avtomobila ni več debat — oboje imamo.
Iz razgovora po podanih poročilih vidimo, da bo potrebno
Sestanek s štipendisti
Kot vsako leto, smo tudi letos organizirali sestanek s štipendisti delovne organizacije. Sestanek je bil v času šolskih počitnic. Namen srečanja je bil, da skupaj pregledamo uspehe in težave, ki se pojavljajo pri študiju.
V odsotnosti direktorja je podal pregled plana proizvodnje in prodaje ter investicij vodja plansko analitskega sektorja ing. Peter Debelak.
Po končanem razgovoru smo si ogledali proizvodnjo TO Rečica.	Blaževič
v bodoče posvetiti več pažnje glede začetnih požarov po oddelkih. Tu je predvsem važno, da bi delovna mesta ter oddelki na sploh bili bolj očiščeni. Prav tako je posvetiti mnogo pažnje pri varjenju.
Občni zbor ugotavlja, da se je stanje glede kajenja malo popravilo, temu je še v bodoče posvečati veliko pažnje, kadilce pa nenehno opozarjati, naj ne kadijo na mestih, kjer to ni dovoljeno.
Tov. Ravhekar Miloš nam je povedal, da si je v ŽELEZARNI Jesenice ogledal nov stroj na lahko peno — uvoz iz Avstrije. O njegovem predlogu za nabavo naj potrebne strokovne službe to pregledajo in si po potrebi tozadevni stroj ogledajo ter v primem, da bi nam odgovarjal, posredujejo predlog za nabavo.
Konferenca je bila zaključena s sklepom, da plan dela sestavi upravni odbor na svoji seji in z željo, da bi delo društva v tem letu bilo čim bolj plodno.
M. D.
Temeljni kamen za mladinski turizem
Smučarski tereni na Kob-li so postali znani širom po Sloveniji. Znano pa nam je, da prenočitvenih kapacitet v Bohinjski Bistrici primanjkuje, še bolj pa možnosti za prehrano.
S številnih šol in športnih društev so se obračali na našo šolo, da bi jih sprejeli pod streho nove šole. Tega si nismo dovolili. Šolo preveč cenimo, še bolj zato, ker je bila zgrajena s samoprispevkom. Zato smo začeli razmišljati o naših starih stavbah. Še najbolj primerna za ureditev se nam je zdela stavba bivšega vrtca. Zavihali smo rokave. Tako kot smo bili uspešni pri pleskanju lesenih opažev, smo bili tudi pri tej obnovi. Sedaj ima dom prelepo podobo. V njem je opremljena kuhinja, velika jedilnica, ki jo krasi LIP-ovo pohištvo, spalnica in sanitarije. Še sami smo težko verjeli, da se iz takih prostorov da nekaj narediti. Delali smo udarniško, zato smo ob priliki občnega zbora naše sindikalne organizacije pripravili skromno otvoritev. Dom nismo urejali z dobičkonosnimi nameni. Radi bi, da si poiščemo partnerja, ki bo vrnil naše usluge s podobnimi ob morju. Tako ne bomo več v strahu, ali bodo otroci letovali ali ne.
Prostore pa bi lahko uporabili tudi za sestanke in zabavna srečanja OZD in drugih organizacij.
Računali smo, da bomo tako razbremenili novo šo-
lo.	Mislim, da smo s tem pokazali, da nismo družbeni paraziti, ampak zavestno želimo, da bi bilo naše delo in gospodarjenje čim boljše. Računamo tudi, da se bo po tem poskusu le našel kdo, ki bo celoten prostor ob zgornji šoli izkoristil in pričel z gradnjo težko pričakovanih hotelskih kapacitet.
Andrej Šiljar
Po sledeh napredka -LIP Bled
V torek 31. januarja 1978 smo si lahko na ljubljanski televiziji ob 18.48 v oddaji PO SLEDEH NAPREDKA ogledali 12 minutni barvni film s klasično obliko in zanimivo vsebino. Videli smo novo pohištvo, ki je sad uspešnega sodelovanja skupine oblikovalcev Inštituta za oblikovanje FAGG in strokovnjakov naše tovarne LIP Bled.
Uspelo sodelovanje potrjuje ne le lep in funkcionalni proizvod, ampak tudi številne nagrade, ki jih je sistem DOTA že prejel, to smo lahko že zasledili v prejšnjih številkah našega časopisa »GLASILO«.
Branko Sodja
Odmevi in kritike — Odmevi in kritike — Odmevi in kritike
Polemika na članek »Ko mladina pa doraste nam«
Starejši delavci v oddelku opažnih plošč se čutimo oškodovane zaradi pisanja naše sodelavke Bojane Štros. Prepričani smo, da je vpliv pisanja preten-diciozen, ker črni le starejše, medtem, ko ne pokaže na napake mlajših.
Res je, da je mladina zaletava, ambiciozna in da se njihove nade ob vstopu v pravo življenje velikokrat razblinijo v nič, zato tudi težje prenašajo težave, ki so spremljevalke vsakdanjega življenja. Od tod tudi zvahtev krivde na starejšo generacijo.
Sodelavka opisuje odnose med starejšo in mlajšo generacijo v slogu kapitalističnih odnosov med tovarnarji in mezdnimi delavci. Prepričani smo, da med generacijami le ne zija takšen prepad, kot je sodelavka napisala.
Idealen človek brez napake se še ni rodil, torej je povsem jasno, da tudi mi starejši delamo napake, vendar so te večinoma nenamerne. Glede kritičnega odnosa starejših do dela in obnašanja mladih naj povemo, da smo tudi mi slišali od mladih precej pikrih, ki so večkrat prestopile meje pristojnosti. Pri litrčkih pa niso izvzeti ne mlajši, ne starejši. Vendar se to zgodi le ob kakih jubilejih ali ob zaključku leta.
Prizadelo nas je tudi to, da sodelavka opisuje prepad med starejšimi in mlajšimi generaci-
jami kot fenomen, značilen samo za naše podjetje. Znano je, da da se ta problem vleče skozi generacije že od pamtiveka in mu tudi zanamci ne bodo ušli. Strinjamo se, da je mladina ključ sedanjosti, zato bi se morala zavedati svojih dolžnosti in pravic, ne pa vseh nepravilnosti zvaliti na starejšo generacijo.
Vsaka generacija zapusti bodoči dobrine znanja, ki se prenaša iz roda v rod. Smatramo, da smo del teh prispevali tudi mi. Navsezadnje pa je tudi za-hvalnost lepa čednost, ki pa jo naš oddelek pogreša. Tudi to si velja zapomniti, draga Bojana.
Starejši sodelavci
iz opažnih plošč
Še nekaj misli na medsebojne odnose
Čutim se dolžna, da napišem še nekaj besed na sestavek, ki je bil objavljen v pretekli številki »Glasila«. S tem pa nimam nobenega namena opravičevati se določenim ljudem, pri katerih je povzročil največ vroče krvi. Toliko ogorčenja in izbruhov nejevolje gotovo ni doživel še noben sestavek, odkar izhaja »Glasilo«. To pa mi ni vzelo poguma, da ne bi mogla še enkrat prijeti za pero in napisati še kakšno kritiko.
Dobro mi je znano, da je vsak moj članek napisan preveč odkrito in resnično. To trdim tudi do zadnjega in od tega ne odstopim! Vprašujem pa se, kaj je je bilo v tem sestavku prepove-
danega, kaj neresničnega in zato žaljivega. Želim in obenem zahtevam, da mi nekdo na to odgovori v »Glasilu«. Naj bo zadosti »skritih« pogovorov po kotih in za hrbtom! Čas je, da se izjasnijo vsi, tudi starejši ljudje!
Očitek, da vidim steklenice, plina pa ne, ni resničen! Delavko, ki je to izjavila, bi vprašala samo to, koliko časa je bila ona neposredno izpostavljena plinu? In če je bila, koliko so steklenice pomagale za manjši vpliv plina?
Prav dobro vsi vemo, zakaj nastajajo taki izgovori, še bolj dobro pa bi morali vedeti, kam nas bodo pripeljah. Vprašujem vse, ki bodo prebrali ta članek, koga bomo grajali čez 10—15 let? Gotovo tistega, ki danes predstavlja mlajši rod! Pozabili pa bomo, da je nekoč hotel biti samo »dober« sodelavec. To pravim zato, ker sem na lastni koži občutila, kdaj je nekdo od mlajših zaupanja in hvale vreden. Takrat ko je mene krepko pekla vest zaradi prekrškov, ki sem jih naredila, sem dobila mnogo tolažbe prav od starejših sodelavcev! Bila sem pridna in ugleda vredna delavka.
Vprašala sem starejšega delavca, zakaj je zapustil Šelovno mesto ob pol devetih zvečer? Odgovor se je glasil: »Na kateri steni pa piše, da se to ne sme?« In takrat sem se prvič vprašala, če bi bilo mogoče kaj drugače, ko bi na steni visel pravilnik o kršitvah delovnih dolžnosti? Na to ne vem odgovora.
Poudarjam pa in od tega ne odstopam, da disciplina, ki je rva dolžnost vsakega zaposle-
nega, mora zaveti najprej od starejših ljudi. Izkaže pa se, da prav ti ne poznajo samokritike in zato se ni čuditi, da postaja mladi človek predrzen in nemogoč!
Trditve, da se je 20 let delalo tako in da sedaj ne bo nič drugače, so" gotovo resnične, dosegljive pa ne! Nikjer ni zapisano in ne odločeno, da mora eno kopito veljati še za 20 let.
Krepko se bodo določeni ljudje morali spremeniti, če bodo hoteli služiti zakonu o združenem delu, o medsebojnem razmerju delavcev, ter katalogu del, ki je že tudi na obzorju! Kdor pa misli, da bo lahko odšel svojo pot, mimo vsega tega, bo prav gotovo še občutil »toploto« kritik, ki pa ne bodo prihajali samo izpod mojega peresa, temveč zagotovo še od kje drugje!
Toliko za v premislek vsem, ki so se ob mojem sestavku vprašali, zakaj so ga pustili objaviti. Najbolj vroči se lahko vprašajo tudi sedaj, predlagam pa, da naj najprej vprašajo sebe, zakaj toliko vroče krvi za kritiko, ki ni prepovedovala ničesar, ne grozila in ne lagala!
Bojana
Tornado v Bohinju?
Bohinj je poznan daleč naokoli. Kotlina je obdana z gozdovi in gorovjem, odprta tja proti Bledu, kamor teče Sava z izvirnim imenom Savica. Nekoč tako čista, danes ne več, odnaša marsikatere nečednoisti iz Bohinja. Veter je le redko zašel v bohinjski kot, ruval je drevesa, podiral strehe hiš. In danes?
Piha tako kot nekoč in drugače. Zajel je tudi lesno industrijo Tomaž Godec, ki je v zatišju pod obronkom Jelovice. Podira pregrade med mladimi in starejšimi delavci. Ali bo razčistil nasičeno ozračje z vzdušjem, ki mu pravimo ne dobrim.
Ne nameravam zaviti v kopreno slabosti ta dovolj prizadevni kolektiv. Želim pomagati le vsem, ki so stopili na bojišče urejevanja medsebojnih odnosov, temeljev, še boljšega počutja v kolektivu.
Lahko pa se zgodi, da se bo žogica, ki so jo podajajo med seboj mladi in stari, zgubila in brez uspeha bo boja konec.
Obstoječe stanje res ni najboljše.
Skupni delavski svet se je na svoji zadnji seji dotaknil tudi problematike, ki jo navaja v člankih tovarišica Bojana. Ugotovili smo, da ima prav. Odnose kvari slabo obveščanje in ne nazadnje tudi ne povsem zadovoljiva razporeditev odgovornih oseb. Prav nje pogrešamo. Ali zanje res ni nič zapisanega v tako številnih naših aktih, ali zanje ni zanimivo življenje kolektiva, kajti zelo redki se oglasijo. Ali je mogoče »nerazumljivo« napisano, za kaj je kdo odgovoren?
V letu 1950 nam je bilo preko samoupravljanja dano v roke blago in škarje. Berite naše samoupravne akte in jih ne »spuščajte po tekočih trakovih v stroje«. Vse, kar je zapisano, je namenjeno nam vsem. Ce bomo delali tako, kot smo sprejeli, bodo naši članki manj kritični, delo uspešnejše, medsebojni odnosi pa tovariški.
Stanko Iskra
Foto vest
V decembru smo organizirali srečanje upokojencev. Tokrat so si ogledali proizvodnjo v tozdu Tomaž Godec, nato pa smo jim v hotelu Zlatorog v Bohinju priredili kratek kulturni program in jih pogostili. Poleg moškega okteta iz Zasipa je sodeloval tudi ansambel Rivado, ki je poskrbel za prijetno razpoloženje ob plesu in pogovoru.
Soloples za najstarejšo udeleženko srečanja
Obujanje spominov
Sodobna učilnica v Srednji vasi
Življenje in delo na osnovni šoli v Srednji vasi bo v letošnjem letu doživelo velike spremembe. Mračne in neprimerne učilnice in drugi prostori bodo dobili novo podobo. Šola si tudi zasluži nove preobleke. Mineva 100 let, odkar si v teh prostorih nabira znanje in življenjske izkušnje mladina iz Zgornje doline.
Adaptacija šole in gradnja prizidka pa je zvezana s precejšnjimi stroški. Prvi predračun je znašal 2,230.000 ND. Tako kot pri obnovi starejših stavb, se je tudi tu pokazalo veliko dodatnih del. Stropnike je načel zob časa, streha je bila razrešetana. zidani napušč se je komaj še držal. Zato smo se odločili, da bomo dela opravili naenkrat in ne po fazah. Tako smo naredili še eno ploščo in popolnoma obnovili streho. S tem, da smo vlili ploščo nad nadstropjem, pa se je na podstrešju pokazal čudovit prostor. Ostal bi neizrabljen. Mislili smo na prihodnost in tudi ta del uredili tako, da ni daleč do končne ureditve. Novo pridobljeni prostori bi lahko služili v več namenov. Zakaj smo se odločali, da investicijo tako razširjamo? Bolje je obnavljati enkrat kot po kosih. Delo bi se podražilo. Nikdar ne bi popravili tako kot si vsi želimo. Vodila pa nas je tudi misel, da bomo vsi Bohinjci zmogli pokriti razliko, ki bi nastala po prvem predračunu. Tako smo se menili tudi na sestankih v Zgornji in Spodnji dolini. Navzoči so bili predstavniki družbeno političnih organizacij, KS in OZD. Delavci LIP — TOZD Tovarna Bohinj so sledili naši želji. Odločili so se, da prispevajo enodnevni zaslužek. V soboto, 9. 1. 1978 so delali za osnovno šolo v Srednji vasi. Učenci in učitelji smo jim za to zelo hvaležni. Šola bo nova, delo v njej bo kvalitetnejše. Obljubljamo, da bomo z delom njihovo zaupanje povrnili.	Andrej Šiljar
cS&deLMkani za ptaznik
8. marec — dan enak drugemu, običajnemu — pa vendar drugačen Dan, ko je žena v središču pozornosti, ko se zaradi nje ustavljajo tudi stroji, ko se zaradi nje pogosto menja običajni družinski in službeni red. To je dan ko ima ONA svoj praznik, dan, ko se osvobaja enoličnost.
Ni ji lahko, kajti njeno delo je še vedno dvojno; na delovnem mestu in doma. Poleg tega danes od nje veliko pričakujemo. Če je strokovnjak, delavka ali čistilka, hočemo da je dober strokovnjak — dobra delavka ali dobra čistilka, ter istočasno dobra mati,
odlična gospodinja, negovana žena in tudi družbeno aktivna ženska. Mnogo je bilo že storjenega, da bi jo razbremenili tolikega dela, vendar še vedno niso podani vsi pogoji, da bi sodobni ženi in materi olajšali življenje.
Poklonimo ji torej ta dan šopek cvetja, pomagajmo pa ji vse ostale dni v letu, da bo čutila, kako jo spoštujemo in koliko vsakemu izmed nas pomeni —
MATI — ŽENA ali DEKLE
Branko Sodja
Ob vašem prazniku 8. MARCU so že nekoč pisali naši pesniki in pisatelji — kakor pišejo to še danes — pišejo o ženi in vsem, kar jo je spremljalo ali pa jo še spremlja od rojstva do smrti.
Umetnika zanima vse, najbolj pa človek. Preberimo, kako nam slika svojo mater, ženo, sestro in neznano Žensko, kako jo opazuje, se Z njo pogovarja, se z njo smeji, joče, hodi za njo, pobira njene solze in jih spravlja.
•k k k
a) ZOFKA KVEDROVA nam o delavski deklici iz velemesta piše takole:
Prišla je domov. Sedem let je bila stara. »Pojdi zibat«, ji je dejala mati. »Tonček pa na dvorišče«.
Tonček se je šel na dvorišče igrat, ona je zibala najmlajšega brata. Njen prosti čas. Prišla je domov. Bila je stara dvanajst let, po hišah je raznašala časopise. Pri materi v kuhinji je sedel Tonček. Tonček je služil pri peku in raznašal žemlje.
»Raznesi ti v naši ulici pecivo,« ji je dejala mati. »Tonček naj se nekoliko pogreje.« Bila je namreč zima.
In ona je vzela košek in spet šla ven v zimo, da se Tonček lahko pogreje ... Njen prosti čas ...
'F
* *
d) Deklica je odrasla. Pri sosedi prosi kruha za svoje lačne otroke.
Počasi in tiho so se odprle duri. Na pragu je stala mati. Kakor ob belem dnevu smo razločili njen obraz. Ves bel in tenak je bil. Oči pa so bile objokane in gledale so plaho. »Nisem mo-
gla prej, niso dali...« K sebi je tiščala hleb kruha. Že od daleč smo videli, da je skorja lepo rumena. O mati, zdaj vem, tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili, zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem življenju.
* * *
e) Ko mati izgubi otroka, ga išče in sprašuje za njim
»Luna, žarki lune, vi povejte kaj moj sinek dela, bolno dete!« »Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali« »Danes so ubogo siroto pokopali in oča tvoj je šel od hiše, se po morju vozi, tebe išče, tebe išče, se po tebib joka, od bridkosti njemu srce poka.«
f) Josip Tavčar pripoveduje, kako je bajtarica Luca pokopavala svojega otroka: Tolko sem vekala, ko so mi moža zaprli. Sosedje me niso pogledali. Drugo leto potem je umrla Špelica od stradanja. Pa še tružico mi
* * *
niso hoteli napraviti. Zvečer sem jo naložila v košek, s katerim smo vozili travo. Nekaj jablanovih vejic sem položila k nji, da je šla v cvetju od doma. Povedati ne morem, kako mi je bilo tisto noč ...
* * *
g) Tudi odrasli sin se vrača umret k svoji materi:
Vidim te, mati, stopaš po klancu (v temnem stolpu jutro zvoni) hiše so tihe, polja še spijo, le v tvojem onku še luč gori. Žalostna je ta povest, o mati (zvon je odklekal v polja tema) vračam se mati, vračam se mati, in zdaj za vedno ostanem doma,
* *
*
b) Ljudski pesnik polaga besede kar deklici v usta. Tako nam toži tudi sirota Jerica:
Mati, mati, mamica, hudo imam pač mačeho, peče mi iz pepela kruh, z dobrim peskom ga soli in kadar reže mi ga, ureže mi tak tankega, da se vidi skoz njega...
Mati mati, mamica, hudo imam pač mačeho, posteljo imam trdo, nikdar ne zrahlja mi je.
Devlje v zglavje trnje mi, devlje v znožje pesek mi.
Mati, mati, mamica hudo imam pač mačeho, kadar ona češe me, tak z grebeni strga me da mi teče črna kri.
h)	Vojna je; mati trepeta- DA ZA KAR SEM UMRL, je čaka, da se vrne ali pa BI HOTEL ŠE ENKRAI' dobi pretresljivo vest TO- UMRETI.
* * *
i)	Lastno trpljenje je ne zlomi. Sredi najhujših težav daje svojim poguma:
Sinovi moji, moji fantje zlati,
ki borite se v gorah,
naj ne bo vas zame strah,
zdrava sem in delam spet pri vas
kot mi s konji me teptali, z mano
so tako ravnali,
sini moji, moji fantje zlati,
da bi skoraj vam umrla mati.
Vas bom še gladila po laseh, če ne vrne se noben od treh. sini moji, moji fantje zlati, žalostna bo, a ponosna vaša mati.
* * *
j)	Postarala se je. Na koncu moči je, čuti, da se ji bliža konec: Tiho je sedela v kotu tramvajskega voza, stara in sključena in bolna. Njene stare, trde, izsušene roke, polna brazd in žuljev, so drhtele na slabotnih kolenih. Vele ustnice so se žalostno zatezale na brezzobni čeljusti. Njeno lice je bilo rjavo in hrapavo, kakor staro zgrbljeno usnje in njene oči, zalite s krvjo, so ugasle počivale v globokih jamicah, kakor dve stari pogorišči.
k)	Ko je umirala, je v blodnjah še enkrat doživljala tisto, kar jo je iz mladosti spremljalo skozi vse življenje do starosti.
»Počakajte ljudje božji»
Toda niso čakali — voz je. drdral dalje, voznik je gonil in se je smejal. Tekla je za vozom, čevlji so se ji odvezali, sezula se je in je tekla bosa, noge so krvavele, kri se je mešala s prahom.
»Čakajte«
Tekla je, poskakovala je z ranjenimi nogami, že je prišla do voza, prijela se je z obema rokama, toda voz je sunil, švignil je dalje in Francka je padla, udarila se je s čelom ob kamen in je obležala.
1)	Toda umrla ne bo nikoli — ko bo njeno telo trohnelo pod rušo, bo živela v svojih otrocih in v drugih ljudeh,... in življenje bo šlo brez konca naprej.
•k it *
c) Toda deklica ni samo lačna in utrujena. Starši so ji umrli in hudobni ljudje so ji vzeli dom:
Hudobivška Meta, govori svojim otrokom — samorastnikom:
Gre po stezi čez polje zeleno Anka mlada, dete zapuščeno, Kovček lahek nese mi v levici, solze z desnoj briše si po lici:
»Oj cvetice, srečne ve sestrice, jasno vedno vam je lepo lice, jad noben vam srca ne pretresa, solza vam ne kane iz očesa.
A gorje mu, kdor od doma mora, kdor na domu nima več prostora Morate mu rože razodeti, kaj sirote hodimo po svetu?«
Vidite me, kako sedim med vami, moje roke vidite, ki so od ognja in od dela tako razrezane, da niso bile zmožne rahlega božanja. Moje srce je tako posušeno, da čuti samo ljubezen, kjer boste hodili. Vi niste kakor drugi otroci, vi ste samorastniki. Kjer stojite, poženite korenine! Ne dajte se teptati od drugih, ne prenašajte ponižno krivde, a tudi vi jih ne prizadevajte nikomur. Zdaj po meni vas je devet, čez 50 let vas bo lahko že 100, čez 100 let vas bo petkrat, desetkrat toliko. Potem si boste združeni lahko priborili svoje pravice.
Branko Sodja
Problemi in perspektive malega gospodarstva
Ob sklepu preteklega leta so strokovne službe občinske skupščine Radovljica izdelale program razvoja malega gospodarstva v občini za obdobje 1976—80. Program je rezultat vse večjega zanimanja za čim boljši in hitrejši razvoj malega gospodarstva, kot spremljajoče dejavnosti, ki bo bistveno vplival tudi na razvoj celotnega gospodarstva v občini.
Da bi kolikor toliko izboljšali stanje na področju malega gospodarstva v SRS so Gospodarska zbornica Slovenije, IS SRS, skupščine občin v SRS ter vse banke in zavarovalnice — skupaj 75 podpisnikov, sklenili družbeni dogovor o pospeševanju malega gospodarstva v srednjeročnem programu. Podpisnik tega dogovora je tudi občinska skupščina Radovljica.
Malo gospodarstvo predstavlja v smislu družbenega dogovora OZD s področja obrti, OZD drobne industrijske proizvodnje in storitev (polizdelkov in izdelkov, ki se proizvajajo v manjših količinah ali po individualnih naročilih), bodisi kot dopolnitev industrijski proizvodnji ali za popestritev izdelkov in storitev na določenem
organizacij v malem gospodarstvu, 7 ali 35 % opravlja storitve kot postransko dejavnost, prav toliko pa jih je povsem proizvodnega značaja. Očitno je, da te delovne organizacije vidijo v opuščanju storitev in v prevzemanju maloserijske proizvodnje edini izhod za razvoj in pridobitev večjega dohodka. To je seveda z družbenega vidika, zlasti v družbenem sektorju malega gospodarstva velika ovira pri pokrivanju potreb občanov. Ponudba storitev se bo zategadelj kljub naraščanju potrošnje v takšnih razmerah zmanjševala. To bo sprožilo na-daljne probleme pa tudi povečanje števila šušmarjev.
OZD v malem gospodarstvu pospešujejo predvsem razvoj osnov tehničnega sodelovanja z večjimi industrijskimi OZD, na komercialnem področju in celo izvoz. Od naštetih OZD v malem gospodarstvu se je le 40% integriralo z industrijskimi OZD, ostale pa na domačem in tujem trgu nastopajo samostojno. Do konca srednjeročnega obdobja je predvideno še nekaj integracij, ki slonijo na finančnih, kadrovskih in tudi prostorskih težavah. Do 1980. leta bo imelo 7 ali 35 % delov-
Skoblanje opažev, oblog in ladijskega poda v TO Rečica
območju, v katerih združuje svoje delo največ 100 delavcev. V te dejavnosti so vključena tudi poslovna združenja s področja obrti in male industrije, obrtne zadruge, POZD in samostojni obrtniki. Malo gospodarstvo predstavlja v radovljiški občini peto najpomembnejšo panogo, ki je v strukturi družbenega proizvoda udeleženo z okoli 5 %. Četudi je bilo doslej že precej prizadevanj za razvoj malega gospodarstva, pa s sta-
nili organizacij malega gospodarstva sodobne novozgrajene ali obnovljene delovne prostore, 2 ali 10 % imata izdelane načrte za izgradnjo novih prostorov, ki bi bili ob rešitvi finančnega položaja lahko že realizirani. Za večino delovnih organizacij velja, da nimajo ustreznih lokacij, zato bo nujno v urbanističnih načrtih zagotoviti te lokacije, s čimer bi izboljšali tudi razvojne možnosti malega gospodarstva. Najmanj 20% delovnih organizacij bo spremenilo v tem obdobju lokacije iz mestnega jedra v iz-venmestna naselja, da bi lahko razširili svojo dejavnost.
Tudi kadrovska struktura v malem gospodarstvu, bodisi v družbenem ali zasebnem sektorju v radovljiški občini ni zadovoljiva, kar priča podatek, da je v tej dejavnosti 17,9 % NK, 13,6 % PK, 46,7 % KV, 5,6 % VK delavcev in, da jih ima osnovno-
njem na področju družbene in zasebne obrti še nismo zadovoljni. Program razvoja obsega analizo dosedanjega stanja, v katerem so zajete delovne organizacije: Kreda Bled, Kovinska delavnica Bled, Filbo Bohinjska Bistrica, Ključavničarstvo Radovljica, UKO Kropa, Mira, Tapetništvo, Knjigoveznica, Salon Nada, Komunalno gospodarstvo iz Radovljice ter Čevljarstvo Triglav in Klavnica Bohinjska Bistrica, Jugoplast Kamna gorica in Elita Bled. Ugotovljeno je, da se s čisto storitveno dejavnostjo ukvarja le 6 ali 30%
šolsko izobrazbo 4,8 %, srednješolsko 9,7 %, višjo 1,3 % in visoko 0,4 %. Vzrok tiči brez dvoma v slabih pogojih dela, slabi stimulaciji, organiziranosti, pa tudi v manjših možnostih za dodatno izobraževanje. Nezadostno število zaposlenih strokovnjakov zavira razvoj te dejavnosti, kar se odraža tudi pri uvajanju novih proizvodov oziroma storitev, tehnologiji in investicijski dejavnosti. Pozitivna je le starostna struktura obrtnih delavcev, ki znaša v poprečju 25 do 29 let. Podobno je tudi po spolu, kjer 98 % zaposlenih predstavljajo moški. To nalaga načrtovalcem malega gospodarstva v razvojnih programih pospešeno podpiranje tistih OZD, ki omogočajo odpiranje delovnih mest tudi za ženske. Ekonomsko finančna analiza je pokazala precejšnja nihanja v uspešnosti poslovanja malega gospodarstva. Poslovna sredstva se povečujejo zelo neenakomerno, saj je le 6 delovnih organizacij povečalo sredstva za razširitev materialne baze v vsem srednjeročnem obdobju, ki so z lastnimi viri v poprečju pokrivale kar 80 % po-raljenih sredstev. Namesto 50% kolikor bi bilo normalno, so bila kritja višja predvsem zaradi težav s krediti, nezadovoljivih investicijskih programov, delno pa tudi zaradi zastarelega finančnega poslovanja. Tudi reproduktivna sposobnost v teh delovnih organizacijah je bila dokaj šibka, ker ne zmorejo same večjih investicijskih naložb.
Zasebna obrt predvsem proizvodna, manj pa storitvena, je v zadnjem obdobju dosegla določen napredek, ki je dopolnjevala gospodarstvo in precej prispevala k razvoju življenjske ravni občanov radovljiške občine. Vendar vse možnosti niso bile izkoriščene, predvsem ne na področju storitvene obrtne dejavnosti.
Zanimivi so podatki o stanju obrti po številu prebivalcev na obrtnika v občini. Ločeno po terenskih območjih je ugotovljeno v poprečju 1 obrtnik na 122 prebivalcev, razen na bohinjskem območju, kjer pride 300 prebivalcev na 1 obrtnika. Bolj zaskrbljujoče kot število obrtnikov je pomanjkanje določene storitvene obrti, ki še zdaleč ne more pokriti potreb prebivalstva. O tem priča tudi podatek, da je indeks števila obratovalnic v obdobju 1970—1976 padel za 3 %, indeks števila zaposlenih v zasebni obrti pa je porastel za 20 %. Še bolj pereče pa je vprašanje vajencev, katerih število se je v tem obdobju zmanjšalo kar za polovico. Zasebnike pesti zlasti bančna politika, zato bi bilo potrebno storiti odločne korake za odobravanje kreditov pod ugodnejšimi pogoji za družbene, posebno pa za zasebne obrtnike, predvsem storitvenih dejavnosti, zlasti pa poenostaviti dokumentacijo za odobravanje posojil.
Tudi davčna politika bo morala poenostaviti svoje inštrumente, ki naj v bodoče pripomorejo k hitrejšem razvoju zasebne obrti, predvsem pa naj stimulirajo deficitarne storitvene dejavnosti. Slaba izobrazbena in kvalifikacijska struktura v zasebni obrti je očiten dokaz premajhne družbene skrbi za poklicno usmerjanje, izobraževanje in usposabljanje ter zaposlovanje ustreznih kadrov v tej panogi. Nujno je čimprej izdelati program izobraževanja in vključevanje mladih v malo gospodarstvo, s čemer bi našlo svoje mesto čimveč mladih. Mladina doslej ni videla v obrtni dejavnosti posebne perspektive, zato terja ta problem več načrtnosti v kadrovski politiki, vsekakor pa večje informiranje že v osnovni šoli pri učencih, ki imajo nagenjenja do te dejavnosti.
V radovljiški občini so tudi ugotovili, da se je močno razvilo tudi šušmarstvo, kar je prav gotovo posledica zaostajanja ponudbe obrtnih dejavnosti za rastočimi potrebami. Široko dopuščanje nelegalnega opravljanja obrti ima za posledico, da so redni obrtniki postavljeni v neenakopraven položaj, kar upravičeno otežuje poslovanje zasebnikov s prijavljeno obrtjo. Nesprejemljiva je dosedanja praksa, da se redna obrt zaradi
po programu posvetili ustanavljanju knjigovodsko računovodskih servisov za obrtnike. Ti servisi naj bi razen knjigovodsko, računovodskih, administrativnih poslov skrbeli tudi za pripravo samoupravnih aktov, pogodb in drugih dokumentov. Ustanovitev takšnega servisa ima širši družbeni pomen, ker združuje delo za več manjših organizacij in samostojnih obrtnikov, zagotavlja večjo strokovnost ter olajšuje tudi družbeno kontrolo.
Kotlovnica v TO Rečica
slabih pogojev spreminja v nelegalno opravljanje obrti, ali v postranski poklic. Ti primeri terjajo učinkovite posege zlasti inšpekcije dela in tržne inšpekcije.
Opravljanje zasebne obrti naj bi bilo v bodoče dovoljeno zgolj za storitve, nikakor pa ne v primarni proizvodni dejavnosti. Podobno kot za družbeno obrt bo potrebno dokončno vključiti načrtovanje lokacij, namenjene za zasebne obrtniške delavnice. Več podpore občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij bodo morali nuditi pri spodbujanju gradenj primernih delovnih prostorov za storitvene dejavnosti in nadomestiti tiste, ki so bili uporabljeni v druge namene. Posebno pozornost bodo
Pri zagotavljanju pogojev za razvoj malega gospodarstva zlasti pa samostojne obrti, je zapisano v programu radovljiške občine, imajo posebno vlogo ne samo ustrezna davčna in kreditna politika, temveč usklajen pristop vseh odločujočih dejavnikov od bank, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, do skupnosti za zaposlovanje, združenja obrtnikov in svetov krajevnih skupnosti. Javna razprava o programu razvoja malega gospodarstva je v teh dneh v vseh krajevnih skupnostih navrgla še vrsto drugih problemov pa tudi spodbudnih iniciativ, ki jih bo potrebno temeljito preučiti.
BLEJC
ŠOLA NA KOPRIVNIKU
Tudi osnovna šola na Koprivniku je potrebna obnove. Žal ugotavljamo že nekaj let, da se število otrok manjša. Letos jih je v dveh oddelkih s kombiniranim poukom še 29. V naslednjih letih ni prav nič boljše. Kljub temu pa moramo tudi tem otrokom zagotoviti ustreznejše pogoje za šolanje.
Veliko in hladno učilnico bomo pomanjšali in otoplili z lesom, obnovili bomo sanitarije,
zgradili vetrolov in preuredili streho. Ni veliko, nekaj pa je.
Sredstva imamo že zagotovljena s strani IS Radovljica. Spomladi pričnemo z deli. Tako bomo lahko drugo leto rekli, da imajo naši otroci dobre pogoje za delo.
Vsi pa si bomo morali prizadevati, da bodo učenci uspešni. Uspešnost ni odvisna le od učilnic, ampak tudi od učencev, učiteljev in staršev.
Andrej Šil j ar
OfllatecL
Bele so njive in bela vsa polja, v snegu visokem nikjer nobenih sledi.
Le .ti, mati, samotna hodiš po poti.
S koraki trudnimi prihajaš domov! Gledam te, veselo hitiš pod naš krov! Okoli tebe se zberemo vsi... Prineseš nam večkrat kaj novega, lepega. Za vsakega nekaj, a enako za vse.
Prva pokonci si zjutraj, zadnja greš spat! O mati, nikoli ne bomo ti mogli plačati za delo in tvoje skrbi. Dobrota ti sije iz oči. Krivice in hude besede zarežejo v srce, ti pa nas ljubiš z ljubeznijo tisto, ki jo le mati svojim otrokom deli! Polja so bela, dolina je mirna in na poti je veter zabrisal tvoje sledi.
Vem, da ne spiš še. V izbi luč svetld gori!
Vesna
Lipovci na smučeh
šah
Tekmovanje šahistov v GLG
Leto je naokrog in prišel je čas zimskega veselja na snegu. Prav tako kot so ga bili veseli otroci, smo ga bili tudi mi ostali. Torej zima je tu, z njo pa pride tudi čas sindikalnih tekmovanj in ostalih provokacij na snegu.
Če so se zadnjih nekaj let trudili Bohinjski in Mojstranški »bratci« z organizacijo vselipo-vega »zleta smučarjev alpincev« je bila letos ta skrb dana nam v Podnartu. Organizacijski odbor se je naloge lotil z vso vnemo. Težava je bila v tem, da je bila proga v Kamni gorici že precej »zmatrana« in je bilo
treba precej truda in dobre volje, da smo jo spravili nared za tako veliko prireditev. Progo so nam postavili prizadevni smučarji iz smučarskega kluba Podnart. Prav tako je bilo merjenje časov njihova skrb.
V soboto zjutraj smo uredili še nekaj malenkosti in tekmovanje se je pričelo. Tekmovalci so se športno borili, le nekateri so našli malo daljšo pot mimo vratič, toda vsi so imeli isti cilj. Tudi sneg nam je nekoliko ponagajal, toda na koncu koncev so vsi, ki so imeli namen, prišli na cilj.
Veliki finale je bil napovedan v »oštariji pri Alenču«. Ob domačih specialitetah in dobri
kapljici smo počakali na rezultate.
Višek velikega finala je bila razglasitev rezultatov, ter podelitev medalj in diplom.
Rezultati so naslednji .........
V soboto, 28. 1. 1978 je bilo v organizaciji sindikata »GLG« prvič ekipno prvenstvo šahistov »GLG«, katerega se je udeležilo šest ekip iz DO, članic »GLG«.
Ekipno prvenstvo je bilo v prostorih DO Jelovice, katere šahi-sti so tudi prevzeli tehnično organizacijo. Po zanimivih bojih na 64 poljih je naslov ekipnega prvaka v šahu v »GLG« osvojila ekipa Jelovice, drugo mesto so zasedli šahisti iz GG Kranj, tretje mesto pa šahisti iz Alplesa Železniki. Naprej so se ekipe razvrstile takole: LIP Bled, ZLIT Tržič in Gradis-LIO Škofja Loka.
Vsem udeležencem, posebej pa prvim trem, iskrene čestitke, posebej tudi zato, ker je bilo to prvo tekmovanje znotraj »GLG«; še bolj množično pa naj bo prvenstvo »GLG« v veleslalomu in tekih, ki bo predvidoma 25. marca letos.	E. S.
Ženske nad 30 let
L Berčič Ivanka, DSSS	0;56,06
2.	Veber Anica, Bohinj	1;03,57
3.	Pretnar Jasna, Rečica	1;03,65
4.	Urankar Marija, DSSS	1;04,90
5.	Ristič Albina, Bohinj	1; 15,38
6.	Praprotnik Anica, DSSS	2;21,85
7.	Stare Marija, DSSS	3;04,65
Ženske do 30 let
L Šifrer Ana, DSSS	0;58,57
2.	Kunstelj Tončka, DSSS	1 ;35,70
3.	Godec Ivica, DSSS	1;58,03
Moški nad 45 let
1.	Zupan Pavel, Rečica	0; 52,60
2.	Repinc Viktor, Bohinj	1; 00,37
3.	Perše Stanko, Bohinj	1;20,33
4.	Knaflič Zdravko, Rečica	1;20,51
5.	Malej Metod, Bohinj	1;24,75
6.	Bernard Ivan, Rečica	1;39,55
Moški od 30 do 45 let
1.	Ažman Stanko, Rečica	0;47,30
2.	Trojar Feliks, Bohinj	0;47,51
3.	Repinc Tine, Bohinj	0;49,25
4.	Repinc Ciril, Rečica	0;51,70
5.	Žmitek Viktor, Bohinj	0;52,40
6.	Milonik Janez, Mojstrana	0;53,50
7.	Blažič Henrik, DSSS	0;55,25
8.	Žvan Martin, Rečica	0;55,94
9.	Koman Miha, DSSS	0;58,55
10.	Vojvoda Lovro, Bohinj	0;59,32
11.	Justin Janko, Rečica	1;08,45
12.	Ribič Dobran, DSSS	1;08,70
13.	Kraigher Ciril, DSSS	1)11,20
14.	Iskra Anton, DSSS	1; 16,40
15.	Noč Anton, Mojstrana	1; 17,85
Kobilica Stanko, Rečica, diskvalificiran Repe Jaka, DSSS, diskvalificiran Puc Tomaž, Rečica, diskvalificiran
Moški do 30 let
1.	Gašperin Matjaž, Bohinj	0;46,68
2.	Kočevar Franc, Bohinj	0;47,32
3.—4.	Petroš Janez, Mojstrana	0;48,60
3—4.	Cesar Branko, DSSS	0;48,60
5.	Oblak Alojz, Bohinj	0;49,50
6.	Luskovec Alojz, Rečica	0;51,17
7.	Štravs Marjan, Bohinj	0;51,85
8.	Grm Janez, Bohinj	0;52,50
9.	Zalokar Zdravko, Bohinj	0;52,85
10.	Cvetek Martin, Bohinj	0;53,30
11. Bratina Stane, Mojstrana	0; 54,65
12. Čufar Franc, Podnart	0;54,67
13. Pikon Janez, Bohinj	0;55,11
14. Razinger Janez, Podnart	0; 55,50
15. Štros Janez, Bohinj	0;55,50
16. Grilc Alojz, Mojstrana	0;56,35
17. Šolar Rafko, Podnart	0;59,38
18. Brane Janez, Mojstrana	0;59,95
19. Godec Tomaž, Bohinj	1;01,35
20. Tomažin Janez, Podnart	1;01,74
21. Matjaž Joža, Mojstrana	1;02,13
22. Hladnik Stane, Rečica	1;02,57
23. Nagode Stane, Rečica	1;03,50
24. Por Bojan, Rečica	1;20,20
25. čiklič Rado, Podnart	,1;35,45
Knaflič Marjan, Rečica, diskvalificiran	
EKIPNA UVRSTITEV	
L OOS »Tomaž Godec« Bohinj	
Gašperin Matjaž	0;46,68
Kočevar Franc	0;47,32
Trojar Feliks	0;47,51
Repinc Tine	0;49,25
Oblak Alojz	0; 49,50
	4; 00,26
2. OOS Rečica	
Ažman Stanko	0;47,30
Luskovec Alojz	0;51,17
Repinc Ciril	0; 51,70
Zupan Pavel	0;52,60
Žvan Martin	0;55,94 4; 18,71
3. OOS DSSS	
Cesar Branko	0;48,60
Blažič Henrik	0;55,25
Berčič Ivanka	0;56,06
Koman Miha	0;58,55
Šifrer Ana	0;56,57 4;37,03
4. OOS Mojstrana	
Petrič Janez	0;48,60
Bratina Stane	0;54,55
Grilc Alojz	0;56,55
Brane Janez	0;59,95
Matjaž Jože	1)02,13 4)41,68
5. OOS Podnart	
Čufar Franc	0)54,67
Razinger Janez	0)55,50
Šolar Rafko	0;59,38
Tomažin Janez	1;01,74
čikič Rado	1)35,45
Ob koncu ugotavljamo, da se je tekmovanje kljub težavam in vroči krvi ob začetku dobro izteklo. Udeleženci so eni bolj eni manj veseli zapustili tekmovanje. Nekaj pripomb je bilo glede sprememb oziroma zmanjšanju kategorij. Verjetno so negodovali tisti, ki so bili prikrajšani za boljša mesta ali za medalje. Toda mislim, da bi morali vsi upoštevati olimpijsko geslo »važno je sodelovati in ne zmagati« Zato bi vsaka temeljna organizacija morala prijaviti čimveč tekmovalcev in ne samo najboljše.
Ob koncu se vsem sodelujočim in nastopajočim v imenu pokrovitelja TO Podnart zahvaljujem za sodelovanje.	Max.
Humor
DVOUMNOST
Na vratih trgovine z zelenjavo je visel nekega dne takle napis: IMAMO KISLO ZELJE V GLAVAH
NAPAČNA TEORIJA
Miha: Ti, Janez, nič več ne verjamem, da je zemlja okrogla!
Janez: ?
Miha: Ja, zadnjič sem bil v Ljubljani in sem skoraj na vsakem vogalu videl, kako se dva stiskata!
VEČJA JE
Dobro jutro, prijatelj! Ga je zapadlo, kaj?
Seveda, seveda! Vendar sem opazil, da je na strehi naše hiše več snega kot na vaši.
Nemogoče, saj sva soseda.
Že, ampak naša streha je večja!«
V AMBULANTI
Zakaj pa ne odpreš ust, Tone?
Kje pa morem, ko je taka gneča!
I
' V ŠOLI
Učitelj:	Kako dolgo ostane
ovčje meso sveže?
Učenec: Najdlje ostane sveže, če pustimo ovco živeti!
V neki reviji je bil objavljen naslednji oglas:
»Prodamo psa. Ni zahteven, žre vse; otroke pa ima posebno rad.«
»Ali ste prišli iskat delo, fant?«
»Ni nujno, službo pa bi rad.«
»Zakaj se ne poročiš, Cena?« »O, to pa ne. Na tvojo ženo mislim.«
»Ja, pa je ne ljubiš?«
»To pa ne, bojim se, da bi takšno dobil!«
»Mama, kaj je teorija in kaj praksa,« vpraša Peterček mamico.
»Teorija so očetove obljube, da pride ob 8. uri zvečer domov. Praksa pa ga zjutraj domov prinese.«
Miličnik: Vi, tovariš, boste pa plačali pet tisoč dinarjev, ker nimate luči na kolesu!
Kolesar: Kako, zakaj, to je pa precejšnja kazen?!
Miličnik: Ja, nič ne pomaga, plačajte, kar sem rekel!
Kolesar: Mejdun, tovariš, koliko bo šele tistile plačal, ki sploh še kolesa nima!
V lekarno pride starejša ženska s takole prošnjo: »Prosim kontracepcijske tablete za v čaj, da me ne bo bolela glava.«
Prodajalka: »Dajte no, pa pri teh letih?«
Ženica:	»Kar dajte mi jih.
Veste, pri nas stanuje nečakinja, kateri dam tablete v čaj, tako sem brez skrbi in me ne boli glava.
Janez: Ti, Miha, veš, da bi rajši šel še enkrat k vojakom kot v penzion!
Miha: Kako to, Janez? Pa si pravil, kako si nastradal pri vojakih!
Janez: Že, že, a od vojakov bi nazaj prišel, iz penziona pa ne bom!
Iz TO Tomaž Godec so predlagali sindikalnim organizacijam, naj vsem našim sodelavkam priredijo za Dan žena proslavo s kulturnim programom in zabavnim večerom, ker smatrajo, da se žene ta dan najboljše počutijo na skupni zabavi. V lanskem letu je malce šaljivo izpadlo darilo psičkov. Marsikatera žena sprašuje, če bodo letos deležne muckov?!
„In kaj se je zgodilo, ko sem gostujočemu moštvu priznal enajstmetrovko? “
Križanka
Rešitve pošljite do S. 3.1978 na uredništvo Glasila. 3 izžrebanci pravilne rešitve bodo prejeli knjižne nagrade.
IZID ŽREBANJA ZA NOVOLETNO KRIŽANKO
Za nagradno križanko smo dobili 47 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (500 din) — Janko Kavčič, TO Tomaž Godec
2.	nagrada (300 din) — Minka Dobrinjanin, TO Tomaž Godec
3.	nagrada (200 din) Ljuba Iskra, TO Tomaž Godec
STANJE ZAPOSLENIH JANUAR 1978		
	§	> <D
	O	O
	is	V
	'd	>
TOZD »Tomaž Godec«		
Boh. Bistrica	455 +	11
TOZD Rečica	299 +	6
TOZD Mojstrana	54 +	3
TOZD Podnart	75	
TOZD Trgovina	20 +	1
DSSS	73	
	976 +	21
Franc Arh Štefan Arh
Marko Medja Ivanka Skočir Martin Pesjak Janko Ravnik Franc Plemelj
Poročili
SO S0:
Emilu Berjaku — hči Alojzu Petkošu — hči
Nova žepna knjiga
Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po vsej Sloveniji.
Gre za novo zbirko v modemi žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani
in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, naj cenej še celo po 20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene.
Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce.
Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da jih bo kupil tudi marsikdo, ki sicer ne kupuje redno knjig.
Plodna dejavnost likovne skupine Ukor v 1977. letu
Pred leti ustanovljena skupina amaterskih likovnikov LIKOR pri ZKPO Radovljica se je v kulturnem življenju radovljiške občine že močno uveljavila. Zasluge za to imajo predvsem pobudniki združevanja in usposabljanja amaterjev, sami vneti in delovni likovniki Ciril Kreigher iz Zasipa, Marija Korošec iz Bohinja, Franc Vandot z Bleda, Franc Boltar, Boni Čeh in Jože Smolej iz Radovljice in še nekateri dolgoletni amaterji iz Podnarta, Ribnega, Lesc in Bleda, ki še danes od vseh 40 vključenih, predvstavljajo jedro skupine. Resnici na ljubo velja povedati, da je začetni zagon nekaterih z leti že malo usahnil, vendar pa je s prihodom drugih, ki so na novo pristopili v skupino, število stalnih članov ustaljeno na 30 aktivnih likovnikov. Toliko jih redno sodeluje na razstavah in drugih akcijah skupine.
Program za 1977. leto je Likor v celoti realiziral. Tudi lani so organizirali dvomesečno slikarsko šolo, ki jo je vodil akademski slikar Boni Čeh, medtem ko je prejšnja leta to zahtevno nalogo opravljal radovljiški likovni pedagog France Boltar, ki tudi sicer še vedno aktivno sodeluje v skupim.
Razen lastnih razstav Likor organizira tudi razstave tujih skupin in posameznikov. Z razstavami se člani Likorja vključujejo tudi v kulturno akcijo za delovne kolektive, ki jo že več kot 10 let organizirajo sindikati in kulturna skupnost oz. ZKPO Radovljica.
V 1977. letu je Likor pripravil zelo uspelo razstavo male plastike kranjskega umetnika Jožeta Volariča v Bohinjski Bistrici. V Kropi je bil Likor organizator razstave v okviru praznovanj jubilejev tov. Tita in ZKS Partizanske grafike akademskega slikarja Ive Šubica, na Bledu pa razstave kovinskih plastik pisatelja in kiparja Toneta Svetine. Za delovni kolektiv Almira Radovljica je ob obletnici ZKS postavljena v tovarniških prostorih slikarska razstava akademskega slikarja Save Sovreta, v sindikalnem domu v Kropi pa je v okviru kulturne akcije in v po-
častitev praznika republike razstavljala izbrana skupina članov Likor. Prav tako je 20 članov skupine razstavilo svoje najuspešnejša slikarska dela v no-voodprtem Domu dr. Janka Benedika v Radovljici.
Likor tesno sodeluje tudi z jeseniškim Dolikom in drugimi gorenjskimi likovnimi skupinami, vzpostavljeni pa so tesni delovni stiki z likovniki Varaždina in pobratene občine Brus.
Upokojila se je
Stare Alojzija, roj. 6. maja 1919 na Bohinjski Beli se je zaposlila pri LIP BLED — TO BOHINJ 2. 4.1964. leta. Tu je delala v oddelku Tovarne lesne moke v Soteski kot sejalka lesne moke do 31. decembra 1973.leta.
S 1. januarjem 1974 se je zaposlila v TO Rečica kot skladiščna delavka in to delo opravljala vse do starostne upokojitve, do 2. novembra 1977.leta.
Alojzija je bila zaposlena v DO LIP BLED dobrih dvajset let. Delala je v glavnem na težjih delovnih mestih, izpostavljenih ropotu, prahu in vremenskim neprilikam.
Delo je do zadnjega dne opravljala vestno in odgovorno. Vsi se bomo spominjali skromne, tovariške delavke.
V pokoju ji želimo, še posebno delavci iz obrata žage, mnogo zdravih in srečnih dni med svojimi.
Tand
Izid žrebanja novoletne nagradne križanke »GLG«
Uredniški odbor je 30. 1. 1978 izžrebal nagrade, ki so bile razpisane v zadnji številki glasila »GLG«. Izmed 215 rešitev križanke je žreb odločil takole:
1.	nagrada — Šparovec Milan — Jelovica Škofja Loka
2.	nagrada — Kunstelj Antonija — LIP Bled
3.	nagrada — Vragolovič Valentin — LIP Bled, TOZD Rečica
4.	nagrada — Bogataj Anton, Železniki, Log 25
5.	nagrada — Praprotnik Borut, Prešernova 13, Radovljica
6.	nagrada — Šlibar Srečo, Aljaževa 5, Bled
7.	nagrada — Mencinger Kristina, Cesta na Ravne, Boh. Bistrica
8.	nagrada — Močnik Ivanka, Aero-Celuloza Medvode
Vsem nagrajencem čestitamo.
Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
CILKE TRPINC
se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu LIP Bled, osnovni organizaciji sindikata TO Podnart za podarjene vence in drugo pomoč, ter mi izrekli sožalje. Zahvaljujem se tov. Muleju za poslovilne besede, godbi na pihala iz Gorij in članom kolektiva, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči mož Pavel z Romano