geodetski vestnik Izdaja zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije Published by the Union of SR Slovenija Surveyors Glavni urednik- Editor: Zlatko .Lavrenčič GEODETSKI DAN Zveze GIB Slovenije Kranj 5. in B. decembra 1975 GRADIVO za posvetovanje Kartografska dejavnost za potrebe občine Geodetski vestnik,letnik 75,št.3 s.l-90, Maribor, november 1975 ZVEZA GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SR SLOVENIJE UNION OF SR SLOVENIJE SURVEYORS - YUGOSLAVIA 61 000 Ljubljana Šaranovičeva 12 KARTOGRA.FSKA DEJAVNOST ZA POTREBE OBČINE Posvetovanje na GEODETSKEM DNEVU KRANJ, 5. in 6. decembra 1975. Izdajatelj: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije Založila (to številko): Geodetska uprava SRS Razmnoževanje: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana 1975 Razmnoženo: 700 izvodov Redakcijski odbor: Ivan Golorej Peter Šivic Stanko Maj cen Odbor za pripravo razstave: Zmago Čermelj, Vili Kos Marjan Smrekar Boži dar Demšar Komisija za izdelavo zaključkov: Miro Črnivec Gojmir Mlakar Branko Rojc Primeri posameznih kart (v skupnem ovitku) so bili poslani vsem občinskim geodetskim upravam. - 2 - Pregled referatov~ koreferatov Uvodna beseda predsednika Zveze GJG Slovenije Uvodna beseda direktorja Geodetske uprave SRS Jože Rotar: Temeljne karte občin ................... Rl Peter Svetil<: Tematske obdelave na ravni občine ...... R2 Vi I i Kos: Kako pri ti do nove temelj ne topografske karte v merilu l : 50 000 za potrebe republike in občin •....................•. R3 Stanko Majcen: Kartografska dejavnost in predpisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . R4 Zmago Čermelj: Praktičen primer izdelave in uporabe občinskih tematskih kart občine Domžale ................... R5 Gojmir Mlakar: Geodetska prostorska dokumentacija osnovni vir podatkov tematske karto- grafije ........................... R6 Marjan Smrekar: Pregled kartografskega gradiva ...... R7 - 3 - Uvodna beseda predsednika Zveze GIG Slovenije Predavanja, seminarji, razprave; enolično, skoraj odbijajoče zveni, ko na- črtujemo in razmišljamo povsod enako o oblikah društvene dejavnosti. Težko je najti nove oblike. Našli pa smo, kar je veliko več vredno, novo vsebino in vrednost, privlačen, zanimiv in vsem dostopen način obravnavanja naših problemov in izmenjave izkušenj in mnenj. Pri pisanju referata za V. kongres ZG~G Jugoslavije o avtomatizaciji in avto- matski obdelavi podatkov, posebno v Sloveniji, sem lahko spoznal, kako veli- ko vi ogo so odigrali naši geodetski dnevi. Ozko, pa vendar že zelo na široko razraščeno področje AOP je zavzemalo le del - ki pa ni najmanjši - naše dejavnosti pri pripravah, organizaciji in stro- kovni tematiki tradicionalnih srečanj ob geodetskih dnevih. Nenehen razvoj metodologije in pripomočkov v geodeziji nam je uspelo vsaj v najnujnejšem obsegu spremljati s strokovnimi prireditvami naših društev, sek- cij in zveze. Prepričan sem, in upam, da se bomo s tem strinjali tudi mi vsi, da so prav posrečeno izbrane najbolj aktualne teme pritegnile tako širok krog zavzetih poslušalcev in tako omogočile enemu bolj, drugemu manj spremljanje uvajanja uporabnih novosti. Doslej nam je vedno uspelo ob geodetskem dnevu združiti in društveno prijetno s koristnim. Obravnavanje strokovnih informacij in napotil smo povezali z druž- beno problematiko in njenim reševanjem: Vse to je lahko uspešno in prijetno v krogu kolegov, prijateljev in ljudi, ki so si nekaj več kot le poslovni par- tnerji. Naša srečanja mnogo prispevajo k zbliževanju. Pogovoru, ki nas geo- dete vedno pripelje na strokovno področje, se izmenjavo mnenj med seboj spo- znavamo, zblržujemo in povezujemo. ·, Na letošnjem, že 8. geodetskem dnevu, nam mora na podlagi dobro izbrani - 4 - in pripravi jeni strokovni tematiki, za katero prvič dostavi jamo tiskano gradi- vo vnaprej, uspeti, da bomo vsestransko izpolnili pričakovanja. Nova stroka se vedno bolj uveljavlja. Prav grafični izdelki, od načrtov do tematskih kart, so naša najbolj očitna izkaznica, torej morajo pokazati, za kar smo sposobni, kar znamo in dajemo. Obravnavanje te problematike pomeni danes gotovo re- ševanje enega najbolj perčih problemov. Rad bi se še zahvalil v imenu vseh članov ZGIG Slovenije Geodetski upravi SRS za njeno izredno in vsestransko pomoč tako pri snovanju kot pri obdelavi strokovne in organizacijske problematike in pri sami izvedbi Geodetskega dne. Peter Šivic dipl. inž. geod. - 5 - Uvodna beseda direktorja Geodetske uprave SRS Ko se je Zveza GIG Slovenije odločila, da bo vključila v letošnji geodetski dan obravnavanje kartografske dejavnosti za potrebe obči ne, se je Geodetska uprava SRS vključila kot sodelavec pri organizaciji in izvedbi te pobude. Če­ prav so bili v preteklosti izraženi tudi dvomi in pomisleki glede te vrste dejav- nosti, predvsem zaradi nujnosti reševanja drugih nalog in bojazni za možnost doseganja primerne kvalitete, lahko danes ugotovimo zlasti naslednje: - karte, ki so jih organizirale in izdale občinske geodetske uprave, so veli ko pri speva! e k reševanju najširših družbenih nalog in s tem tudi k upoštevan- ju in ugledu geodetske si užbe; - pri nekaterih občinah je bil storjen nadaljnji korak pri inventarizaciji pristora z izdajo vrste tematskih kart, pri katerih je pri pripravi in obdelavi tematik sodelovala tudi geodetska si užba. za veliko večino primerov velja, da so bili dosežki v kartografskem pogledu visoko kvalitetni in pomeni- jo pomemben prispevek k razvoju kartografije pri nas;. Že bežen pregled nam pokaže, da je šlo pri tem za širok spekter kart kar za- deva vsebino, detajlnost, merila, namene itd. Zato je nujno, da začnemo razmišljati o okvirih sistema delovnih in publikacijskih kart za potrebe krajev- nih skupnosti, občin in regij ter v njihovem okviru organiziranih dejavnosti, kot so družbeno planiranje, urbanistično planiranje, razvoj delegatskega sist~- ma, delovanje samoupravnih interesnih skupnosti, organiziranje gospodarskih dejavnosti, različnih služb itd. O teh vprašanjih naj bi predvsem tekla beseda na geodetskem dnevu, pri tem pa naj bi bi I rezu! tat. tudi praktičen, da bi tis- - 6 - te občine, ki se še niso lotile kartografske dejavnosti, dobile osnovne smerni ce in da bi se lahko okoristile z drugje pridobljenimi izkušnjami. Obstaja tudi vrsta problemov, ki zavirajo razvoj kartografije v občinah. Med njimi so vprašanje režima in dostopnosti, vprašanje avtorstva in s tem povezanih obveznosti, vprašanje vzdrževanja in gotovo še katero. Vse to velja tako za nove kot za obstoječe karte, tudi za tiste, ki jih zagotavlja republika. Go- tovo bo možno nekaj tega razčistiti na obravnavi, o ostalem pa bo izmenjava mnenj in sugestij nadvse koristna. - 7 - Miroslav Črnivec dipl. inž. geod. Jože Rotar, dipl. inž. geod., Inštitut za geodezijo in fotogrametrij o, Lj ubl j ona TEMELJNE KARTE OBČIN Posvetovanje na "Geodetskem dnevu" o kartografski dejavnosti za potrebe občine Kranj, 5. in 6. decembra 1975 Rl/1 KARTOGRAFIJA IN INFORMACIJA, UPORABA KART V strokovni literaturi lahko beremo, da je odkritje informacije verjetno najpo- membnejše odkritje našega časa. Pomembnost informacij v sedanjem času lah- ko primerjamo s pomembnostjo energije. Potreba po informacijah narašča v civilizirani družbi hkrati z razvojem druž- be. Različne oblike, stopnje kroženja in stopnje objektiviacije informacij so prvi pogoj za obvladanje problemov, ki se nam sproti pojavljajo. Izkušnje, ki smo jih pridobili in jih pravilno analizirali, nam pomagajo pri odločanju za prihodnost. Informacija je zanimiva, če je med drugim tudi PROSTORSKO DOLOČENA. Človeštvo se je do danes informiralo o dogajanjih v prostoru predvsem s klasičnimi metodami, ki so dale času primerne dobre rezultate. Tako poznamo vrsto prostorskih evidenc in drugih dokumentov o prostoru - od katastrov prek registrov do tematskih kart. V zadnjih desetletjih se je posebno naglo razvijala tematska kartografija - s klasičnim načinom prikazovanja ali v različnih računalniških izvedbah (Symap itd.) Ko govorimo o karti kot informativnem sredstvu, se zavedamo, da karto I ahko prištevamo k ostalim informativnim sredstvom, kot so časopisi, radio in tel evi- zija - še več, karta je tem informativnim sredstvom vedno dopolnilo pri pros- torskih informacij ah. Ne samo geodeti, kartografi in strokovni aki drugih geoznanosti', tudi ostal i strokovnjaki in nestrokovnjaki imajo vsak dan opraviti s karto, bodisi na delov- nem mestu - piloti, vojaki, šoferji, mornarji itd., ali v privatnem življenju kot turisti, reševalci križank itd. Karte, tako temeljne kot tematske, pomenijo v vseh državah osnovo sistematič­ nega napredka. Start razvojnih programov ni mogoč brez njih. Vendar moramo pripomni ti, da je za razvoj kartografije in za izdelavo kart Rl/2 potrebno veliko finančnih sredstev. Zgrešeno je mišljenje, da se razvoj karto- grafije in izdelava temeljnih in tematskih kart lahko financira z njihovo pro- dajo. Potrebna so dodatna sredstva iz drugih virov. Stroški izdelave kart v razvitih državah so glede na nacionalni dohodek ve- liko manjši kot pri nas ali v državah v razvoju. Razi ika pa je tudi v potrebi po kartah - v manj razvitih državah so karte nujno potrebne za splošni razvoj. Ne glede na to, v kateri državi izdelujejo karte, je vedno treba misliti na gospodarnost pri njihovi izdelavi . Brez potrebe izdelovati zel o natančne karte za sistemsko pokrivanje določenega območja gotovo ni gospodarno. Karta naj ne bo sama sebi namen, temveč jo je treba uporabljati na čimveč področjih. IDEALNE VELIKOSTI KART Karte lahko uporabljamo kot zidne in priročne karte ter v knjigah. Pri dolo- čitvi velikosti oziroma formatov teh kart moramo upoštevati več faktorjev, in s1 cer - primerno oddaljenost očesa od karte, - fiziološke pogoje, psihološke okoliščine in tehnične pogoje, t.j. standardne velikosti papirja in tiskarskih strojev. V nadaljevanju bi se izognil razpravljanju o zidnih kartah, saj take karte po- navadi izdelujemo v manjših nakladah in predvsem za šole. Problemi pri izdelavi kart občin so pri določitvi formatov za priročne karte in karte v knjigah - atlasih ali publikacijske karte. Priročno karto uporabljamo tako, da jo držimo v iztegnjenih rokah. Če upoš- tevamo dolžino rok pri povprečnem Evropejcu, ugotovimo, da je največja pri- merna oddaljenost oči od karte d = 0,6 m. Pri publikacijskih kartah pa vza- memo najprimernejšo oddaljenost za branje knjige d = 0,3 m. Rl/3 Upoštevajoč fiziološke pogoje, izhajamo iz, da vsebino karte najbolje zazna- mo, če premikamo samo oči, ne pa tudi glave. Seveda pa je gibanje oči o- mejeno in doseže največji kot 18° do 20°. Velikost vidnega polja je torej odvisna od kota gibanja oči in oddaljenosti d. Karte so ponavadi pravokotne. Pri psiholoških testih, ki so jih izvedli neka- teri strokovnjaki, so ugotovili, da se je največ testirancev odločilo za pravo- kotnik z razmerjem a : b = 21 : 34, t.j. za pravokotnik, ki je narejen po pravilih zlatega reza. Če upoštevamo vse navedene faktorje, pridemo do sklepov, da bi bile ideal- ne veli kosti: - priročnih kart v formatih : B3 "'." 353 x 500 m/m in A2 - 420 x 594 m/m in - publikacijskih kart v formatih : B5 - 176 x 250 m/m in A4 - 210 x 297 m/m. Seveda so vse te "idealne velikosti" določene brez upoštevanja merila kart in velikosti prikazanih ozemelj. Če upoštevamo, da bi prikazali občino na enem I istu v primernem formatu in dovolj velikem merilu, lahko pridemo do naslednjih sklepov: Format priročne karte lahko povečamo, če upoštevamo, da imamo boljši izko- ristek papirja in tiskarskih strojev in da povečamo razdaljo očesa od karte na m1z1, opazovalec pa stoji ob njej. Maksimalni format bi torej bil za priročno ali bolje rečeno 11 namizno 11 karto Bl - 1000 x 707 m/m ali Al - 840 x 594 m/m. Če upoštevamo, da je maksimalni format papirja Bl in merilo l : 50000, bi I ah ko v SR SI ovenij i pri kazali na tem formatu vse obči ne razen občin: Kočevje, Novo mesto, Sežana in Tolmin. Povečan format B l je upravičen tudi na podi agi zahtev urbanistov, planerjev idr,, naj bo v obravnavi prostor - v našem primeru občina prikazan na enem 1 istu primernega formata. Format pubi ikacijskih kart prav tako lahko povečamo na format A3-420 x 297 m/m, saj se je ta format •izkazal kot dovolj priročen Rl/4 v praktični uporabi (Atlas RPP, Domžale v prostoru, Naših 30 let - Maribor itd.). TEMELJNE KARTE SPLOŠNE ZAHTEVE PRI TEMELJNIH KARTAH ZA TEMATSKE PRIKAZE Ko govorimo o temeljnih kartah, ponavadi mislimo na že izdelane karte - ODK ali TK v različnih merilih. Vendar moramo upoštevati, da temeljne kar- te ali 11 osnove 11 za tematske prikaze ponavadi niso topografske karte, ampak so temeljne karte za tematske prikaze izdelane posebej ali pa izkoristimo samo nekaj elementov spi ošne topografske karte. Bistveni namen topografske karte je ORi ENTACIJA, tematske karte pa INFOR- MACIJA o določeni temi. Tematska vsebina na karti ni nikdar prikazana sama, vedno je na neki podlagi, osnovi - temeljni karti.Temeljna (marsikdaj imenova- na tudi bazična) karta nam služi za identifikacijo tematske vsebine - kartograf- ske informacije. Francoski kartograf BERTIN pravi, da je tematska karta uporab- na v tistem trenutku, ko lahko uporabnik karte lokalizira predstavljen prostor v svojem kartografsko-geografskem znanju. Temelj na karta mora vsebovati el e- mente, ki so nujno potrebni za identifikacijo doslej nepoznanih razmerij (tem.) Karte, tako temelj Re kot tematske, morajo bi ti i zdel one tako, da bodo uporab- niku dajale potrebne informacije o prostoru. Prof. IMHOF pravi, da je nesmi- selno, neumno in celo brezobzirno ponujati uporabniku nečitljivo in komplici- rano karto, ki je ne razume. Na kartah ne morejo biti različne tematike predstavljene enako učinkovito in razumljivo. Univerzalnih kart, ki bi zadovoljevale vse uporabnike, ni. Vemo, da se uporabniki razlikujejo po spolu, starosti, stopnji in stroki izobrazbe ter s tem tudi po znanju čitanj e kart. Kart seveda ne moremo izdelovati za vsako skupino uporabnikov posebej, vedno pa skušamo zadovoljiti čim širši krog upo- rabnikov. Rl/5 Temeljne karte, ki bi jih izdelovali in uporabljali za tematske pretise, naj bi bile sestavljene tako, da bi lahko: l) kartirali tematsko vsebino, 2) prenesli tematsko vsebino s karte na zemljišče, 3) primerjali različne tematike istega področj(:i, 4) locirali (identificirali) tematsko vsebino v prostoru, 5) primerjali tematsko vsebino s komponentami temeljne karte. Ad l) Če hočemo kartografsko predstavi ti določeno tematiko, moramo imeti temeljno karto, ki nam predstavlja in opisuje prostor, v katerem hoče­ mo to tema ti ko predstavi ti . V sebi na del ovne temelj ne - karte je od- vi sna od postopkov kartiranja, ti pa so spet odvisni od vrste tematike in zahtevane natančnosti upodobitve. Točnost oziroma natančnost pred- stavitve tematike je v tesni povezavi s točnostjo temeljne karte. Karti- ranje tematike je tem natančnejši, čim gostejša je mreža identifikacij skih točk. Temeljne karte naj bi imele naslednjo vsebino: - primarno: merske točke, naselja in prometna mreža, hidrografska mreža, relief; sekundarno: vsebina, ki se bolj ali manj hitro s časom spreminja: administrativne me1e - meje KS, meje KO, občinske meje, meje naselij itd. Seveda pa je dopustna in marsikdaj cel o priporoči jiva razi ika med vse- bino DELOVNE TEMELJNE KARTE in PUBLICIRANE TEMELJNE KARTE. Ad 2) Pomemben je obraten proces od kartiranja, torej prenos kartirane teme na zemljišče. Karta je nosilec informacij v grafični obliki, ki jo je marsikdaj treba s karte prestaviti na teren (zazidalni načrt). Temeljna karta naj ima v takem primeru enako ali podobno vsebi~o kot temeljna karta, ki je bi I a uporabi jena pri kartiranju tematske vsebine. Ad 3) Marsikdaj moramo primerjati in analizirati različne tematike istega po- dročja. Taka primerjava je otežena ali celo nemogočd, če temeljne karte za tematske prikaze niso izdelane v enakem merilu, enaki pro- Rl/6 jekciji, z enako vsebino, orientacijo itd. Ad 4) Za tematsko karto moramo vedeti, kateri prostor na zemeljski površini prikazuje. Lokacija tematske vsebine je mogoča na temeljni karti z imeni (naselij, vrhov, rek). - s hidrografsko mrežo, z administrativnimi meiami, - s prometno mrežo, - z areali značilnih strnjenih kultur (gozdovi). Ad 5) Za različne tematske prikaze naj bi pripravili in izdelali temeljne karte z razi i čno vsebino. Temelj na karta nai bi tematsko vsebino do- polnjevala, ne pa obremenjevala. VSEBINA TEMELJNIH KART Ko govori prof. IMHOF o geografski vsebini temeljnih kart in načinu njene grafične upodobitve oziroma oblikovanja, ugotavlja, da je vsebina temeljnih kart odvisna od: l) merila karte, 2) vsebine in vrste tematskih kart, 3) od razpoložljivih sredstev. Z razpoložljivimi sredstvi je treba razumeti obstoječe kartografsko gradivo, kadre, opremo, finančna sredstva in rok izdelave karte. Eno od bistvenih vprašanj je, kdaj je sploh upravičena izdelava temeljne kar- te za tematske preti se. Odgovor je preprost: takrat, ko nam bo ta karta si u- žila kot osnova pri izdelavi in tisku niza tematskih kart. Nekateri avtorji na- vajajo, da je upravičena izdelava temeljne karte takrat, ko stroški za njeno izdelavo ne presežejo 5 % skupnih stroškov izdelave serije tematskih kart. Rl/7 Pri temeljnih kartah razlikujemo dve vrsti detajlne in posplo:šene temeljne kar- te. Detajlne temeljne karte naj bi imele naslednjo vsebino: - koordinatno mrežo, - izbrane merske točke, - prometno omrežje, predstava rel efa - plastnice, senčenje, - imena naselij, rek itd., administrativne me1 e, - meje kultur. Posplošene temeljne karte pa naj bi vsebovale: - koordinatno mrežo, reducirano hidrografsko mrežo, - administrativne meje, - reducirana imena, ki so prilagojena tematiki. Našteta vsebina velja za dve skrajni vrsti temeljnih kart; mogoče je vsaka vmesna kombinacija. TOPOGRAFSKE KARTE KOT TEMELJNE KARTE ZA TEMATSKE PRETISE Topografska karta s svojo vsebino ustreza vsebini detajlne temeljne karte. Te- žava je v tem da večbarvni elementi topografske karte ponavadi ni so pri prav- 1 jeni in prilagojeni za enobarvno ali manjbarvno reprodukcijo. Topografska karta nam ki jub moderni tehniki izdelave - da je za vsak element karte iz- delan poseben original „ brez predelave težko rabi kot temeljna karta za te- matske pretise. V topografski karti so marsikdaj poudarjeni elementi, ki niso prilagojeni tematikam - prevelika gostota plastnic, veliko število kot in imen, manjkajo pa elementi, ki so nujni za kartiranje tematske ~sebine - meje nase- lij, meje KO, meje KS itd. Rl/8 Topografska karta s popolno vsebino ponavadi ne ustreza kot temelj na karta za tematske pretise ne samo zaradi vsebinskih pomanjklivosti, temveč predvsem za- radi grafičnih vidikov. Pomembno grafično sredstvo je kontrast. Temelj na karta mora bi ti sestavljena tako, da ne obremenjuje tematike, da je tematika vedno v "prvem planu", da tematsko vsebino dopolnjuje. Topografska karta nam zato ponavadi rabi kot del ovna karta za zbiranje i nfor- maci je in kot osnova za izdelavo temeljnih kart. POTREBE IN MOŽNOSTI IZDELAVE TEMELJNIH KART Zbiranje in evidentiranje različnih podatkov in informacij ter prostorsko pla- niranje za področje cele republike, občine ali krajevne skupnosti se razlikuje po podrobnosti obdelave in po obsegu obravnavanega prostora. Prostor, ki ga obravnavamo in obdelujemo, moramo imeti zato predstavi i en na razi i čni h karta, ki se razi ikuj ejo tako po merilu kot tudi po velikosti in ob- segu. Format karte, merilo in podrobnost prikazane vsebine pa so medsebojno povezani. Za različne prikaze prostorskega informacijskega sistema in prostorskega plani- ranja moramo zagotoviti temeljne karte na relaciji: krajevna skupnost - obči­ na - regqa - republika. Izdelati predpise oziroma navodila, kakšne naj bodo karte tako po formatu kot po merilu in vsebini za celotno povezavo, ni lahka naloga. Zato bi na- vedel samo nekaj predlogov oziroma sugestij za izdelavo temeljnih kart kra- jevne skupnosti, občine in regije. Za območje republike menim, da imamo zaenkrat zadovoljivo rešitev s kartami SR Slovenije v merilih 400 000 in 1 : 750 000 oziroma s povečavami in pomanjšavami teh kart: 200 000, Rl/9 300 000 1n 1000 000. TEMELJNE KARTE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Krajevne skupnosti se po velikosti zelo razlikujejo" saj je razmerje med naj- manjšo in največjo KS 1 : 427: najmanjša KS meri 39 :ha, največja pa 16.638 ha. Pri takem razmerju ne moremo določiti niti formata niti merila, ki bi bilo sprejemljivo za vse KS. Menim tudi, da so potrebe KS glede različnih evidenc in prikazov različne v stopnji podrobnosti obdelave - KS v mestih in KS na podeželju imajo različne probleme. Za karte krajevnih skupnosti bi uporabi j ali že obstoječe materj al e, t. j . pred- vsem karte ODK v merilih 1 : 5 000 in 1 : 10 000 .. Boljšo uporabnost teh kart bi dosegli z delno predelavo ter njihovo povečavo in pomanjšavo. Pri površinsko večjih KS pa bi kot temeljno karto uporabljali bodisi TK-25/g ali karte v me- rilih l : 20 000, ki ph je izdelal GZ, kjer jih je izdelava posebnih kart KS ne bi bila niti gospodarna, niti smesel na, pa tudi kadrovsko nemogoča. TEMELJNE KARTE OBČIN Razlika v velikosti površin med najmanjšo 1n največjo občino znaša več kot 90 000 ha, saj je površina najmanjše občine 50 ha, največje pa 93 900 ha, razmeri e je torej 1 : 188. Vendar bi, kot sem že omenil, v merilu 1 : 50 000 lahko prikazovali na for- matu Bl 1 000 x 707 m/m vse občine razen štirih. Za površinsko manjše občine bi bi I i formati ustrezno manjši oziroma bi se mogoče dogovori I i za medobčinske karte. Menim, da 1e merilo l 50 000 še primerno za razmeroma podrobno obdelav~, Rl/10 največji format Bl pa še sorazmerno priročen. Pri omenjenem merilu in forma- tu karte zadostimo zahtevi, da imamo prostor, ki ga obravnavamo - obči no - prikazan na enem listu. Kot osnova za izdelavo temeljnih kart občine bi rabila TK-25-G - saj bodo te karte na volj o za vse SI cvensko ozemlje. Upoštevajoč sugestije, ki jih navaja prof. IMHOF, predlagam naslednjo vse- bino temeljnih kart občin: - Karte občin bi izdelali v Gauss-KrUgerjevi projekciji in merilu 1 : 50 000. Znaki in napisi naj bi bili standardni in prilagojeni kasnejši pomanjšavi kar- te v publikacijska merila na maksimalni format A3. - Izbrane merske točke bi prilagodili in izbrali tako, da bi bila morebiti mo- goča višinska predstava s plastnicami - izdelamo jo po potrebi. - Prometno mrežo - cestno omrežje - kotegorizirano po obstoječih zakonih in odlokih. Prikazane naj bi bile vse z avtom prevozne ceste z dvojnimi lini- jami. Železniško omrežje. - Hidrografsko mrežo z imeni. - Naselja z imeni - lokacijo naselij bi prikazali s pogojnimi znaki. - Adnimistrativne meje - z različnimi znaki noj' bi prikazali vse meje, ki so uporabne za različne evidence in preglede - državne, republiške, občinske meje, meje krajevnih skupnosti, meje katastrskih občin, meje naselij itd. Karta naj bi bila izdelana v taki tehniki in s takimi sredstvi (tehničnimi), da bi bila prilagojena tehnični in kadrovski opremljenosti in zasedbi občinskih geo- detskih uprav. S tem bi bilo zagotovljeno tudi sprotno vzdrževanje karte. 'Taka karta bi ustrezala naslednjim splošnim kriterijem, ki so potrebni pri sestavi teme- ljne karte: - kartiranje tematske vsebine, - omogočati mora primerjavo različnih tematik s sosednjimi področji (medob- . činsko planiranje ipd.), - om©gočati mora identificiranje tematske vsebine v prostoru, Rl/11 pri I agoj ena mora bi ti kadrovski in tehnični opremi jen osti občinskih geodet- skih uprav, omogočati mora hitro in jasno predstavo tematske vsebine tudi nestrokovnja- kov, izdelava karte mora bi ti ekonomsko upravičena. TEMELJNE KARTE REGIJ Tudi površine regij v SR Sloveniji se med seboj precej razlikujejo, saj je razmer- je med najrn<:!lnjšo, zasavsko, in največjo, širšo Ljubljansko regijo ca. 1 : 15. Izdelovanje posebnih kart regij mislim, da ne bi bilo smiselno, ne ekonomsko upravičeno. Dokler ne bo izdelana pregledna karta SR Slovenije v merilu l : 200 000, mislim, da bi dosegli zadovoljive rezultate z izseki iz karte SR Slovenije v merilu l : 400 000 oziroma njihovo povečavo v merilih l : 300 000 in l : 200 000, Za uporabo imamo že nekaj konkretnih primerov kart regij - t.j. karto severovzhodne Slovenije, izsek iz karte Slovenije v merilu 1 : 400 000, in karti celjske in goriške regije v merilu 1 : 300 000 (povečava). Ko bo i zdel ona karta SI oveni i e v merilu 1 : 200 000, pa bi karte regq i zdel o- vali s preprosto fotografsko povečavo oziroma pomanjšavo te karte. SKLEP Publikacijske karte občin Domžale, Maribor, Ptuj, Celje, Nova Gorica in ,Škofja Loka so vzorec, na osnovi katerega bi lahko izdelali pravila in navo- dila za izdelavo temeljnih kart občin. Občinski karti Maribora in Celja sta bili izdelani v merilu l : 50 000 in nato fotografsko pomanjšani v publikacij- sko meri I o 1 : 120 000 oziroma l : 75 000. Menim, da je na mestu mnen1e prof. IMHOFA, da 1e pri izdelavi temeljnih kart treba pazi ti na razpel oži ji va sredstva - kadre, opremo, finančna sredstva Rl/12 in na zapletenost vsebine temelj ni h kart - karte so namenjene predvsem ne- strokovni akom, vsaj v pubi ikacijskih merilih. Predlagana vsebina temeljnih kart občin se približuje mnenju prof. l~hofa, saj so tudi stroški za izdelavo take karte pri zadostnem nizu tematik ekonomsko upravičeni. Umestno bi bilo, da bi se zgledovali tudi po drugih državah, Avstriji, Nemči­ ji, Švici, ki so tako po nacionalnem dohodku kot po kartografski tradiciji bogatejše kot mi, a vendar v teh državah ne izdelujejo toliko kart kot pri nas in v tako razi ičnih merilih. Marsikdaj se zatekajo k povečavam in po- manjšavam že obstoječih kart. Samo za primer naj povem, da v sosednji Av- striii izdelujejo iz TK-50 povečavo za enobarvni in štiribarvni tisk karte TK -25 in iz PK-200 povečavo v merilu l : 100 000 - tisk v eni ali štirih bar- vah. Zato predlagam: 1) Izdelavo ODK bi nekoliko posodobili in spremenili njeno vsebino po že iz- danih predlogih in po že izdelanih spremenjenih ODK - primer Maribor, Ce- lje, Slovenj Gradec. Iz tako predelane karte bi lahko s povečavo in pomanj- šavo ter montažo listov dobili zadovoljive karte krajevnih skupnosti. 2) Geodetska uprava SRS naj skuša od VGI čim prej dobiti vsaj originale nove sama droma - če to ni mogoče - naj skuša sam poiskati sistemsko rešitev za I zae1 avo take karte. 3) Za prehodno obdobje, ko še nimamo detajlnih temeljnih kart, naj bi izdela- 1 i temeljne karte občin s predlagano vsebino in v predlaganem merilu. Te karte bi v pomanjšavi rabile tudi kot publikacijske karte. 4) Čimprej začni.me izdelovati PK-200 za SRS. Karta naj ima tako vsebino, da bo zadostila tudi zahtevam in potrebam pri izdelavi temeljnih kart regij. Literatura: E. IMHOF: THEMA TISCHE KARTOGRAPHI E, 1972 E. SPI ESS: WIRKSAME BASISKARTEN Ft:JR THEMATISCH E KARTEN, Internati o- Rl/13 nal es Johrbuch fUr Kartographi e, 1971 P.LOVRIČ: TEMELJNE KARTE ZA IZRADU PROSTORNIH I URBANISTIČKIH PLANOVA, 1973 J .ROTAR: BAZIČNE KARTE OBČIN, 1973 SMREKAR, KOS: DOPUNJENA ODK 1 : 5 000 KAO PODLOGA ZA PROSTOR- SKO PLANIRANJE, 1973. Rl/14 Peter Svetik, inž. geod., Zavod SRS za družbeno planiranje, Ljubljana TEMATSKE OBDELAVE na ravni občine Posvetovanje na geodetskem dnevu I kartografski dejavnosti za potrebe obči ne Kranj, 5. in 6. decembra 1975 R2/l Uvod Ažurna karta, tako splošna kot tematska, je pomembno informacijsko in komunikacijsko sredstvo. V vsakem informacijskem sistemu ali njegovem podsistemu, pa naj gre za prostorski ali širši, družbeni informacijski sis- tem, je karta tisti medij, ki informacije posreduje vizualno naJbolj učinko­ vito, locirane v prostoru in v's"akomur razumljive. "za to trditev ni pomem----·. ~µ~--"· -----,,--,,•-~~-~- - - -- µ,', - - ----- bna tehnika (način) izdelave, ki je lahko: - Klasična z različnimi tehnologijami ali - Avtomatizirana (deloma ali popolnoma) z različnimi pripomočki in meto- dologijami. Vsaka karta, tudi tematska, vsebuje veliko informacij. Osnovna namena tematske karte sta predvsem dva: - Informacijski, ki omogoča spoznavanje stanja, upravljanje, planiranje, kontrolo, analizo itd. ; - Vzgojno-znanstveni, ki omogoča širjenja znanja, raziskovalno delo, uče­ nje v šolah, proučevanje m~dsebojnih odno:soy itd. Osnovne značilnosti razvoja civilizacije so predvsem hitro spreminjanje stanja v prostoru (razvoj urbanizacije, ekspanzija industrije, gradnja in- frastrukturnih objektov, razvoj turizma itd.), rušenje naravnega ravnoves- ja in vse večje onesnaženje okolja. Zaradi vseh teh pojavov moramo v prostor posegati vse bolj preudarno, moramo planirati, in sicer vedno bolj hitro in natančno, vedno bolj premišljeno, To pa terja vse bolj natančno poznavanje stanja v prostoru in času, in sicer tako kvalitativno kot kvan- titativno. Prostor čedalje ostreje diktira pogoje družbenoekonomskega razvoja. Mno- gr avtorji, priznani ekonomisti, definirajo prostor kot temeljno prvino in dejavnik družbenoekonomskega razvoja. Že Marx je v svojem Kapitalu za- pisal, da vsi procesi človekovega dela potekajo na zemljišču, torej v pros- toru, Ni torej čudno, da se je tematska kartografija tako v svetu kot pri nas razvijala najbolj prav za potrebe planiranja. Mnogo elementov lahko op1semo, jih podamo s številkami, nanesemo v grafikone itd. , vendar se človeku mnogo hitreje vitsnejo v spomin, če jih narišemo na karto, kjer so yezani na kr:::lj (lgc1ranJ), pri:r:nerno poudarje- ni, barvn~ ločeni, opredeljeni s §imboU, velikostjo kroga, kvadrata, stolp- ,E~~,1fa~CCZa namene planiranja že dalj časa delimo (y Sloveniji) elemente v tematski kartografiji v štiri osnovne skupine: naravne danosti, objekti v R2/2 prostoru, posebne ureditve ter procese, dogajanja in strukture v prostoru. Nekateri jugoslovanski planerji pa predlagajo naslednjo delitev: naravne da- nosti, prebivalstvo, naselitev, stanovanja, proizvodnja, rekreacija, infras- truktura in družbene značilnosti. Iz teh ugotovitev lahko povzamemo nekaj splošnih resnic: - Karta je nenadomestljivo sredstvo v informacijskih in J?lanerskih sistemih, - Izredno dinamičen razvoj terja vedno nove tematske karte, - Karte morajo biti čimbolj popolne in ažurne, - Pri izdelavi ternatskih kart je nujen interdisciplinaren pristop, - Karte morajo biti učinkovite, razumljive in estetske. Teh nekaj dejstev sem navedel, ker veljajo tudi za tematsko kartograiijo na ravni občine. Možnosti in uporaba tematske kartograiije Rad bi se, čeprav bo to težko, čimbolj približal osnovnemu izhodišču dia- lektičnega materializma, da je praksa osnovni yiE-,8,P()~.UJ!:llL Praksa in teo- rija sta dva elementa enotnega procesa, v katerem pa ima pral,;:sa pred- nost. In še eno spoznanje materializma velja poudariti: osnovne kategori- je, ki opredeljujejo materijo, so prostor, čas, kvaliteta in kvantiteta. S temi kategorijami se bomo namreč tudi v tematski kartografiji vedno sre- čevali. Če k tem definicijam dodam še nujnost kompleksne obdelave, ki je izvedljiva le v interdisciplinarnem pristopu, sem opredelil vsa bistvena izhodišča, ki omogočajo dosego cilja v tematski kartografiji. Tematska kartografija na splošno, torej tudi na ravni občine, je pomemben člen v verigi (sistemu) družbenega planiranja, izobraževanja ali - v najširšem pomenu - našega družbenopolitičnega sistema v celoti. Menim, da ni več dilem, da je dosedanja praksa tudi v občini potrdila , nujnost razvijanja kartograiije, da ji moramo posvečati kar največ pozor-- nosti. Prepričan sem, da bodo to ugotovitev potrdili vsi tisti, ki so v tej smeri že napravili prve korake ali pa so kartografijo že prevzeli kot _stal- no delovno področje. Zanimivo je vprašanje, kateri profil kadra ima največ znanja s področja kartograiije, če vemo da namenskega profila strokovnjakov še ne vzgaja- mo. To so prav gotovo geografi in geodeti. Vendar pa gyo§rafi, čeprav imajo bolj vsestransko znanje, m'.'J~'8,,:ni:ztrani kot služba; razporejeni R2/3 so po inštitutih, šolah, projektantskih organizacijah itd. Vse večje vključe­ vanje geografov v geodetske institucije in medsebojno sodelovanje že daje vzpodbudne praktične rezultate. Geodeti pa smo organizirani v upravni služ- bi, razvejeni po vseh naših občinah. To je velika prednost. Dodati pa je treba še dejstvo, da vsak dan prihajamo v stik z raznimi profili strokov- njakov, ki potrebujejo naše storitve: z urbanisti, kmetijci, gozdarji, ener- getiki, prometniki itd. To nam se dodatno omogoča, da: - Širimo obzorje svojega znanja; - Da odigramo vlogo usklajevalca; - Da se povežemo z raznimi strokovnimi službami. Tako si ustvarjamo najširše možnosti za !l}tE:lr.cltsciplina:rni pristQp in na osnovi prakse širimo spoznanja. V našem družbenoekonomskem sistemu smo kot stroka pomemben subsistem, od katerega je zelo odvisen tako kva- litativni kot kvantitativni razvoj naše samoupravne družbe. Menim, da se tega premalo zavedamo, da premalo razmišljamo o celoti, o kompleksnos- ti, da probleme rešujemo preveč parcialno, da smo preozko stanovsko us- merjeni. Vzrok tega je premajhno poglabljanje v delovanje našega družbe- nega sistema. Ne glede na težave smo na področju tematske kartografije precej napravi- li. O tem govore drugi prispevki. Številke niso majhne, nasprotno, ohrab- ruJoce so, posebno še, če vemo, da je kartografija nastopila svojo uspeš- no pot šele po letu 1970. Po slabih petih letih sicer neorgan1z1ranega, a intenzivnega dela na področ­ ju tematske kartografije so dozorele tudi možnosti za njen razvoj na ravni občine. To trditev utemeljujejo predvsem naslednje ugotovitve: - Četrtina občinskih geodetskih uprav je tematsko kartografijo v občini že uveljavila ali pa ji vsaj postavila trdne temelje; - Dosedanji rezultati so na vodilne kadrovske strukture v občini vplivali zelo pozitivno; Tematsko kartografijo naša samoupravna družba vse bolj ceni; - Dosedanji rezultati nam dajejo že dovolj praktičnih spoznanj; - Večajo se tudi kadrovske kapacitete: kjer jih ni v občinski geodetski upravi, bodo pomagale osrednje institucije; - Imamo že dokaj razvito tehnologijo obdelave; - Imamo vse možnosti za kvalitetno in hitro reprodukcijo; - Prav za to dejavnost tudi šolamo nove kadre. R2/4 Če izhajamo iz dosedanje prakse, ugotavljamo zelo vsestransko uporabo te- matske kartografije v občini. Naj navedem samo nekaj večjih skupin: ···· · •·•· ---•"'""''"'="~-•,..,,_ 0,N0 , ,~o;c~A<; ••• < ,•o C,,.~• ,,,, - Plapir@ie (opredelil sem ga že v uvodnem razmišljanju); - Šolstvo (spoznavanje družbe, svojega kraja in območja občine); - Ostali interesenti (SLO, krajevne skupnosti, kmetijske zemljiške skupnos- ti, gozdna gospodarstva, OZD itd.); J{eg!j{;l Jn.sr.epublika (stanje v prostoru celotne regije in republike, primer- jave, analize, raziskave, uskladitve na ravni regije in republike). Pri programiranju vsebine tematske kartografije pa moramo upoštevati predvsem dvoje: - Prisluhniti moramo potrebam in jim prilagajati prioriteto in - Držati se sprejetih dogovorov na republiški ravni. Uporabnost karte je pogosto odvisna od našega reakcijskega časa: čim hi- treje in čim kvalitetneje smo sposobni reagirati na potrebe, tem večji us- peh bomo dosegli. Za vsestranski uspeh na področju kartografije pa moramo poleg potrebnega širokega znanja biti še: - Zelo komunikativni; Prožni organizatorji in - Dobri praktiki. Brez prizadevanja in dela seveda noben drug pogoj ne zadošča. Redko je okolje tako nerazumevajoče, da nam niti vse te lastnosti ne zadoščajo. O vsebini tematskih obdelav Vsebino tematskih obdelav bi morali razdeliti na dve osnovni skupini: - V prvo bi morali uvrstiti vse tiste elemente, ki so potrebni tako za re- gijo kot za republiko in federacijo - imenujemo jil(?bvezr:~~~ - V drugo pa bi uvrstili vse tiste, ki so specifični za posamezne občine in so odvisni predvsem od potreb, možnosti in pobude ali ustvarjalnosti posameznikov - imenujemo jih(fzbirne·eiemenfe::::, ""••-,,~ -=~•• ~u~~ • /• R2/5 V skladu s teoretičnim izhodiščem, ki sem ga že opredelil, da je namreč občina del celote - republike - in ta zopet del višje celote - federacije - se moramo dogovoriti o tistih elementih, ki bodo obvezni. Vsak dinamičen sistem, tudi družbenoekonomski, mora delovati usklajeno; pri tem pa seve- da ni možna popolna svoboda nobenega podsistema. Tega se zavedamo vsi, zato morajo vsi sprejeti dogovori postati obveza. Ugotovimo lahko, da smo v doslej izdelanih tematikah, ne da bi se uradno zavedali take obveze, mnoge elemente obdelali usklajeno: meje krajevnih skupnosti, meje katastrskih občin, prometno omrežje, energetsko omrežje itd. Razlike so le v podrobnostih, ki pa sumiranje podatkov za regijo in republiko zelo otežujejo ali celo onemogočajo. Pri tem razglabljanju pa moramo seveda ločiti vsebino tematskih kart ob- močja celotne občine od vsebine geodetske prostorske dokumentacije, Vse- bina geodetske prostorske dokumentacije mora biti širša in podrobneje de- finirana. I*dela,y,a~predloga te .obvezn,e. JLSebine je zelo kompleksno in kočljivo vpra- šanje. Prvi osnutek smo v okviru izdelave regionalne prostorske dokumen- tacije SRS pri pravili že leta 1969. Z njim se je v sklopu raziskovalne na- loge prostorskega informacijskega sistema ukvarjal Inštitut Geodetskega zavoda. Poskušal ga je obdelati Urbanistični inštitut SRS in Zavod za regio- nalno prostorsko planiranje. Vsi ti poskusi pa so premalo izhajali iz prak- se in so želeli dati kompleksno rešitev. Dosedanje izkušnje družbenega in njegovega sestavnega dela - prostorskega - planiranja pa nam že pomagajo oblikovati *"železno" vsebino, ki jo seve- da lahko prilagajamo potrebam, torej dopolnjujemo. Ta vsebina pa je lah- ko dokaj hitro pripravljena. Poskusil jo bom nakazati po že omenjenih šti- rih osnovnih skupinah: Iz skupine naravnih danosti trenutno niso potrebni obvezni elementi. Na ravni občine namreč ni podrobnejših raziskav kot na ravni republike; - Iz skupine objektov v prostoru bi morali biti obvezni elementi predvsem: promet in komunikacije, energetsko omrežje, vodno gospodarstvo in ob- j~kti s področja šolstva in kulture, športa in rekreacije, trgovine in gos- _!;i11:;;tva. ter industrije; - V posebnih ureditvah bi morali obdelati predvsem: varstvene režime (na- rava, vodni viri, mineralne surovine), upravne delitve (KS, K. o., SO), yrbanistične režime in varstvo okolja; - V strukturnih prikazih pa bi morali razmisliti o gostoti naseljenosti, družbenem proizvodu, razporeditvi in kvaliteti stanovanj, strukturi pre- bivalstva itd. R2/6 Posamezne tematike in kartografske edicije Menim, da je J:.!:)ag.tl'aUv.praYem_.t;renutku - čemer sem že razglabljal - in hitro pripraviti ustrezno tematiko zelo pomembno. Kdaj nastopi ta tre- nutek, pa je težko posplošiti. Prav gotovo pa so to zlasti naslednji dogodki: sprejemanje letnega ali srednjeročnega razvojnega programa občine, občin­ ski praznik, referendum za samoprispevek, volitve itd. Iz malega raste ve- liko ali kamen na kamen palača pravita stara pregovora. Če nam uspe v ugodnem trenutku napraviti eno kvalitetno tematiko, v naslednjem drugo itd. , bo fond tematskih obdelav počasi, a vztrajno naraščal. Mnenja sem, da lahko v občinah, kjer so razmere v vseh ozirih najtežje, prav na ta način postavimo čvrste temelje. Zelo zelo poredko pa se prime- ri, da na dohrih temeljih ne zraste tudi zgradbe, seveda ne brez nadaljnjih naporov in vztrajnega dela. Pri trditvi me zopet potrjuje nekajletna dose- danja praksa, Tematsko kartografijo kot sistem naše dejavnosti moramo torej graditi na posameznih aktualnih tematikah. Marsikdaj zadošča že učinkovita karta, reproducirana v majhni nakladi, ki jo pripravimo kot dopolnitev gradiva za sejo občinske skupščine. Zaokrožena celota tematskih kart, opremljena z ustreznimi komentarji in tabeiam.C .. repro,ducfrana. in vezana pomeni kartografsko edicijo. Tako gra- divo - posebno če je naklada dovolj ··veTiffa·· - pa Že zadovoljuje vsestranske potrebe v občini: od raziskovalcev prek planerjev, politikov, gospodarstve- nikov in upravne službe do šolstva. Kartografska edicija pomeni torej nad- gradnjo kartografskih prizadevanj. Z dialektičnega vidika je posamezna tematika del kartografske edicije kot celote - kompleksen pregled naravnih in antropogenih danosti v občini. To je torej že reprezentančna publikacije, ki tekstualno in kartografsko poda- ja prerez gospodarskih, družbenih in političnih uspehov občine v danem tre- nutku. Po zakonu prehajanja kvantitete v kvaliteto pa pomeni tudi novo kva- liteto, ki je neprimerno večja od njenih sestavnih delov. Možnosti za kartografsko edicijo si moramo graditi sproti, predvsem z iz- delavo posameznih tematik in z izbranjem take tehnološke obdelave, ki bo omogočala hitro sprotno dopolnjevanje tematik. R2/7 '!/, /, Merila, formati in ekonomičnost Če naj se danes pogovorimo in dogovorimo o nekaterih vprašanjih tematske kartografije na ravni občine, imamo pri tem v mislih celoten spekter kart. Za celotno območje občine bo merilo najmanjše> za posamezno naselje ali celo kare pa največje. V svojem prispevku pa obravnavam predvsem prvo kategorijo - karte, ki obsegajo obrnočjecelotne občine. Te se mi zdijo najbolj pome~bne predvsem iz naslednjih razlogov: - Na njih lahko obdelamo problematiko celotne občine, in so torej uporab- ne in zanimive za najširšo strukturo občine; - Te karte so predmet usklajevanja, analiz in primerja med občinami, to- rej na ravni regije; - Istočasno so osnovno gradivo za izdelavo generaliziranih tematik na rav- ni republike. Verjetno bomo morali razčistiti tudi pojme med delovnim in publikacijskim merilom. Že na posvetovanju o kartografiji v pros tarskem planiranju ( Ljub- ljana 1973) sem opredelil mer.iJQ.. 50000 kotJ:lel_<:>p:i._~!1tlsflr1~t Jstočaf:ll!.Q. !11str:gme11t za analizo in sintezo, sredstvo, s katerim se spoznavajo in rešujejo konfliktne situacije, medij, s katerim se najenostavneje informacije posredujejo o prostoru. Že posvetovanje v Ljubljani leta 1973 je ponudilo nekaj vzorcev oznak, ven- dar te problematike do danes še nismo rešili. Amatersko, v okviru stro- kovnega društva, je naloga prezahtevna, poklicno pa je ne moremo rešiti zaradi pomanjkanja kadrov in finančnih sredstev. Na ravni republike smo poleg predloga, ki smo ga dali ob izdelavi regio- nalne prostorske dokumentacije, že definirali z ustreznimi strokovnimi služ- bami nekaj oznak in barv, ki bi jih morali prevzeti tudi v tematske karte občin. Povsem dodelano, tako glede barv kot tudi oznak, je področje var- stva narave in spomeniškega varstva. Oblikovane pa so tudi nekatere ozna- ke s področja superstrukture; Večje število uporabnih oznak ima na voljo tudi IGF. Če zadevo institucionaliziramo, bi vse navedeno že lahko ponudi- li vsem izdelovalcem tematskih kart. Tudi glede barv so nekatera področ­ ja definirana in jih ne moremo menjati: to so vodno gospodarstvo, geolo- gija, pedologija, kmetijstvo, gozdarstvo itd. R2/10 Svojevrsten in zapleten primer so prostorske enote. Hierarhija je sicer jas- na: parcela, statistični okoliš, katastrska občina, krajevna skupnost, obči­ na, regija in republika. Problem pa pomeni dejstvo, da te meje niso iden- tične, da torej skupina' statističnih okolišev ne sestavlja katastrske občine, da skupina katastrskih občin ne sestavlja krajevne skupnosti itd. Za obde- lavo procesov, struktur in dogajanj v republiki je zelo primerna krajevna skupnost, ki še tudi zadošča ravni regije; za območje občine pa je že pre- velika - verjetno se bomo morali dogovoriti za statistični okoliš'. Tehnologija obdelave KartograJij3c J~ ffamostojria zp@§ty~rrn cli~c.iplina in zlasti tematska kartogra- f!;iELJJ-QmenLzelo. težJ~o nalogo, ki zahteva iskušene in vsestransko razgle:- dane kadre ter inter';!isc,:iipliJ!.1!!'.lli p:rJstop. Zasnova večine avtorskih origi- nalov na ravni republike je teamsko del o, ki zahteva sodelovanje tudi pri izdelavi založniških originalov in pri tisku. Treba pa je ponovno poudariti, da moramo biti praktični in začeti postopoma, pri lažjih, manj občutljivih tematikah. Izkušnje si pridobivamo pri delu samem. Tudi morebitni neus- peh nas ne sme uničiti, biti nam mora le dobra šola. Iščimo nasvete pri izkušenih strokovnjakih - vsi, ki so kulturno vzgojeni, nam bodo pomagali in nas bodo pri delu vzpodbujali. Ni moj namen (niti nisem sposoben za to), da bi v okviru teh razglabljanj opisoval vse možne tehnologije za izdelavo tematik. O tem so že večkrat podrobneje pisali in razpravljali strokovnjaki IGF. Omenil bom le nekaj praktičnih možnosti. Dosedanja praksa izdelave tematskih kart v občini kaže, da smo izkoristili vse tiste pripomočke, ki so bili na voljo: letrasete (simbole in rastre), šablone in pripomočke, ki jih je razvil IGF. Glede izbora barv imamo različne okuse in se prepričujemo, kdo ima bolj prav (ali pa ima vsak svoj prav). Pri tem pa moram povedati, da se je vzporedno razvijala tudi tehnologija reprodukcije (tiska), ki je tudi že dosegla visoko kvalitetno stopnjo. Udomačile so se folije, pokalon, in sicer. delamo za vsako barvo posebno oleata. Za linije in razmejitve uporabljamo specialne tuše, za vse ostalo pa letrasetove simbole, rastre, črke in številke. S temi izdelki so trgo- vine že zelo dobro založene. Pripomniti moram da je letrasetov raster ze- lo neprikladen za majhne areale, zato je tako arealno strukturo najbolje zapolniti s tušem. IGF ima že razmeroma bogato izbiro rastrov, s kate- rimi te površine prekrije. R2/11 Prednost letrasetovih simbolov je v tem, da jih zelo enostavno in hitro od- tisnemo na folijo, pomanjkljivost pa je v tem, da je izbor zelo skromen in da se pri nepazljivem zdrnanju z originali dokaj hitro uničijo. Tekste v legendi najhitreje postavi in montira IGF, ki ima že dovolj veliko izbiro tipov črk, ali pa GZ SRS. Optimalno rešitev osnovnih tehnoloških problemov je mogoče iskati v dogo- voru o vrstah, obliki in velikosti posameznih simbolov, ki smo jih že spo- sobni napraviti na zalogo (sitotisk, aditip, posebna tehnika diazo itd.). Jas- no pa je, da bodo na osnovi teoretičnega znanja in izkušenj vsako tematiko naJbolje obdelali verzirani strokovnjaki IGF in GZ. Mnogokrat pa so preza- posleni ali imamo premalo finančnih sredstev, in lotiti se je bomo morali sami. Generalizacija in primerljivost Potrebo po poenotenju vsebine in oznak, po medsebojni primerjivosti sem ' opredelil že v prejšnjem razglabljanju. Zato bom dodal le še nekaj misli o generalizaciji. Manjše ko je merilo, več pozor_nosti moramo posvečati generalizaciji in bolj zapletena je, S problematiko generalizacije se torej bolj srečujemo na ravni regije in še bolj na ravni republike. Tu moramo pogosto opuščati sorazmerno velike površine (v naravi) in še vedno se ubadamo (na karti) z izredno majhnimi areali, ki jih lahko merimo le v kvadratnih milimetrih. Za območje občine problem generalizacije ni tako akuten, ker imamo so- razmerno večje merilo. Pogosteje pa se bomo srečevali z generalizacijo v smislu posploševanja statističnih podatkov in grupiranja posameznih de- javnosti. Vrste različnih trgovin ne moremo prikazati po njihovi specifiki, ker so locirane na majhnem prostoru, temveč jih grupiramo v trgovine z živili, splošne, mešane, specialne itd. Prav tako bomo morali zelo različ­ ne vrste obrtnikov grupirati v skupine za predelavo kovin, lesa, tekstila, kož, v stavbno obrt, popravila, proizvodnjo živil itd. Isto velja za šport, gostinstvo, kulturo itd. Pri obdelavi statističnih podatkov pa bomo morali smiselno posplošiti poklice prebivalcev, starost, industrijsko proizvodnjo, gospodarske dejavnosti itd. QJLll~~~:rno piti dinamični in se priJ:;1,gajaU okolju, ne El:tnerp.o torEiL.t:iQirp.a g~l!~!a1!~a9}:j~,ol:>rayggy1ttLl~ Y 11a,~~mT9zke.Q1. strokovnem obse~u., Samo generalizacija naših temeljnih topografskih načrtov bo za potrebe tematske R2/l 2 kartografije premalo. Če si prizadevamo za sistematično moralno, strokov- no in finančno pomoč pri razvoju kartografije, moramo širiti tudi njeno vsebino, moramo prebiti tradicionalne strokovne okvire. Viri podatkov Viri podatkov so brez dvoma eno od pomembnih vprašanj, saj so v dose- danjem razvoju tematske kartografije pomenili največjo težavo. O tej pro- blematiki smo že veliko govorili in pisali, sestavljali predloge odlokov, vendar sistemsko nismo še ničesar ukrenili. Splošna ugotovitev je, da so .v!rLz~lC> ra,z;novrstni, v glavnem pa neurejeni in nepopolni. Za območje ob- čine bi podatke morali črpati predvsem - iz občinske statistične službe in: - !iz geodetske upravne službeJ Poleg teh podatkov pa jih bomo morali iskati še: - na osnovi aero posnetkov, - v republiškem zavodu za statistiko, - v drugih republiških institucijah, - v gozdnem gospodarstvu, - v regionalnem zavodu za spomeniško varstvo, - v pristojnem zavodu za urbanizem, - v temeljnih samoupravnih interesnih skupnostih, - v komunalnih podjetjih itd. Vseh ni mogoče našteti, ker so v vsaki občini različni. Osnovni vir podatkov bi morala biti statistična služba v občini. Izkušnje pa so pokazale, da so te službe pogosto slabo organizirane, da zbirajo mnoge podatke, ki nimajo posebne vrednosti, mnoge pomembne podatke pa zanemarjajo, ker je njihovo zbiranje povezano z večjimi napori. Podrob- nosti bodo lahko posredovali kolegi, ki so tam podatke že črpali. Treba pa je poudariti, da je tesna povezava in sodelovanje s statistično službo nuj- no, čeprav se še jutri ne nameravamo lotiti tematskih kart. Vrsto podatkov za izdelavo tematik pa geodetska služba že redno vodi: ka- tastrske občine, površine, lastništvo, kulture itd. Nekatere evidence pa bo treba še dopolniti, zlasti o delitvah: statistične okoliše in krajevne skup- nosti. Najbolj enostavno pa bo tudi, če bomo mnoge evidence nastavili in vodili sami: nove gradnje, posebne ureditve v prostoru itd. R2/13 Vse bolj aktualna postaja\ iotointerpetacija. \ S sistematičnim snemanjem v rednih petletnih ciklusih pa postaja tudi vsesplošno praktično uporabna. Daje nam predvsem možnosti za spremljanje razvoja urbanizacije, promet- nega omrežja, spreminjanja okolja in vegetacijskih sprememb. Zelo pri- merno je tudi merilo aero posnetkov. Vse tiste podatke, ki jih OZD pošiljajo direktno na zavod za statistiko bo- mo morali poiskati tam. Obrniti pa se bomo morali še na nekatere druge republiške institucije, predvsem na v~!!:Y~ .. ?'.?-•. dr:µibgno. P,lantrari-j~, meteoro- loški in geološki zavod, republiški sekretariat za notranje zadeve itd. Na gozdnem gospodarstvu bomo dobili predvsem podrobne podatke o lesni masi, letnih etatih in pogozdovanjih, na zavodu za spomeniško varstvo po- datke o naravovarstvenih območjih in režimih ter kulturnih spomenikih. Menim, da vseh nakazanih možnosti niti ni treba členiti. Čim tesnejše in čimbolj vsestranske stike bomo navezali, čim bolj plodno sodelovanje bomo razvili, tem bolj zanesljivi bodo podatki, izpopolnjevala se bo tako kvaliteta kot kvantiteta. O avtomatizirani kartografiji Menim, da moram dodati še nekaj besed o avtomatizirani kartografiji. Mis- lim namreč, da bi morali zelo hitro razrešiti v današnjih prispevkih naka- zane probleme in se že jutri pogovarjati o možnostih za avtomatizirano kar- tografijo. Kot vemo, je razvoj zelo hiter. IGZ je v nekaj letnih raziskavah dosegel na tem področju že vrsto uspehov. Na voljo je že nekaj progra- mov, ki jih lahko uporabljamo. Poudaril bi tudi, da smo raziskavo Avto- matizirana kartografija izdali v seriji zelenih zvezkov št. 30. Na našem zavodu imamo še nekaj izvodov in priporočam, da ta izvleček preberemo vsi, ki imamo ali bomo imeli opravka s kartografijo. Vrsta problemov, ki smo jih danes nakazali, pogojuje tudi nadaljnji razvoj avtomatizirane kartografije. Zato se moramo z njenimi specifičnostmi čim­ prej spoznati. Testirati jo moramo na praktičnih primerih. Ne smemo do- voliti, da bi nas tudi tu razvoj prehitek prek dovoljene meje·. Sklepne misli Zayedam se, da se v izredno zanimivo problematiko nisem mogel dovolj podrobno poglobiti. Za to bi bil potreben teamski in zlasti institucionalni pristop. R2/14 Svoje razmišljanje pa lahko sklenem z ugotovitvijo, da s1 Je tematska kar- tografija tudi na ravni občine že utrla svojo pot. Veliki rezultati komaj petletnega prizadevanja to potrjujejo. Presegla je meje amaterizma in s tem tudi vlogo strokovnega društva. Zahteva institucionalizacijo, perma- nentno in organizirano službo. Zato predlagam: - naj Geodetska uprava SRS prevzame v redni delovni program tudi pod- ročje kartografije; - naj se redno vodi katalog kartografskih izdaj in naj da zaradi tega sprej- memo obveznost, da bomo redno pošiljali določeno število vseh novih kartografskih edicij na GU SRS; - naj se izdela, vodi in v Geodetskem vestniku posreduje pregled jugoslo- vanske literature na tem področju; - naj se dogovorimo o vrsti in velikosti obveznih oznak in vsebine; - naj GU SRS založi dovolj veliko količino dogovorjenih oznak, ki bodo na voljo vsem interesentom; - naj IGF in GZ vsako leto posredujeta v Geodetskem vestniku vse novosti s področja kartografije (nove tehnologije, novi pripomočki itd. ) ; - naj razvijamo raziskovalno delo na tem področju in vse rezultate posre- dujemo v Geodetskem vestniku; - naj torej osnujemo v Geodetskem vestniku redno rubriko Novosti s po- dročja kartografije; - naj GU SRS skrbi za realizacijo današnjih in vseh dosedanjih sklepov s področja kartografije; - naj se izdela pregled raziskav, doseženih uspehov in člankov s področja avtomatizirane kartografije. Upam, da sem tako posredoval vrsto dilem, predlogov, ugotovitev in pro- blemov, o katerih velja razmisliti, in to - poudarjam - profesionalno. R2/15 Vili Kos, geodet, Geodetski zavod SRS, Ljubljana Kako pri ti do nove temelj ne topografske karte v meri I u l 50 000 za potrebe republike in občin Posvetovanje na geodetskem dnevu o kartografski dejavnosti za potrebe občine Kranj, dne 5. in 6. decembra 1975 R3/l - Množica dokumentov, ki so vezani na prostor, nastane na kartah; - Karta bo še dolgo osrednji pripomoček za planiranje v prostoru, čeprav bodo ti procesi še tako modernizirani; - Karta bo še dolgo primarno sredstvo za prikazovanje prostorsko razpo- rejenih informacij; Karta bo ostala za večino najrazumljivejši način informiranja o prostoru, kajti - Karta je posebna oblika naJbolj nazornega grafičnega dokumenta. Teh nekaj ugotovitev nam potrjuje vsakodnevna praksa, ker se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja uporaba kart v najrazličnejših merilih in z najrazlič­ nejšimi vsebinami. To uveljavljanje nazorno potrjuje prednost prikazovanja informacij pred drugimi načini. Podajanje informacij v grafični obliki bo imelo v prihodnosti v naši samoupravni praksi še večji pomen. Prav goto- vo pa bo imelo prednost v prikazovanju prostorsldh urejanj od ravni repub- like prek občin do krajevne skupnosti. Geodetska služba v naši republiki je z zakonom pooblaščena, da skrbi za vse geodetske osnove, brez katerih ni mogoče nikakršno urejanje in plani- ranje v prostoru. Tako so v SR Sloveniji osnovna načela za izdelavo geo- detskih osnov že urejena s predpisi. Mednje uvrščamo tudi namen, da bi celotno ozemlje republike prikazali na kartah, med drugimi tudi v merilu 1 : 50000. Prav problematiki izdelave kart v tem merilu pa je namenjeno nadaljevanje v tem sestavku. Kakšnim potrebam je namenjena karta v merilu 1 : 50000? (Citiram del referata pomočnika direktorja GU SRS dipl. inž. geod, Majcna na posvetovanju o kartografiji v prostorskem planiranju). "Potrebna je pri izdelavi urbanističnih programov in regionalnih prostor- skih načrtov za: - Ugotovitev osnovnega dokumentacijskega gradiva, stanja in teženj v raz- voju glede pozidanosti prostora, rekreacijskih površin, agrarnih zemljišč, prometnega omrežja in zvez, narodnih in krajinskih parkov, posebnih ureditev itd. ; - Ugotavljanje možnosti prostorskega razvoja mest in nas~lij, agrarnih po- vršin, prometnega omrežja in zvez, energetskega in vodnega omrežja, naravnega okolja itd. ; - Kot publikacijsko merilo za izdelavo dokumentacijskega gradiva; - Za tematske prikaze posameznih informacij o prostoru; R3/2 - Za vodenje posameznih evidenc v prostorskih sektorjih (banka cestnih po- datkov, kataster vodotokov itd.); - Za programiranje v posameznih prostorskih sektorjih; - Za izdelavo raznih kart s posebno tematiko (geološke, pedološke, fitoce- nološke, gozdnomelioracijske, gozdnogravitacijske, turistične itd.); - Za izdelavo preglednih kart za različne namene in območja (pregledne karte občin itd.); Za izdelavo obrambnih načrtov pred elementarnimi in drugimi katastro- fami (poplave, potresi)." Tem namenom bi dodal še: Za splošni ljudski odpor (specialne tematske karte obrambnih načrtov in specialne karte z najrazličnejšimi podrobnimi podatki o zemljišču); - Za šolsko vzgojo pri pouku spoznavanje družbe; - Za splošno orientacijo za ožji in širši okoliš vsakega občana. Za ozemlje SR Slovenije nimamo sodobne karte v merilu 1 : 50000. Pred- vojna topografska karta V. G. I., s katero trenutno zapolnjujemo vrzel za to merilo, je tako zastarela, da jo komaj še lahko resno jemljemo kot kartografsko osnovo. Tako lahko ugotovimo, da karte v tem merilu kratko malo ni. če smo si zastavili nalogo, da bomo uporabnika kart oskrbeli tudi s karto v tem merilu, je treba čimprej nekaj ukreniti in začeti nalogo uresničevati. Ta trenutek sta pred nami dve možnosti kako priti do karte v merilu 1 : 50000. Prva možnost Ponovna akcija za nabavo nove topografske karte 1 : 50000 pri V. G. I. v Beogradu. Kakšne so praktične možnosti za -nakup karte v V. G. I. ta tre- nutek, mi ni znano, vem le to, da je taka možnost že bila nakazana. Ni izključeno, da z vztrajnim "vrtanjem" ne bi predrli pregrad in oklepov vojaških tajnosti in uspeli. Morebitnemu uspehu ob rob pa takoj postavljam vprašanje, kaj bi z nabavo take karte pridobili? V prvi vrsti prav gotovo izčrpno navodilo o hranjenju, načinu uporabe, razmnoževanju, razgrinjanju, javnem publiciranju, zaklepanju v železne omare in tako naprej. Tako bi podvojili pravkar nabavljeno topografsko karto v merilu 1 : 25000, ki bi se od nje razlikovala v merilu in v neznatni redukciji vsebine. Vedeti mo- ramo, da je karta v tem merilu narejena za določene potrebe, te pa se z našimi ne ujemajo. R3/3 Namenom za kakršne naj bi bila narejena po našem konceptu, prav gotovo ne ustreza ali pa bi bile nujno potrebne neprestane improvizirane predela- ve. Mnenja sem, da take napake ne bi smeli narediti. Druga možnost Izdelava karte v merilu 1 : 50000 po lastni zasnovi, ki bi bila čim bližja konceptu potreb, Žal univerzalne karte, ki bi enako zadovoljevala vse po- trebe in vse uporabnike, ni mogoče sestaviti. Lahko pa zasnujemo nekak- šno temeljno karto z vsebino, ki bi bila solidna osnova tudi za tematske prikaze, pri tem pa bi še vedno ostala javna in dostopna vsakomur. Prostorski in urbanistični programi morajo bHi razgrnjeni pred občana, saj bi sicer zanikali z ustavo pridobljeno pravico odločanja in samouprav- ljanja. Delovni ljudje in občani v naselju, krajevni skupnosti in občini ima- jo pravico in dolžnost, da sodelujejo pri odločanju glede vseh skupnih in- teresov, in pri njihovem uresničevanju, med drugi.mi tudi o posegih v pros- tor, saj s tem skrbijo za urejanje naselij, za varstvo človekovega okolja, za smotrno izkoriščanje zemljišč, za gradnje komunalnih naprav in tako dalje. Kako naj občanu predstavimo razvojni načrt občine ali krajevne skupnosti, če bo izdelan na karti z zaupno vsebino, ki je brez posebnega dovoljenja ne smemo niti razmnožiti? Potrebe, kot so bHe uvodoma navedene, v glavnem zadevajo občinska interesna območja, V občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje, usmerjajo družbeni razvoj, izvr- šujejo funkcije oblasti in upravljajo vse druge družbene zadeve. Razumljivo je, da pri uresničevanju vseh teh interesov potrebujejo poleg drugih informacij tudi karto, saj ta najbolj nazorno in razumljivo prikazu- je občinski prostor z vsem umetnim in na:ravnim inventarjem. Zato pred- lagam, naj bi pri iskanju rešitve za koncept izdelave karte v merilu 1 : 50000 izhajali predvsem iz stališča, da bi vsaka občina dobila ustrez- no karto, na kateri bi bila v celoti prikazana. Pregledni skici, priloženi k temu sestavku, prikazujeta reali.zacijo te za- misli. Predlog obravnava nov pristop k razdelitvi in generalno odstopa od navajene konvencionalne razdelitve na liste uokvirjene s koordinatnim sis- temom. V ospredju je vedno sklenjeno celostno ozemlje ene ali več občin, če so po površini. manjše. Pri takem sistemu razdelitve dobimo dva for- mata: prvi (B1 ) z 90 x 60 cm notranje vsebine in drugi (A1 ) s 100 x 75 cm notranje vsebine. R3/4 Karte so razporejene v naslednje liste z občinami: 1 Črnomelj - Metlika 2 - Tržič - Kranj 3 - Škofja Loka 4 - Kamnik - Domžale 5 - 6 7 - 8 - 9 - 10 - 11 12 13 - 14 - 15 - 16 17 - 18 - 19 - 20 - 21 22 - 23 - 24 - 25 - 26 27 - 28 - 29 - 30 - 31 Mozirje Ravne - Dravograd Slovenj Gradec - Radlje Zagorje - Trbovlje - Hrastnik - Laško Grosuplje - Ribnica Ilirska Bistrica Koper - Izola - Piran Nova Gorica Ajdovščina - Sežana, del Sežana, drugi del Tolmin, del Tolmin, drugi del Ljubljanske občine, del Ljubljanske občine, drugi del Jesenice - Radovljica Maribor - Slovenska Bistrica Ptuj - Lenart Ljutomer - Ormož - Lendava Radgona - Murska Sobota Rogaška Slatina - Šentjur Velenje - Žalec - Celje - Konjice Sevnica - Krško - Brežice Novo mesto Kočevje Litija - Trebnje Postojna - Cerlmica Idrija - Logatec - Vrhnika Razumljivo je, da bi bile možne tudi nekatere drugačne kombinacije občin med seboj. Predstavljena kombinacija je kar najbolj prilagojena tudi ob- močjem regij. Na vsakem listu s koristno površino 90 x 60 cm je prikazanih 113. 000 ha površine, na listu s koristno površino 100 x 75 cm pa 155. 000 ha. Povsod je odračunana površina za naslov lista, za legendo in za seznam uradnih krajevnih imen. Tako bi bilo na vseh 31 listih prikazanih 4,049.000 ha, poleg ozemlja SR Slovenije še 105. 000 ha ozemlja Avstrije, 50. 000 ha ozemlja Madžarske, 70. 000 ha ozemlja Italije, 205. 000 ha ozem- lja SR Hrvatske. R3/5 Skupaj bi to bilo 430. 000 ha ozemlja izven SR Slovenije. Če površini SRS 2,025.000 ha dodamo še 430. 000 ha ozemlja izven SRS, ugotovimo, da se 1,594.000 ha ponavlja. To ponavljanje pa ne pomeni tudi več dela, saj gre le za prevzemanje in montiranja že izdelanih predelov k novim površinam na kartah. Videz karte s stranskimi okni v koristni površini oblikovno res ni ravno najlepši, prav tako format nekoliko odstopa od teoretično idealne velikosti karte. Obe pomanjkljivosti pa po mojem mnenju odtehta dejstvo, da je vedno prikazana sklenjena površina občine, kar je za praktično rabo neprecenljivega pomena. V taki zasnovi Je bila izdelana in pravkar natisnjena karta za občino Novo mesto. Uporabi naj se za oceno zamisli, za kritiko vsebine, za tehnološki koncept in za izhodišče razmišljanja o smotrnosti predloga za nadaljnje is- kanje rešitev. Vsebina karte Osnove za izdelavo karte so: temeljni topografski načrti v merilih 1 : 5000 in 1 : 10000, nova topografska karta v merilu 1 : 25000 in aero posnetki. Vsebina je razdeljena na primerno in sekundarno. V primarnem delu so zastopani naslednji reprodukcijski originali: 1 klasificirano cestno omrežje; tlorisi strnjenih naselij, označba za- selkov in meja občine; 2 vodovje; 3 nazivi z nadmorskimi višinami in zunanji opisi; 4 relief - plastnice; V sekundarni del spadajo reprodukcijski originali: 5 senčen relief; 6 podlaga osenčenemu reliefu; 7 izločeni ravninski predeli; 8 dodatna označba občinske meje, mej krajevnih skupn9sti in pobar- vani tlorisi naselij. Izdelan je bil tudi deveti reprodukcijski original, ki predstavlja dejansko že prvo tematiko. To je original z mejami katastrskih občin. Te je bilo treba obdelati in sestaviti za prikaz mej krajevnih ;skupnosti in občinske meje. Sestavi tega originala je bila posvečena velika skrb in pozornost. R3/6 Sestavljen je bil na osnovi originalnih katastrskih načrtov v merilu 1 : 2880. Tako ni bilo nikakršne improvizacije, ki je tako značilna malone za vse karte, ki ta podatek prikazujejo v tem merilu. Prva skupina originalov v podrobnostih prikazuje takole vsebino: 1. original: Klasificirano cestno omrezJe predstavlja s svojim znakom magistralne in regionalne ceste, z občinskim odlokom kategorizirane lokalne ceste, ceste gozdnega gospodarstva, ki ne spadajo pod režim občinskih cest, nadalje vse tiste kolovoze, ki imajo za povezavo med naselji in zaselki poseben pomen kot komunikacije. Če ima tak pomen steza (v goratem svetu), je prav tako prikazana. Železniška proga je prikazana z znakom, ki se nazorno odraža od drugih komunikacij, za železniško postajo pa je podan tloris dejanskega obsega. Podana je popolna slika o položaju, velikosti, vrsti in razprostranjenosti naselij. To je bilo doseženo s prikazom zunanjega obrisa naselja. Zaselki, posamične kmetije ali drugačni objekti izven strnjenega naselja pa so pred- stavljeni s konvencionalnim znakom za zgradbo, seveda merilu primerno reducirano. Tako je s karte takoj razvidno, ali gre za uradno priznano na- selje ali za zaselek oziroma objekte. Tudi opuščeni zaselki ali kmetije so posebej označeni s svojim znakom, kolikor so bili taki podatki na voljo. Na tem originalu je s tanko črto nevsiljivo označena tudi meja občine. 2. original: Predstavljeni so občasni in stalni vodni tokovi in kanali, ki so zelo malo reducirani. Izpuščeni so resnično nepomembni in neznatni potočki. Režim oskrbovanja z vodo po naseljih ni prikazan, ker menimo, da je to že pred- met posebne tematike obdelave. Ob vodovju so tudi ustrezna imena, urejena in preverjena po krajevnem leksikonu. Na tem originalu je za pral<:tično uporabo prikazana v nevsiljivi modri barvi še pravokotna mreža, ki ima dva pomena. Ker je opremljena po severnem in južnem robu z oznakami A, B, C ... , po vzhodnem in za- hodnem robu pa z oznalmmi 1, 2, 3, nam pomaga hitro poiskati želeni kraj po seznamu. Vsak tak pravokotnik pa istočasno pomeni obseg lista temelj- nega topografskega načrta v merilu 1 : 5000. Posebnih označb (nomenklatu- re) ni, saj je ta podatek namenjen le nekaterim službam. Izvdeba tega pa je že zopet posebna tematika. Vsekakor pa je podatek zanimiv in koristen R3/7 za registracijo izdelave geodetskih podlag in za usklajevanje dela z načrti v drugih merilih, izvirajočih iz sistemske razdelitve. S posebnimi znaki so na tem originalu označene nekatere pomembne dejav- nosti v občini, kot so popolne in nepopolne šole, postaje milice, zdravstve- ne ustanove, pošte in bencinske črpalke. 3. original: Z različno obliko pisave so pojasnjeni določeni objekti, kraji in druge po- membne oblike na karti. Uradno imenovana naselja se ločijo po velikosti pisave. Naselja so ločena, in sicer do 100 prebivalcev, od 100 do 200 prebivalcev, od 200 do 500 prebivalcev, od 500 do 1. 000 prebivalcev in nad 1. 000 prebivalcev. Za število prebivalcev so bili vzeti podatki zadnjega popisa, zbrani v publika- ciji, ki jo je izdal Zavod za statistiko SRS. Naselja na karti niso izpisana s popolnim uradnim nazivom, če so sestavljena. Na primer: za Brezje pri Šentjerneju je napisano samo Brezje, Popolni uradni naziv pa je napisan v seznamu uradnih imen naselij v občini, koder ima vsako ime tudi loka- cijsko oznako za iskanje po mreži. Ta imena so razvrščena po abecednem vrstnem redu iz krajevnega imenika naselij v SRS. Naslednja vrsta pisave označuje zaselke, posamične kmetije, pomembne objekte izven strnjenih naselij in znamenite cerkve. Znaki za označevanje cerkev, gradov, razva- lin gradov, lovskih koč in podzemnih jam so izrisani na originalu nazivov, ki je tiskan v črni barvi,. da bi bili kot orientacijsko pomembni objekti bolj čitljivi. Posebna pisava označuje orografska imena. Zaradi ločljivosti so pisana v loku. Vsako naselje ima označeno tudi nadmorsko višino. Ta se nanaša vedno na središče naselja. Z nadmorsko višino in ustreznim znakom so opremlje- ni tudi vrhovi. 4. original: Višinska predstava terena je prikazana z 20 metrsko osnovno plastnico. Vsaka 100-metrska plastnica je narisana debeleje, tu in tam je napisana tudi ustrezna nadmorska višina. Sestava plastnic je merilu primerno pos- plošena. R3/8 Druga skupina originalov predstavlja· naslednje vsebino: 5. original: Senčen relief nima posebnega pomena kot tehnični podatek na karti. Bistvo senčenja je v tem, da se v enobarvni tehniki z različno inteniiteto prika- žejo nagibi terena. Senčenje dela vtis plastičnosti reliefa, in to je poglavit- na odlika te tehnike. Z drugimi besedami pomeni, da iz samega senčenja nikakor ne bi mogli ugotoviti, kateri hrib je višji od drugega. Končni na- men senčenja je torej izoblikovati plastičnost reliefa, prikazanega s plast- nicami. Karta z izdelanim senčenjem tudi estetsko mnogo pridobi. Čeprav je izdelava tega originala dokaj kočljivo opravilo, ki tudi ni poceni, ga vseeno ne bi smeli zanemarjati, saj po drugi strani prispeva tudi. k ugledu ustvarjalnih in tehnoloških nacionalnih zmogljivosti. 6 . original: S posebno barvno podlago je še bolj poudarjena plastičnost prikazanega senčenja. 7. original: Da bi se ravninski predeli prikazane pokrajine od hribovitih čimbolj odra- žali, so ti posebej obarvani z zeleno barvo, za katero je treba izdelati samostojen original. 8. original: Ta original je v glavnem sestavljen na osnovi originala 9, ki je opredeljen že kot tematika. Na dani osnovi je izdelan prikaz teritorialne razdelitve za krajevne skupnosti, poudarjeno pa je označena še meja občine in sosed- njih občin, kolikor so predstavljene na listu. Te meje so prikazane v ras- trski tehniki, sedeži krajevnih skupnosti pa so podčrtana krajevna imena. Da ne bi tlorisi strnjenih naselij delovali preveč enolično in neizrazito, so na tem originalu v enaki rasterski tehniki pokriti še tlorisi naselij. (Ver- jetno pa to ni najboljša rešitev). Reprodukcijske možnosti Ker je vsebina karte razstavljena na toliko elementov, omogoča nadaljnja tehnika najrazličnejše kombinacije. R3/9 Posamične originale, posebno tiste iz prve skupine, je mogoče tudi zdru- ževati tako, da dobimo matrice za enostavne reprodukcije ali pa kot pod- lage za izdelavo posebnih tematik. Tehnika takega manipuliranja je danes bolj ali manj vsem znana, zato ne potrebuje posebnih razlag, Nikakršnih težav ne bi povzročalo tudi sestavljanje novih kombinacij, kadar bi nastopila potreba, če bi enkrat že imeli enotne originale za vsako obči­ no. Z enostavnimi montažami bi v najkrajšem času lahko na novo pripravi- li originale za katerikoli interesni predel. Seveda je pri tem pogoj, da so vsi originali enako kvalitetni. Stroški izdelave Če vzamem za izračun stroškov celotne izvedbe pravkar končano delo pri karti Novo mesto (izdelava Geodetski zavod SRS), s predpostavko, da cena izdelavnega materiala in dela ostane taka, kakršna je danes, potem bi bil predračun takle: Priprava reprodukcijskih originalov za list 140.000 din Tisk v nakladi 3000 izvodov v 8 barvah 40.000 din Skupaj: 180.000 din Za 30 novo projektiranih listov: izdelava 4,200.000 din Tisk 1,200.000 din Skupaj: 5,400.000 din Za izvedbo takega projekta bi pri sedanjem stanju strokovnih moči potre- bovali približno pet let. Za finansiranje dela pa bi bil nujen dogovor med republiško geodetsko upravo in občinskimi upravami ter izvajalcem Geodet- skim zavodom SRS. R3/10 ČRNOM!:LJ • METLIKA T R.ŽIČ - lČnj~ za de- legate občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Uporabljajo jih lahko turistična društva in tovarne, in sicer v reklamne namene, da bi občino spoznali tudi tuji obiskovalci. V njem so zbrani vsi pom tki, ki so dosegljivi brez dodatnih denarnih iz- datkov ali pa jih za priročnik zberejo razne institucije. Za letni pregled oziroma mandatno dobo občinske skupščine se lahko naredi posebna publi- kacija, ki vsebuje fotografije zgrajenih objektov s kombinacijo situacije v merilu 1 : 5000, kjer je navedeni objekt. Doda se še poročilo o izvršenem delu in vse skupaj se da v ovitek. Tako sta v kratki vsebini orisana izdelava in uporaba osnovnih in tematskih kart, publikacij, priročnika in pregleda dejavnosti skupščine občine za potrebe občinske skupščine in njenih strokovnih služb, družbenopolitičnih organiza- cij, šolstva, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občanov. R5/4 Gojmir Mlakar, dipl. inž. geod. Medobčinska geodetska uprava Celje Geodetska prostorska dokumentacij o-osnovni vir podatkov tematske kartografije Posvetovanje na geodetskem dnevu o kartografski dejavnosti za potrebe občine Kranj, 5. in 6. decembra 1975 R6/l Namen posvetovanja o temi Kartografska dejavnost za potrebe občine je iz- menjati izkušnje na tem področju dejavnosti geodetske službe in poiskati nekatera izhodišča za poenotenje dela. Ker so pobudniki te dejavnosti ob- činski geodetski organi, ki načeloma razpolagajo z enakimi evidencami in z enakimi osnovnimi kartografskimi gradivi, in ker se v posameznih obči­ nah pojavljajo enake potrebe po prostorskih podatkih, menim, da lahko do- sežemo določeno stopnjo enotnosti kartografskih prikazov. Definicija potreb, analize podatkov in nekateri napotki za delo so se v zad- njih letih že izoblikovali. Predvsem je na tem področju pomembno delo In- štituta geodetskega zavoda SRS pri študijah o prostorskih dokumentacijskih in informacijskih sistemih, ki nakazujejo rešitve za zbiranje in obdelavo podatkov za upravljanje in planiranje v mejah republike. še starejšega da- tuma je delo Geodetskega zavoda SRS in takratnega biroja za regionalno prostorsko planiranje pri zbiranju in obdelavi prostorske dokumentacije, ki je dobila dokončno obliko v Atlasu regionalne prostorske dokumentacije. Akcijo zbiranja in Q()polaj~yaJJj1t.PQlIBJkov , so se pridružili tudi Geodetska uprava SRS in občinski geodetski upravni organi. Geodetska uprava SRS je izdala tudi potrebna navodila za delo v publikacijah. Regionalna prostorska dokumentacija, Osnutek priročnika za izdelavo in vzdrževanje regionalne prostorske dokumentacije in Osnutek priročnika za vzdrževanje regionalne dokumentacije - detajlna navodila. Namen akcije, ki je bila zamišljena kot trajna, je bil v prvi fazi zbrati in obdelati podatke, potrebne za prostorsko planiranje na ravni republike. Ti naj bi torej rabili za pripravo prostorskega plana republike in regio- nalnih planov ožjih območij. Tem namenom je v glavnem ustrezalo tudi merilo tematskih prikazov, ki je bilo 1 :25. 000, tam, kjer tega merila ni bilo, pa tudi 1 :50. 000. V priročniku so navedeni podatki, ki naj jih vsebu- je regionalna dokumentacije, način prikazovanja, obdelana pa je tudi orga- nizacija službe regionalne prostorske dokumentacije. Ker imam prostorsko dokumentacijo v taki obliki, kot je obdelana v nave- denih gradivih. za osnovni vir podatkov za tematske kartografske prikaze tudi na ravni občine, vidim v akciji, ki je potekala v letih 1967-1970, prvi poizkus, da bi poenotili delo pri kartografskih prikazih, im možnost, da bi h kartografskim obdelavam prostorskih podatkov pritegnili tudi geodet- ske strokovnjake, ki delajo v občinskih geodetskih upravnih ~rganih. Akci- ja je poleg praktičnih rezultatov (ti so v glavnem zadostili le potrebam v republiki) prinesla tudi spoznanje, da je ta dejavnost tako pomembna, da ji je treba dati wtrezno zakon§ko o§nQYQ, in je bila zato v zakonu o geo- detski službi leta 1970 uvedena kot posebna evidenca geodetske službe re""' gJort?-llla,JllJ:trbans.ka gEiodet§llta d.okllrrienta,ciJa, ki naj bi dajala namensk;··· obdelane podatke geodetske službe za ra;ne potrebe'. R6/2 Vzroki, da akcija za izdelavo prostorske dokumentacije imela večjega ob- sega tudi v občinah in da je nadaljnje delo in kljub praktično zamrlo, so predvsem naslednji: 1. Kljub jasno določenim ciljem akcije na ravni republike pa cUJt y_~a vso Slovenijo nov::1 topografska karta v merilu 1 : 25. 000. Nova geodetska zakonodaja, sprejeta v tem času, tudi posvečuje možnosti za ta- ka dela, saj močno razširjajo vsebino osnovnih evidenc geodetske službe, ki so predmet registracije v prostorski dokumentaciji (zemljiški kataster s prostorskim operatom, kataster komunalnih naprav, ki se po novem izde- luje za območje občine). Za delo pri prostorski dokumentaciji so pomemb- ni tudi izsledki nekaterih strokovnih posvetovanj, ki so potekala v zadnje·m času (Maribor leta 1972: posvetovanfe o nadaljnjem razvoju zemljiškega katastra; Ljubljana: zvezno posvetovanje o kartografiji pri prostorskem planiranju), in izkušnje pri praktičnem delu Inštituta geodetskega zavoda SRS ter Zavoda za prostorsko planiranje, ki se dajo aplicirati tudi na raz- mere v občinah. g::1:. hL.<:t~lo-11.ri Pl'.}2~t2rl:iJd_gQ}cl~!gvanju geodetske službe s službami, ki se ukvarjajo s prostorskim ,načrtQYaJJJ~m, Na mnogih mestih se z urbanisti in projektanti srečujemo le pri izdaji geodetskih osnov, načrtov in kart, ki jih ti potrebujejo za vris projektiranega novega stanja, Ugotavljamo, da so strokovnjald na teh področjih zelo slabo seznanjeni z delom geodetske službe oziroma s podat- ki, ki jim jih lahko da. Ponekod je čutiti celo odpor proti temu, da bi geodetska služba prevzela vlogo prostorskega informatorja, ki ga med dru- gim pogojuje tudi čista podjetniška organiziranost urbanističnih institucij v občinah. Da bi se stanje na tem področju izboljšalo, bi lahko pomagala geodetskim upravnim organom tudi alrnija republiških institucij: Geodetske uprave SRS, sekretariata za urbanizem in zavoda za družbeno planiranje. Razmisliti je treba o možnosti za izdajo predpisov, ki bi urejali odnose med centri prostorskih informacij in njihovimi uporabniki, in o možnosti drugačne or- ganiziranosti službe planiranja v občinah oziroma regijah, za kar je dober zgled organizacija te službe na ravni republike. R6/4 Za seznanjanje z delom geodetske službe in z možnostmi, ki jih daje raz- nim uporabnikom, so se pokazala za zelo koristna razna strokovna posveto- vanja, ki so se jih udeležili poleg predstavnikov geodetske stroke tudi pred- stavniki prostorskih načrtovalcev. Menim, da bi bilo zelo koristno posveto- vanje o uporabnosti osnovne državne karte in topografske karte v merilu 1: 25. 000, ki se pojavlja kot novost pri raznih uporabnikih. Škoda se mi zdi zamujene priložnosti ob izidu kartografskih ključev za omenjeni karti, kjer bi bile lahko v uvodnem delu podana kratka analiza vsebine in nekate- ra navodila za uporabo. Nikakor pa ne smemo mimo uspehov, ki so bili doseženi pri dosedanjem delu pri tematski kartografiji v nekaterih občinah. Velik pomen tega dela je, da smo s svojimi izdelki prodrli v javnost, posebno še, če smo jih primerno publicirali. Čeprav smo razne podatke prikazovali posplošeno v sorazmerno majhnih merilih, ki niso omogočali vsestranske uporabe za de- tajlna prostorska urejanja, smo vendar te širokemu krogu ljudi prvič pri- kazali stanje v prostoru, v katerem živijo in delajo. Ravno v tem vidim enega izmed najuspešnejših korakov za populaciziranje stroke in prizade- vanje za pridobitev ustrezne vloge geodetske službe na področju inventariza- cije prostora. Da bomo to vlogo upravičili, mora naše nadaljnje delo težiti k sistematič­ ni obdelavi prostorskih podatkov v taki obliki, ki bo rabila čim širšemu krogu uporabnikov, predvsem pa potrebam prostorskega planiranja od izde- lave urbanističnih programov, urbanističnih in zazidalnih načrtov do lokacij- skih dokumentacij. Menim, da oživitev akcije pri izdelavi prostorske doku- mentacije vodi k tem ciljem. R6/5 Marjan Smrekar, dipl. inž. geod., Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana Pregled kartografskega gradiva Posvetovanje na geodetskem dnevu o kartografski dejavnosti za potrebe občin Kranj, 5. in 6. decembra 1975 R7/1 Namen tega zbiranja kartografskega gradiva je pokazati, koliko smo do sedaj že naredili v posameznih občinah glede posameznih tematik. Od časa, ko se je porajevala zamisel dejavnosti na tem področju, pa do danes, ni še dolgo opravljeno delo pa je tako veliko, da danes, ko iščemo in zbiramo to gradivo, ugoravl jamo, da se je marsikatera karta že izgubila. Kartografske pubi ikacij e, objavljene pred nekaj leti, pa postajajo že redkost. Seznam je bil narejen po abecednem redu geodetskih uprav z oznako merila in leta izdelave. Vem, da je ta seznam še pomanjkljiv, toda čas, ki sem ga imel na voljo, je bil prekratek in tudi metodologija ni bila popolna. Menim, da se je delo s tem začelo. Vsi, ki imate na voljo še dodatne podatke in dopolnitve za ta seznam, jih pošljite na Geodetsko upravo SRS, Ljubljana. PREGLED DOSEDAJ IZDANIH KARTOGRAF- SKIH IZDELKOV: Geodetska uprava SR SLOVENIJE SR Slovenija SR SI ovenijo 750 000/72 400 000/72 SR Slovenija 200 000/69 Topografska karta 1 : 25 000 (TK 25 G) 750/72 triangulacijski okraji 750/72 invelmanska mreža 750/72 razde! i tev na kat. obč. in okraje 750/72 območja za katera se operatzem. kat. vzdržuje m ehanografsko 750/72 topografsko kat. načrti in kat. pom. naprav R7/2 750/72 osnovna državna karta 750/72 katastrska pregledna karta 750/72 topografske karte 750/72 aero snemanje 750/72 načrti in karte za posebne namene 750/72 kmetijska, gozdna in ostala zemljišča v upravnih občinah 750/72 kmetijska, gozdna in ostala zemljišča za zasebni in družbeni sektor v upravnih obči­ nah 750/72 kmetijska zemljišča po kulturah v upravnih občinah 750/72 kmetijska zemljišča družbenega sektorja po kulturah v upravnih občinah 750/72 kmetijska zemljišča zasebnega sektorja po kulturah v upravnih občinah 750/75 pregled izdelave temeljnih topografskih in ka ... tastrskih načrtov meril od l : 500 do l : 2500 750/75 pregled izdelave temeljnih topografskih načrtov meri I l : 5 000 i n l : l O 000 750/75 pregled izdelave topografske karte 400/70 nahajališča mineralnih surovin SRS 25 000 400/70 elementi vodnega gospodarstva SRS 400/70 kategorizacija zemljišč v SRS v kmetijske namene 400/70 energetsko omreži e v SRS 400/70 prometno in komunikacijsko omreži e v SRS 400/70 industrijski centri in zvrsti industrije v SRS 400/70 valorizacija turistično - rekreativnih elementa v SRS 400/70 urbanistično urejanje naselij v SRS 400/70 prebivalstvo po naseljih v SRS R7/3 400/70 osnovna državna karta 400/70 topografsko katastrski načrti 400/70 kataster komunalnih naprav in urbansko geo- detska dokumentacija 400/70 mehanografska obdelava zemljiškega katastra 400/74 koordinatni sistemi. grafične izmere Medobčinska geodetska uprava CELJE 5/- karta hišnih štev., ulic in gozdov za liste Celje 29, 30, 39, 40 12. 5/75 karta Celje z okolico 50/74 karta Celja 75/75 karta Celja 75/75 katasterske obči ne 75/75 krajevne skupnosti 75/75 karta občin in krajevne skupnosti 75/75 krajevne skupnosti - površina in štev. cev 75/75 starostna struktura prebivalstva 75/75 struktura prebivalstva po akti vnos ti 75/75 struktura aktivnega prebivalstva 75/75 gozdne površine 75/75 kategorizacija ceste 75/75 brezprašno cestišče 75/75 avtobusni promet 75/75 poštno in telefonsko omrežje 75/75 el ektroomrežj e 75/75 trgovina in gostinstvo 75/75 zdravstvo 75/75 osnovno šolstvo R7/4 prebival-- Geodetska uprava DOMŽALE 75/75 kulturno prosvetna dejavnost 75/75 požarna varnost 75/75 urbanistična dokumentacija 75/75 geodetska dokumentacija 300/7 4 karta Celjske regije 5/73 Domžale ulice, hišne štev., terciarne in uvartarne dejavnosti 5/73 meje krajevnih skupnosti, statistični okoliši. 20/ karta obči ne Domžale 20/74 smeri nagibov terena 20/74 kategorizacija zemljišč 20/74 meje krajevnih skupnosti, statističnih okolišev 80/73 občina Domžale 80/73 geodetske izmere 80/73 upravne delitve 80/73 geološka sestava tal 80/73 kategorizacija zemljišč 80/73 lastništvo in velikost parcel 80/73 izraba tal 80/73 varstvo narave in spomeniško varstvo 80/73 urbanistična dokumentacija 80/73 namenska izraba površin 80/73 rast stanovanj 80/73 industrija in nahajališča nimeral nih surovin 80/73 struktura prebivalstva (po naseljih) 80/73 gostota in projekcija prebivalstva 80/73 prometno omreži e 80/73 energetsko omrežje R7/5 80/73 PTT in RTV omrežje 80/73 nekateri elementi vodnega gospodarstva 80/73 vodovodno omrežje 80/73 razporeditev šol 80/73 kulturna prosvetna dejavnost 80/73 turizem in gostinstvo 80/73 zdravstvo 80/73 razpored trgovin 80/73 obrt - /7 4 razvoj obči ne v I eti h 1945- 196 l (krono! oško-kartografski pregled) 80/74 kvaliteta in izraba zemljišč 80/73 število prebivalcev in zaposlenost (po naseljih) 80/73 gospodinstva po naseljih (po številu in virih dohodkov) 80/73 kategorizacija cest 80/73 avtobusni promet 80/73 motorna vozila (število po naseljih) 80/73 turistična avto karta 80/73 telesna kultura 80/73 gasilska društva 80/73 števil o požarov v 1 . 1963- 1972 80/73 območja lovskih družin 80/7 4 aksonometrični prikaz obči ne 80/74 dnevna delavna migracija 1. Domžale - - Ljubljana 80/74 dnevna delavna migracija 11. pomžal e - - Ljubljana 80/74 dnevna delavna migracija III. Domžale - Ljubi jana 100/ industrijska gostota prebivalstva po na sel jih R7/6 Geodetska uprava Skupščina mesta LJUBLJANA Geodetska uprava MARIBOR 10/75 Ljubljana (5 listov) 10/71 Maribor 10/73 Maribor 10/73 nivelmanska mreža mesta Maribor 10/73 sodobne geodetske izmere v merilih 1 : 1 O 000 in 1 : 500 10/73 meje krajevnih skupnosti 5 000, 10/73 meje krajevnih skupnosti, meje prispevnih ob- močij brezprašnim in makadamskim cestiščem 20/73 Maribor 32/73 Mari bor 32/73 cestno omrežje, brezprašno cestišče 32/73 cestno omrežje (brezprašno c., mak. c.,) mestno območje 32/73 zazidal ni sektorji po urbanističnem programu 32/73 odlok o zakloniščih, cone stopnje ogroženosti 32/73 osnutek deseti etnega programa izgradnje magi s- tral ni h in primarnih cest v Mariboru 32/73 predlog prometne mreže v Mariboru I eto 2000, varianta l 32/73 predlog prometne mreže v Mariboru I eto 2000, varianta 2 50/75 Pohorje - vzhodni del 50/75 Pohorje - vzhodni del 120/73 občina Maribor R7/7 Geodetska uprava NOVA GORICA 120/73 meje krajevnih skupnosti 120/73 upravna razdelitev 120/73 cestno omrežje 120/73 cestno v• brezprašno cestišče omrez1e 120/73 gostota in število prebival cev po KS 120/73 gostota in število stanovanj po KS 120/73 razporeditev osnovnih šol 120/73 urbanistična dokumentacija 120/73 kategorizacija zemljišč 120/73 davčne skupine po kat. občinah 120/73 magistralno cestno omrežje, perspektivni program 200/72 severovzhodna Slovenija 200/7 4 pošte 400/72 severovzhodna SI oveni j a 400/72 cestno omrežje, kategorizacija cest 400/74 okrožna gospodarska sodišča, okrožna in občin­ ska sodišča v S V Sloveniji 400/74 služba družbenega knjigovodstva v S V Slove- niji Publikacija/75 Naših trideset let (u tem. kart) 5/75 vinogradniške površine Goriških 10/75 karta mesta Nova Gorica 130/74 karta obči ne Nova Gorica 130/75 program gradenj osnovnih varstvenih zavodov 130/75 razdelitev na liste ODK 300/74 goriška regija R7/8 šol in brd vzgojno Geodetska uprava· NOVO MESTO Geodetska uprava RADOVLJICA 5/74 Novo mesto - hišne številke 10/75 Novo mesto 20/75 Novo mesto 50/75 Novo mesto - občinska karta 20/74 karta občine Radovljica in imena ulic Medobčinska geodetska uprava SLOVENJ GRADEC 5/75 karta mesta 5/75 meje kot. občin 5/75 meje urban. območja 5/75 meje krajevnih območij 5/75 razdelitev na I iste detalja 1000 5/75 cestno omrežje 75/75 karta občine SI ovenj Gradec 75/75 struktura prebivalcev po zaposlitvi 75/75 prognoza strukture prebivalstva po zaposlitvi 1 eta 1980 75/75 površina in števil o prebival cev 75/75 površina in število prebivalcev v krajevnih skupnostih 75/75 meja krajevne skupnosti R7/9 Geodetska uprava PTUJ Geodetska uprava ŠKOFJA LOKA Geodetska uprava TRBOVLJE 200/73 obči na Ptuj 200/73 1) Stanje in demografska projekcija število otrok v starosti od 7 do 14 let 1971-1986 2) Dol gorečni program izgradnje šol in tel ovad- ni c 200/73 število predšolskih otrok v starosti od O do 6 let v letih 1971 in 1986 ter predlog za loka- cijo vrtcev in jasli 200/73 spremembe v številu prebival cev v razdobju 1961-1971 in projekcija v letu 1986 20/75 karta obči ne Škofja Loka (5 1 istov) 120/75 karta občine Škofja Loka 120/75 razdelitev na liste ODK 20/ karta občine Zagorje Ta pregled obsega samo (nepopolne) podatke o kartografskih iz.del ki h, ki so bili izdelani po naročilih in za potrebe občin. Poleg teh je bilo natisnjeno še veliko drugih kartografskih izdelkov po naroči I ih drugih ustanov (SI cvenska a- kademija znanosti in \,Jmetnosti, Zavod SRS za družbeno planiranje, Zveza vod- nih skupnosti SRS itd.). Ti podatki bodo pa zbrani v. bodočem "Registru karto- grafskih izdelkov. 11 R7/10