LETO Vili SREDA, 15. FEBRUAR 1978 ŠT. 2 Preurejeni prodajni proslori v TO Tigevina v poslovalnici Rečica Poznano je iz literature, da srednje in velike firme v zapadnem razvitem svetu razvijajo lastno prodajno mrežo, ker hočejo imeti neposreden stik s trgom. To se je pokazalo tudi pri nas, kar je prišlo posebno do izraza v času recesije, ko so firme, ki so imele lastno mrežo, prodajale naprej, medtem ko je čista trgovska mreža v teh časih odpovedala. Podjetja, ki so bila vezana samo na posredno trgovsko mrežo, so prišla prva v težave s svojo prodajo, ker niso mogla vplivati in pritegniti še tiste kupne moči, ki je bila. Zato so tudi pri nas prišla večina podjetij do spoznanja, da hoče imeti neposreden stik s tržiščem in to preko lastnih prodajaln. LIP je že od nekdaj prodajal vrata iz svojega skladišča iz tovarne vrat na Rečici. Toda nikoli se ni dajalo pomena razvoju te vrste prodaje, ampak se je raje velike denarje dajalo posrednikom v obliki popustov, količinskih rabatov iz katerih so posredniki gradili svojo prodajno mrežo. V trenutku, ko se je kupna moč zmanjšala na trgu, pa so izsilili večje in boljše prodajne pogoje, drugače pa so šli k tisti firmi, ki jim je dala boljše prodajne pogoje. Šele leta 1972 je tovarna vrat prišla do spoznanja, da bo razvijala lastno malopro- dajo. Tako se je maloprodaja oddvojila od skladišča tovarne vrat in tako je nastala poslovalnica Rečica. Ta je prodajala v začetku samo vrata, ISO-SPAN in gradbene plošče. Takoj so se pojavili problemi, kje dobiti prostore za trgovino na drobno. Zasilno se je preuredila lesena baraka na Rečici, ki jo je postavila vodna skupnost Gorenjske leta 1962, ko je sanirala teren za rečiško žago. Po izselitvi gradbenih delavcev je nekaj časa imel tu Elan svoje modele čolnov, nakar je bila predvidena že za odstranitev. V letu 1972 se je zasilno preuredilo barako za pisarniški in skladiščni prostor, lopa iz Lancovega pa se je prestavila na Rečico za skladiščni prostor. Takrat je bila urejena ena soba 7 X 7 m za pisarno in vodstvo, prostor 10 X 7 m za eksponate in 7 X 14 m prostor za skladišče vrat. Za takratne razmere je to zadostovalo, kajti obseg prodaje je bil od 500.000 din do 1.000.000 din na mesec. Tako je bil obseg prodaje 9,7 milijonov din, v letu 1976 pa smo dosegli že 42,6 milijonov din. To se pravi, da se je povečal ca. štirikrat in s tem tudi frekvenca kupcev pa tudi papirnata vojska faktur in predfaktur. Zato so postali pogoji dela za prodajalce in za stranke na teh 49 m2 prostora nemogoči. Poleg tega dela se je Lično opremljen prodajni prostor poslovalnice Rečica na tem prostoru pred strankami kontaktiralo še s poslovalnico v Zagrebu, ki je bila odprta 1975. leta in poslovalnico Murska Sobota, ki je bila odprta v drugi polovici 1977. leta. Že s planom za leto 1977 so bile predvidene preureditve prodajnih prostorov. Ker je v tem času bil sklep, da se prostori v stari Gorjani prodajo, da se seli proizvodnjo na Rečico, kjer ima sedaj trgovina skladišče, je bilo rečeno, da se bo najprej gradilo prostore za poslovalnico Rečica. Zato se je od adaptacije sedanjih prostorov odstopilo. Nato so nastale variante, da se bo trgovina selila na druge lokacijske prostore v Lesce. To seveda ni izvedljivo takoj. Zato smo šele v avgustu pristopili k preureditvi barake. Najprej smo preuredili iz nekdanjega skladišča razstavni salon za eksponate. Nato smo stari razstavni prostor preuredili v prodajni prostor s prodajnim pultom in blagajno. Nazadnje smo lahko preuredili še star prodajni prostor v pisarno vodstva trgovine. Pri tem smo morali preurediti vso elektriko in napajanje s kablom preko skladišča žaganega lesa iz tovarne. Ker smo ves čas obratovali, se je delo nekoliko zavleklo. Tako smo komaj dokončali do trde zime. Takoj, ko so se spremenili delovni pogoji, smo vzeli nove moči v skladišče in v prodajo in šli z obratovanjem na proste dneve, da je pri tem izolčeno nadurno delo. Ker so bile v zadnjem času česte pripombe kupcev, da je naša telefonska linija tako zasedena, da nas je ne- mogoče priklicati, smo zaprosili še za eno telefonsko linijo. Preuredili smo telefone tako, da je tudi tej želji kupcev ustreženo. Ostalo pa nam je eno veliko odprto vprašajne: premalo blaga in neredna dobava blaga, kar nam je dalo pri takšnem povpraševanju, kot je bilo v letu 1977, veliko nepotrebnega dela in nezadovoljstvo strank. Upamo, da se bo v letu 1978 tudi ta problem vsaj delno rešil. Karel Masel j, dipl. ing. Del razstavnega prostora Se bo kom Že v jeseni leta 1973 je bila predvidena rekonstrukcija hlo-dišča v TO Rečica. Zaradi nezadostnih sredstev je izgradnja obmirovala. Ostala je le pri nekaterih idejah, ki se niso naprej obnavnavale, izpopolnjevale, oziroma izdelale nove na osnovi sodobnejših ugotovitev, z boljšo lokacijsko in tehnološko rešitvijo. V bodoče bomo morali misliti vzporedno z rešitvijo izgradnje takega ali drugačnega mehaniziranega hlodišča oblovine tudi na obdelavo hlodovine (vstava strojev) v žagalnici. Poseben poudarek bo treba posvetiti obdelavi drobne hlodovine. Seveda pa bo treba uskladiti težnje po sortimentih gozdnega gospodarstva na eni strani in lesno industrijskega podjetja na drugi strani. Da pa bo izbor sortimentov najboljši z najsodobnejšo obdelavo v zahtevanih kvalitetah, bo potrebno izbrati tak prostor, ki bo dovolj velik za vskladišče-nje neobdelane oblovine, neovi- premaknilo rano obdelavo te in namensko sortacijo obdelane oblovine. Vnaprej bo treba preprečiti vsakršno tesnenje in drugačne ovire za normalno delo z odpravo takih napak, ki jih ugotavljamo na mehaniziranih skladiščih oblovine, ki že obratujejo. Kaj ugotavljamo? — Zaradi slabih delovnih pogojev na obstoječem hlodišču v obliki stalne nevarnosti za stisk, ali zasutje delavca s hlodi so le-ti stalno ogroženi. Delo je težko in izpostavljeno vremenskim neprilikam. Pri delu je zaposlenih več delavcev, te pa je težko dobiti, ker teh na splošno primanjkuje, zlasti za težja delovna mesta in mesta, izpostavljena mrazu, dežju in drugim neprilikam; — Po drugi strani pa se hlodovina, obdelana v gozdu s spuščanjem, vlečenjem po gozdnih tleh nabije na čelih in drugod s tujki (pesek, kamenje, luža). Tako onesnaženo hlodovino je potrebno pred obdelavo očistiti tujke (tesanje, čiščenje). Pri žaganju onesnažene hlodovine pride do zastojev zaradi predčasne otopitve žaginih zob. — Ker je hlodovina sekana v različnih obdobjih, je navadno mešana suha s svežo. Na kaj moramo še misliti ob pripravi na rekonstrukcijo hlodišča? Sveže olupljeno hlodovino bo zelo težko spraviti iz bazena v žagalnico. Zaradi zelo strmih vzponov verižnih transporterjev v žagalnico se ta vrača (drsi) nazaj v bazen. Prav tako veliko sveže hlodovine potone. Kup potopljene hlodovine v bazenu potem ovira transport in obračanje hlodovine v bazenu. Najbrž bo treba opustiti in izgraditi položnejše transporterje. Za obračanje hlodovine pa bi uporabili žlebaste, hidravljične obračalnike. Takih ali drugačnih problemov pa bo še več. Potrebno bo odkrivati najboljše rešitve za varno delo, z manjšim številom zaposlenih. Ti naj bi delo opravljali z manj napori, pa vendar hitrejše in kvalitetnejše. Tand Ob (pceóeciumem p tajniku O velikem poetu i/o ji e & Z Nič ni neminljivega. Kar čas prinese, nam tudi enkrat vzame. Hodimo v krogu Časa. Zaprti smo v tesnih kletkah kakor ptice. Razpeti v tanke mreže tega velikega mojstra. Kar se v času začne, se mora s piko končati. Vsakemu dan je začetek, sleherni stvari svoj kraj. Ob rojstvu zapisani smrti čakamo nanj brez poti »nazaj«. Vendar je nekaj nekje, kar ne mine in tudi ne mré: To pesem je tvoja, Véliki poet! Kakor široka, svetla sled se neomejeno vije naprej. Zato vedo že daljave prostrane, trave zelene, polja in gaj! Tvoje mokrocveteče rožice poezije bodo brali še mnogi rodovi za nami, ko bomo mi že zdavnaj prišli s časom na kraj! • jtei/uiA , Jh a. fa att jI pA. / J--V tš*/-' n Knifice'/ it Vtoluifi, Kalij Je v'jtUiMjote-étaU^ ..e /r P v /. ' Pe Y/p • /?u 7 ud, 7 !£iLs*C' TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 455 + 11 TOZD Rečica 299 + 6 TOZD Mojstrana 54 + 3 TOZD Podnart 75 TOZD Trgovina 20 + 1 DSSS 73 976 + 21 Franc Arh Štefan Arh Marko Medja Ivanka Skočir Martin Pesjak Janko Ravnik Franc Plemelj Poročili SO S0: Emilu Berjaku — hči Alojzu Petkošu — hči Nova žepna knjiga Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Gre za novo zbirko v modemi žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, naj cenej še celo po 20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene. Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce. Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da jih bo kupil tudi marsikdo, ki sicer ne kupuje redno knjig. Plodna dejavnost likovne skupine Ukor v 1977. letu Pred leti ustanovljena skupina amaterskih likovnikov LIKOR pri ZKPO Radovljica se je v kulturnem življenju radovljiške občine že močno uveljavila. Zasluge za to imajo predvsem pobudniki združevanja in usposabljanja amaterjev, sami vneti in delovni likovniki Ciril Kreigher iz Zasipa, Marija Korošec iz Bohinja, Franc Vandot z Bleda, Franc Boltar, Boni Čeh in Jože Smolej iz Radovljice in še nekateri dolgoletni amaterji iz Podnarta, Ribnega, Lesc in Bleda, ki še danes od vseh 40 vključenih, predvstavljajo jedro skupine. Resnici na ljubo velja povedati, da je začetni zagon nekaterih z leti že malo usahnil, vendar pa je s prihodom drugih, ki so na novo pristopili v skupino, število stalnih članov ustaljeno na 30 aktivnih likovnikov. Toliko jih redno sodeluje na razstavah in drugih akcijah skupine. Program za 1977. leto je Likor v celoti realiziral. Tudi lani so organizirali dvomesečno slikarsko šolo, ki jo je vodil akademski slikar Boni Čeh, medtem ko je prejšnja leta to zahtevno nalogo opravljal radovljiški likovni pedagog France Boltar, ki tudi sicer še vedno aktivno sodeluje v skupim. Razen lastnih razstav Likor organizira tudi razstave tujih skupin in posameznikov. Z razstavami se člani Likorja vključujejo tudi v kulturno akcijo za delovne kolektive, ki jo že več kot 10 let organizirajo sindikati in kulturna skupnost oz. ZKPO Radovljica. V 1977. letu je Likor pripravil zelo uspelo razstavo male plastike kranjskega umetnika Jožeta Volariča v Bohinjski Bistrici. V Kropi je bil Likor organizator razstave v okviru praznovanj jubilejev tov. Tita in ZKS Partizanske grafike akademskega slikarja Ive Šubica, na Bledu pa razstave kovinskih plastik pisatelja in kiparja Toneta Svetine. Za delovni kolektiv Almira Radovljica je ob obletnici ZKS postavljena v tovarniških prostorih slikarska razstava akademskega slikarja Save Sovreta, v sindikalnem domu v Kropi pa je v okviru kulturne akcije in v po- častitev praznika republike razstavljala izbrana skupina članov Likor. Prav tako je 20 članov skupine razstavilo svoje najuspešnejša slikarska dela v no-voodprtem Domu dr. Janka Benedika v Radovljici. Likor tesno sodeluje tudi z jeseniškim Dolikom in drugimi gorenjskimi likovnimi skupinami, vzpostavljeni pa so tesni delovni stiki z likovniki Varaždina in pobratene občine Brus. Upokojila se je Stare Alojzija, roj. 6. maja 1919 na Bohinjski Beli se je zaposlila pri LIP BLED — TO BOHINJ 2. 4.1964. leta. Tu je delala v oddelku Tovarne lesne moke v Soteski kot sejalka lesne moke do 31. decembra 1973.leta. S 1. januarjem 1974 se je zaposlila v TO Rečica kot skladiščna delavka in to delo opravljala vse do starostne upokojitve, do 2. novembra 1977.leta. Alojzija je bila zaposlena v DO LIP BLED dobrih dvajset let. Delala je v glavnem na težjih delovnih mestih, izpostavljenih ropotu, prahu in vremenskim neprilikam. Delo je do zadnjega dne opravljala vestno in odgovorno. Vsi se bomo spominjali skromne, tovariške delavke. V pokoju ji želimo, še posebno delavci iz obrata žage, mnogo zdravih in srečnih dni med svojimi. Tand Izid žrebanja novoletne nagradne križanke »GLG« Uredniški odbor je 30. 1. 1978 izžrebal nagrade, ki so bile razpisane v zadnji številki glasila »GLG«. Izmed 215 rešitev križanke je žreb odločil takole: 1. nagrada — Šparovec Milan — Jelovica Škofja Loka 2. nagrada — Kunstelj Antonija — LIP Bled 3. nagrada — Vragolovič Valentin — LIP Bled, TOZD Rečica 4. nagrada — Bogataj Anton, Železniki, Log 25 5. nagrada — Praprotnik Borut, Prešernova 13, Radovljica 6. nagrada — Šlibar Srečo, Aljaževa 5, Bled 7. nagrada — Mencinger Kristina, Cesta na Ravne, Boh. Bistrica 8. nagrada — Močnik Ivanka, Aero-Celuloza Medvode Vsem nagrajencem čestitamo. Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene CILKE TRPINC se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu LIP Bled, osnovni organizaciji sindikata TO Podnart za podarjene vence in drugo pomoč, ter mi izrekli sožalje. Zahvaljujem se tov. Muleju za poslovilne besede, godbi na pihala iz Gorij in članom kolektiva, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči mož Pavel z Romano