6 VELIKI INTERVJU MIHA ULČAR, UREDNIK PORTALA DOMŽALEC.SI
8 TEMA MESECA POČITNIŠKE AKTIVNOSTI ZA OTROKE
25 KULTURA NATAŠA NAHTIGAL, TRENERKA GLASU IN PETJA
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
26. JUNIJ 2020 | LETNIK LX | ŠTEVILKA 6 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR
www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
Skok v poletne počitnice
Šole so za nekaj tednov zaprle svoja vrata, šoloobvezni otroci pa polni pričakovanja vstopili v najlepši del leta - počitnice.
Kaj je lepšega, kot priti prvega septembra nazaj v vrtec ali šolo ter s svojimi prijatelji in sošolci deliti nepozabne vtise poletja, ki je za nami. Že odrasli se radi pohvalimo, kaj vse smo počeli, videli in spoznali, kako lepo je dogodivščine opisovati šele otrokom, ki so jih doživeli na svojevrsten način. V Domžalah vsako leto potekajo številne poletne aktivnosti za naše otroke in šolarje, tudi letošnje poletje ne bo dosti drugačno, saj otroci potrebujejo aktivne počitnice, marsikateri starši pa zanje tudi počitniško varstvo. Prav neverjetno je, kako dobro deluje domišljija domžalskih animatorjev in društev, ki
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 30. julija 2020..
Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 15. julija 2020, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
pripravljajo programe za najmlajše, in kaj vse se bodo, skozi igro in zabavo, letos naučili naši malčki ter v kaj vse se bodo prelevili! Kot vsako leto smo tudi letos na enem mestu zbrali številna dogajanja, ki jih to poletje pripravljajo društva, knjižnica, zavodi in druge organizacije v naši občini Domžale.
Boste skupaj z otroki obiskali li-sičkin brlog? Spoznavali čebelji svet? Morda jim pustite, da za teden dni postanejo pravi Indijanci? Kaj pa, če jim omogočite, da okrepijo svoje znanje plavanja in čim več dni preživijo ob vodnih aktivnostih? Morda pa le potrebujete nekaj brezskrbnih ur na dan, da oddelate svoje službene
obveznosti, otroci pa se v tem času lahko nekje igrajo in kratkočasijo, v varstvu seveda. Vse to je v Domžalah možno in se bo tudi to poletje dogajalo. Kdo vse in kaj pripravljajo za vaše nadobudneže letos v našem mestu, si lahko preberete v tokratni Temi meseca, kjer smo vse zgoraj omenjeno poiskali in delili z vami. Vsekakor pa velja izpostaviti, da so se tudi letos organizatorji poletnih počitnic približevali najmlajšim, tako s programi kot počitniškim varstvom, saj skoraj vsakdo od njih, poleg aktivnosti, ponuja tudi varstvo v času, ko bi bili otroci sicer v vrtcu ali šoli.
Ne pozabimo pa niti na to, da imamo v Domžalah številne čudovite
sprehajalne poti in rekreativne površine, od otroških in drugih športnih igrišč, do 'pumptracka' Kolovoza in številnih drugih zanimivosti.
> 8
20. kulturni poletni festival Studenec 2020
Med društvi in organizacijami, ki jim je pošteno zagodel letošnji nedobrodošli virus, je tudi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan.
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je moralo zaradi epidemije bistveno spremeniti program letošnjega 20. kulturnega poletnega festivala Studenec 2020.
Pa niso obupali, čakali so le vsaj majčkeno priložnost, da nas tudi letos povabijo v Poletno gledališče Studenec ter tako, kot vrsto let doslej, popestrijo kulturno poletje vsem, ki imajo kulturne dogodke pod platneno streho na Studencu radi. Na kulturnih straneh je objavljen program za letošnji festival.
Vsega načrtovanega programa žel ne morejo uresničiti, so se pa potrudili, da bomo kljub vsemu večkrat radi prišli na Studenec in uživali v kulturnih večerih. Kar dva bosta avgusta namenjena praznovanju 70-letnice uspešnega dela društva. Jubilej so z bogatim pregledom dejavnosti zaznamovali že skozi vse leto 2019, uradno pa ga bodo praznovali letos z razstavo s kulturnim programom ter uradno prireditvijo.
> 28
D
DUDE - center za svetovne jezike
Breznikova ul. 15 1230 Domžale
Poletne jezikovne delavnice
v avgustu
- Spre jemamo rezervacije za plači/a s turističnimi bonii
'Bogata ponudba počitnic ob Jadranu in Mediteranu
TÜNTOURS
Ljubljanska 85,
DOMŽALE www.lenlours.si tel: 01 72*10 220
AS
AS DOMŽALE MOTO CENTER
tel.: 01 721 6913 GSM: 041 317 444 dude@dude.si www.dude.si
| ZAVAROVANJA
rRACIJE
TEHNIČNI PREGLEDI
TRZIN
2 | slamnik
AKTUALNO
številka 6 | junij 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
pred nami je poletje, ki še vedno nosi pridih negotovosti, saj se iz dneva v dan podatki o epidemiji spreminjajo, in nihče ne ve, ali bomo jutri še smeli prečkati državno mejo, ali bomo zato morali v štirinajstdnevno karanteno ob vrnitvi domov. Zato bo vse več ljudi letošnje počitnice preživelo v Sloveniji, tudi v domačem kraju. Kljub temu pa veselje ob začetku počitnic ni nič manjše. V junijski Temi meseca smo preverili, kaj vse se v Domžalah dogaja to poletje. Verjamemo, da smo zajeli večji del vseh aktivnosti, s katerimi bomo poskušali pričarati čim več otroškega veselja in počitniških vragolij. Seveda pa tudi varstva, ki bo v nekaj tednih dodatno razbremenilo starše in skrbnike nadobudnih malčkov.
V	Velikem intervjuju smo tokrat k pogovoru povabili Miho Ulčarja, urednika portala domžalec.si, sicer tudi našega sodelavca, ki se mu je po spletu okoliščin pred osmimi leti porodila naključna ideja o tovrstnem mediju. Danes je novinarstvo njegov način življenja in je povsem na tekočem z dogajanjem v teh krajih, domžalec.si pa vedno bolj prepoznan medij za vse, ki jih zanimajo ažurne informacije o dogajanju v našem lokalnem okolju.
Električna kolesa postajajo vse bolj priljubljena zaradi udobja, praktičnosti in mode. Temu je sledil tudi Martin Mertik z Vira pri Domžalah, ki je sicer tehnik računalništva, a se je lotil kaj nenavadnega posla -izdeluje namreč nadvse zanimiva in imenitna električna kolesa. Predstavljamo vam ga v rubriki Obrazi Domžal. Prav tako je v njej gostja kaligrafinja Katarina Rojc, ki nam je zaupala svojo pot, ki jo je vodila v umetnost lepega pisanja.
Na kulturnih straneh smo se pogovarjali z Natašo Nahtigal, ki se je po uspešno dokončanem študiju medicine takoj posvetila svojemu resničnemu življenjskemu poslanstvu in cilju: delati z glasom in ljudem pomagati, da se s petjem izrazijo. Tako zdaj že več kot 10 let uspešno deluje kot učiteljica petja, zadnja tri leta pod okriljem svoje Akademije za glas, ki je namenjena vsem, ki želijo spoznavati, raziskovati in razvijati svoj glas.
V	tokratnem Slamniku ne manjka niti aktualnih novic iz sveta športa, niti napovedi, kako bo v letošnjem letu s kulturnimi dogodki, ki zaradi situacije v državi še vedno potekajo v manjšem obsegu, kot smo jih bili vajeni v prejšnjih letih.
Želim vam prijetne, oddiha polne poletne dni.
Špela Trškan, odgovorna urednica
Domžale so odličen primer dobro delujoče lokalne skupnosti
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v petek, 12. junija 2020, obiskal občino Domžale, kjer je spregovoril s predstavniki organizacij, ki so aktivno sodelovali pri omejevanju širjenja epidemije koronavirusne bolezni znotraj občine. To je bil njegov prvi obisk lokalnih skupnosti po epidemiji.
Predsednik republike se je za obisk Občine Domžale odločil na podlagi kratkega filma #Mestosrčnihljudi Občine Domžale, ki prikazuje sodelovanje Domžal-čank in Domžalčanov v času epidemije. Predsednika Pahorja sta sprejela župan Toni Dragar in podžupanja mag. Renata Kosec. Predsednik se je pogovarjal tudi s predstavniki občine, Civilne zaščite, gasilcev, zdravstvenega doma, Rdečega križa, tabornikov, skavtov in ustvarjalcev filma, ti pa so s predsednikom delili pozitivne vtise in vse izzive, s katerimi so se spoprijemali v tem negotovem času ter podoživeli trenutke, ki so jih spremljali pri njihovem delu v času epidemije.
Župan Toni Dragar je poudaril, da je Občina Domžale druga razvojno najmanj ogrožena občina v regiji, kjer sistem Civilne zaščite deluje dobro. Povedal je, da je v času epidemije operativno sodelovalo 376 ljudi, od tega največ 222, iz Zdravstvenega doma Domžale. Ključno zanje je bilo krizno komuniciranje, torej s hitrimi, verodostojnimi in natančnimi informacijami obveščati občanke in občane. Predsednik Pa-
hor je poudaril, da je Občina Domžale odličen primer dobro delujoče lokalne skupnosti, a hkrati opozoril, da krize ni čisto konec in da je nujno, da štabi Civilne zaščite v zvezi s tem ohranjajo pozornost.
V sklopu obiska se je predsednik republike ustavil tudi v Zdravstvenem domu Domžale, kjer si je skupaj z direktorico zdravstvenega doma mag. Renato Rajapakse ogledal vstopno ambulanto za obravnavo pacientov s sumom na okužbo s koronavirusom. V spremstvu direktorja Centra za zaščito in reševanje Domžale Andreja Jar-ca in poveljnika Gasilske zveze Domžale Matjaža Merkužiča pa si je ogledal dekontaminacijsko točko v Centru za zaščito in reševanje Domžale. Sledil je prikaz simulacije postopka dekonta-minacije zaščitne opreme, ki so ga gasilci izvedli v sodelovanju z Zdravstvenim domom Domžale in je unikum v Sloveniji. V času epidemije so s tem postopkom uspešno dekontaminirali 182 reševalnih vozil.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Predsednik Borut Pahor na obisku na Občini Domžale
Seznanitev z delom ZD Domžale v času covida-19
Skupna fotografija na Centru za zaščito in reševanje Domžale
Občina Domžale je v Los Angelesu prejela nagrado za kreativnost v kategoriji turističnih filmov
Film smo s pomočjo produkcije Bakster posneli v letu 2018 ter v slabih dveh letih prejeli kar nekaj nagrad in certifikatov.
Skupaj ustvarjamo prostor zadovoljnih ljudi
Se še spomnite našega predstavitvenega filma The Place of Cheerful People« oziroma Prostor zadovoljnih ljudi? Film smo s pomočjo produkcije Bakster posneli v letu 2018 in v slabih dveh letih prejeli kar nekaj nagrad in certifikatov. Naše delo so nagradili v Srbiji, Zagrebu, Berlinu, v preteklih dneh pa so nas obvestili, da smo za omenjeni film prejeli Certifikat oziroma nagrado za kreativnost (Certificate for Creative Excellence 2020 Competition) v kategoriji turističnih filmov, na mednarodnem filmskem in video festivalu v Los Angelesu (ZDA).
V svoji obrazložitvi so zapisali: »Živahno mesto Domžale navdušuje s svojo lepoto, kulturnimi znamenitostmi in mnogimi drugimi doživetji. Je dinamično mesto, polno kreativnosti in raznolikih atraktivnih dogodkov, ki privabljajo tako mlado kot tudi staro. Film nas popelje skozi različne športne aktivnosti in bogato tradicijo tega slovenskega mesta, ter ga na tak način prikaže v vsej njeni lepoti.«
Občina Domžale, Urad župana Foto: PRoBAKsTER
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, v sredo, 15. 7. 2020 pa tudi med 15. in 17. uro / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
letnik lx | APRiL 2020 | številka 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
AKTUALNO
Stara gospa v izredni kondiciji letos praznuje ioo-letnico
Tovarna Papirnica Količevo oziroma zdaj imenovana Količevo Karton v letošnjem letu obeležuje 100-letnico delovanja.
Tovarna, ki jo je leta 1920 ustanovil Franc Bonač, od leta 1998 deluje v sklopu mednarodnega koncerna sedmih tovarn, ki jih vodi avstrijski lastnik, družinsko podjetje Mayr-Melnhof.
V petek, 5. junija 2020, so pred upravno stavbo Količeva Karton pripravili manjšo slovesnost, ki so se je udeležili zaposleni in nekateri gostje. Po uvodnih govorih Petra Putza, direktorja Količevo Kartona, Branka Rožiča, nekdanjega direktorja Količevo Kartona, in Rada Kunaverja, tehničnega direktorja Količevo Kartona, so si zbrani ogledali naprave SPTE - po-strojenje za soproizvodnjo toplote in elektrike. Za zaključek je sledilo druženje ob torti in obujanju spominov.
Količevo Karton je danes ena redkih delujočih večjih tovarn v občini Domžale in ena do šestih slovenskih papirnic. Tovarno, ki se je hitro širila, je leta 1920 ustanovil Franc Bonač. Količevo Karton je od leta 1998 v lasti avstrijskega družinskega koncerna Mayr-Meln-hof, evropske multinacionalke z 9500 zaposlenimi, ene največjih proizvajalk kartona. Na Količevem, ki je tretja največja družba v skupini MM Karton, in ustvari okoli 15 odstotkov prometa, njihov delež v koncernu pa narašča, je zaposlenih približno 350 delavcev.
Zbrane je v uvodu pozdravil in na kratko nagovoril Rado Kunavar, tehnični direktor Količevo Kartona, v nadaljevanju pa je besedo predal Petru Putzu, direktorju Količevo Kartona, ki
je spregovoril o pomembnosti ljudi in zaposlenih za Količevo Karton. Poudaril je, da je njihova vizija, da so traj-nostni in skladni z naravo ter da dajejo prednost okolju, zaposlenim in kakovosti njihovih proizvodov. »Za Ko-ličevo Karton so bili ljudje vedno pomembni, na kar smo lahko ponosni. Prav tako smo ponosni, da praznujemo tako pomemben jubilej, kot je 100-le-tnica,« je med drugim izpostavil Putz.
»Lep pozdrav vsem prisotnim. Prisrčne pozdrave tudi stari gospe v izredni kondiciji, ki letos praznuje 100-letnico in sliši na ime Papirnica Količevo, karkoli je že vmes bila,« je na začetku svojega govora povedal nekdanji direktor Količeva Karton Branko Rožič. V nadaljevanju je orisal pot 100-letne zgodovine tovarne, s poudarki na pomembnejših mejnikih, kot so postavitev KS1, postavitev KS2 leta 1959 in zagon proi-
zvodnje na KS3 leta 1970. Po besedah Rožiča je bil pomemben mejnik vpeljava postopka premazovanja, ki jih še danes definira, saj še vedno proizvajajo premazne kartone. Rožič je poudaril tudi pomembnost zaposlenih, saj so v najtežjih časih, v 80. letih prejšnjega stoletja, prav oni reševali papirnico s svojim delom, zagnanostjo, pripadnostjo in strokovnim znanjem: »Enkrat papirničar, vedno papirničar.«
Sledil je ogled naprave SPTE - po-strojenje za soproizvodnjo toplote in elektrike. Za zaključek pa je vse zbrane čakala torta in druženje ter obujanje spominov. Ob tem niso pozabili na njihove ostale zaposlene, saj so tekom dneva vsi oddelki prejeli torte, ki se zaradi obveznosti in razporeda niso mogli udeležiti slavja.
Ob 100-letnici so v podjetju Količe-vo Karton zapisali, da tovarna že 100 let izdeluje izdelke za dobrobit vseh svojih deležnikov: »Od leta 1998 smo del mednarodne skupine Mayr-Meln-hof in ves ta čas naše zavzete skupine in naša strast do zanesljivih izdelkov, učenja, napredka in izboljšav, našemu podjetju zagotavljajo konkurenčen položaj znotraj Skupine, v Evropi in svetu.«
Tehnološko dovršene rešitve dopolnjujejo stroškovno učinkovitost in vitke procese, ki zagotavljajo doseganje zanesljive kakovosti, storitev in zadovoljstva kupcev. »Zavedamo se našega vpliva na družbo in okolje, zato je odgovornost do ljudi, okolja in izdelkov temelj naše predanosti. Svoj uspeh gradimo na združevanju izjemne poslovne uspešnosti in trajnostnih načel.«
Bodo pa 100-letnico Količevo Kartona obeležili še s širšo javnostjo, in sicer jeseni, kamor ste že zdaj lepo vabljeni. Praznovanje so morali zaradi razmer, v katerih smo se znašli, prestaviti s 6. junija na 12. september.
Miha Ulčar Foto: Karin Božič Zupančič
Občina Domžale pomaga domžalskim podjetnikom z brezobrestnimi posojili (6m euribor + 0)
Občina Domžale v času po epidemiji covida-19 v sodelovanju z Gorenjsko banko, d. d., Kranj razpisuje posojila s subvencionirano obrestno mero za mikro in mala podjetja ter samostojne podjetnike. Razpisana skupna vsota posojil znaša do 1,5 milijona evrov z ročnostjo do 8 let.
Podjetniki lahko zaprosijo posojilo za:
•	stroške nakupa, opremljanja in urejanja zemljišč ter pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
•	stroške prenove, gradnje ali nakupa poslovnih prostorov,
•	stroške nakupa novih strojev in opreme,
•	stroške izdelave projektne in investicijske dokumentacije.
Podjetniki morajo zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije brez DDV. Lokacija naložbe mora biti na območju občine Domžale.
Vse ostale podrobnosti lahko preberete na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko: Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni, dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 721 42-51 ali 01 722 01 00, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale, Urad župana
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBČINE DOMŽALE IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB ZA VREDNOTE NOB RADOMLJE
vabita vse občane na
SPOMINSKO SLOVESNOST
OB 79. OBLETNICI ODHODA PRVIH BORCEV V PARTIZANE
ki bo v ponedeljek, 27. julija 2020, ob 20. uri v Preserjah pri spomeniku v Kriškarjevih smrekicah
V kulturnem programu bodo sodelovali:
-Moški pevski zbor Radomlje -recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek -pevka Silva Kosec
Vabljeni in dobrodošli!
Domžalske knjigobežnice
Med sprehodom po sprehajalnih poteh in parkih po naši občini lahko opazimo hišice v modro-rumeni barvi, v katerih so na voljo knjige, ki jih podarja Knjižnica Domžale.
Knjižne hišice se polnijo večkrat mesečno, namenjene pa so vsem vam, ki se v prijetnem zelenem okolju želite sprostiti ob branju knjig. V bližini knjigobežnic so vam na voljo tudi klopi, lahko pa si knjigo vzamete s seboj domov in jo vrnete v katero od spodaj omenjenih lokacij. Če vam je knjiga resnično pri srcu, jo lahko ob-
držite in v knjigobežnico vrnete kakšno drugo knjigo.
Hišice najdete na naslednjih lokacijah: Češminov park (Domžale), domžalski bazen (Domžale), ob Kamniški Bistrici zraven Sahare (Vir), ob Kamniški Bistrici na Viru pri skulptu-ri (Vir), ob brvi čez Kamniško Bistrico pri Šumberku (Domžale), ob Kamni-
ški Bistrici na Homcu pri počivališču ob jezu (Homec), v parku pod Močilni-kom v Dobu (Dob), Grobeljski drevored (Groblje), Domžalski dom na Mali planini (Velika planina).
Vljudno vabljeni! Naj dobre knjige krožijo!
Občina Domžale, Urad župana
4 I slamnik
številka 6 | junij 2020 | letnik lx
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Pozdrav poletju!
Poletni solsticij za nami pušča pomlad, ki je bila zagotovo ena izmed bolj negotovih obdobij v zadnjih letih. Nepredstavljivo obdobje je nekako postal naš vsakdan, a kljub vsemu situacija ni popolnoma neznana. Ob prebiranju ravnokar izdane knjige Franca Bernika sem naletel na zanimivo branje o španski bolezni (gripi), ki je oktobra davnega leta 1918 tudi v naših krajih prizadejala precej škode. Kako zelo res je, da se zgodovina vedno ponavlja. Ogromno število obolelih je bilo predvsem v šolah in zaprtje le-teh letos spomladi je bila zagotovo dobra odločitev. Kljub vsemu smo v vmesnem času šolsko leto nekako uspeli zaključiti, pa čeprav nekoliko drugače, ko smo sicer navajeni. Šolarji so preostali del izobraževanja zaključili, kot so ga lahko, žal pa je bila večina prikrajšana za veselo praznovanje ob koncu osnovnošolskega ali srednješolskega izobraževanja. Vseeno upam, da ste v krogu svojih domačih in prijateljev lepo zaključili zaokroženo celoto vašega šolanja in vam obenem seveda izrekam iskrene čestitke ter vse dobro na vaših nadaljnjih poteh.
Čeprav smo večino dogodkov v tem času žal morali odpovedati, pa smo na 12. seji občinskega sveta potrdili častno občanko in ostale nagrajence - posameznike in skupine, ki so pustili pečat v naši lokalni skupnosti. Veseli me, da naziv častna občanka lahko podelim spoštovani Veri Vojska, ki je, in še vedno, s svojimi nesebičnimi dejanji in prizadevanji našemu kraju daje posebno vrednost. Hvala tudi vsem ostalim nagrajencem, ki s svojo prisotnostjo in delom prav tako ustvarjate prostor zadovoljnih ljudi. So ljudje, ki živijo v kraju, in so ljudje, ki kraj bogatijo!
Našo povezanost in enotnost je ob nedavnem obisku opazil tudi naš predsednik Borut Pahor. Ob svojem obisku je izpostavil, da so Domžale primer dobro delujoče lokalne skupnosti. Seznanil se je tudi z delovanjem Zdravstvenega doma Domžale ter Centra za zaščito in reševanje. Pomembnost omenjenih enot je neopisljiva, in verjamem, da bomo tudi v prihodnosti skupaj dobro sodelovali.
Čeprav letošnje poletje ne bo kot običajno, pa želim, da izkoristite to drugačnost. Naj počitniški dnevi v vas vzbudijo bolj sproščene in umirjene občutke. Uživajte v tem in predvsem ostanite zdravi!
Župan Občine Domžale Toni Dragar
Subvencije in ugodni krediti za energetske investicije v stanovanjske objekte
Slovenski okoljski javni sklad - EKO SKLAD ponuja pester nabor spodbud za najrazličnejše okoljske naložbe.
Od subvencij za naložbo v ogrevanje do ugodnega kredita za nakup energetsko varčnejšega gospodinjskega aparata, seznam spodbud v najrazličnejše tipe naložb je dolg. Za posamezno naložbo je možno dobiti bodisi subvencijo bodisi kredit ali kar oboje. Spodbude so namenjene tako samostojnim kot tudi skupnim naložbam, in za vsako posamezno spodbudo (kredit ali subvencijo) so podani določeni pogoji, ki jih je treba izpolnjevati.
V tokratnem prispevku se osredoto-čamo zgolj na spodbude za samostojne naložbe, ki povečujejo energetsko učinkovitost in spodbujajo rabo obnovljivih virov energije, zato v nadaljevanju na kratko predstavljamo glavne značilnosti javnega poziva nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb - subvencija 74SUB-OB19.
Subvencija 74SUB-OB19
Subvencija je namenjena samostojnim naložbam v starejše stavbe. Namen javnega poziva je povečanje rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost v stanovanjskih stavbah ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
Javni poziv sestavljajo različni tako imenovani ukrepi, ki v osnovi predstavljajo tip energetskega posega oziroma sanacije. V nadaljevanju so podani ukrepi, ki jih vključuje javni poziv.
Ukrep A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi
Subvencijo je možno pridobiti za nakup in vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema s ploščatimi ali vakuumskimi sprejemniki sončne energije, za sistem s to-plozračnimi sprejemniki sončne energije in za fotonapetostni sistem, ki se bo uporabljal samo za direktno ogrevanje vode prek uporovnih električnih grelnikov. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 30 % priznanih stroškov naložbe, a ne več kot 300 evrov na m2 aperturne (svetle) površine sprejemnikov sončne energije oziroma 600 evrov za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči fotonapetostnih modulov. Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo sprejemnikov sončne energije oziroma fotonapetostnih modulov, hranilnika toplote in/ali toplotnega zbiralnika, vmesne povezave, črpalke, krmilne in varovalne elemente sistema, električne in strojne instalacije ter zagon krmilnega sistema in vse ostale morebitne stroške, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe.
Ukrep B - vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe
Subvencijo je možno pridobiti za nakup in vgradnjo ali za zamenjavo stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe z novo kurilno napravo na lesno biomaso. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2000 evrov za kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi. V primeru, ko z novo kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe zamenjamo staro kurilno napra-
vo, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe, je vlagatelj upravičen do višje nepovratne finančne spodbude, in sicer do 50 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4000 evrov. Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo ene kurilne naprave, predelavo obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov ter sanacijo ali izgradnjo dimnika, nakup in vgradnjo zalogovnika za gorivo, transportnega in varnostnega sistema, senzorjev CO, krmilne opreme, hranilnika, vodnega toplotnega zbiralnika, sanitarne toplotne črpalke, povezovalnih armatur ter opreme za priključitev na centralno ogrevanje in pa morebitne ostale stroške, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe.
Ukrep D - vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe
Subvencijo je možno dobiti za nakup in vgradnjo električne, plinske, sorpcijske ali hibridne toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, tip zrak/voda, voda/voda ali slanica/voda. Višina subvencije pri prvi vgradnji znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2500 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica/voda, 1000 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda. Če z novo toplotno črpalko zamenjamo staro kurilno napravo, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe, je vlagatelj upravičen do dodelitve višje nepovratne finančne spodbude, in sicer znaša višina subvencije do 40 %, a ne več kot 4000 evrov za toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica/voda ali več kot 2500 evrov za toplotno črpalko tipa zrak/voda. Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo toplotne črpalke, hranilnika, vodnega toplotnega zbiralnika ter povezavo s toplotno črpalko, izvedbo zemeljskega kolektorja ali vrtin, električne in strojne instalacije za delovanje in krmiljenje sistema ter zagon sistema in pa ostale morebitne stroške, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe.
Ukrep F - vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stanovanjski stavbi
Subvencija je možna za zamenjavo obstoječih vertikalnih in strešnih oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev z novimi energijsko učinkovitimi lesenimi okni. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 150 evrov na m2 zamenjanih oken. Priznani stroški vključujejo odstranitev obstoječih oken ter nakup in vgradnjo novih oken, senčil, zunanjih in notranjih okenskih polic, zunanjih vhodnih vrat ter popravilo in zaključno obdelavo špalet. Priznani so tudi ostali morebitni stroški, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe. Priznani stroški ne vključujejo odstranitve, nakupa ali vgradnje garažnih vrat ter vgradnje dodatnih novih oken.
Ukrep G - toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe
Subvencija je možna za nakup in vgradnjo fasadnega sistema s toplotno izolacijo. V delu, kjer je na stavbi že vgrajena toplotna izolacija in ta ne bo odstranjena, je lahko naložba izvedena z dodatno toplotno izolacijo. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, ven-
dar ne več kot 12 evrov na m2 toplotne izolacije fasade. Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo celotnega fasadnega sistema vključno s toplotno izolacijo, toplotne izolacije podzidka ('cokla'), postavitev gradbenega odra, odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa ali ostalih gradbenih materialov, vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu podzidka ('cokla'), demontažo starih okenskih polic, obdelavo špalet ter nakup in vgradnjo okenskih polic. Priznani so tudi ostali morebitni stroški, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe.
Ukrep H - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši stanovanjski stavbi
Subvencija je možna za izvedbo toplotne izolacije strehe ali stropa proti neog-revanemu prostoru. Spodbuda je lahko dodeljena tudi za naložbo v posamezno stanovanje v večstanovanjski stavbi. Višina subvencije znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, a ne več kot 12 ev-rovna m2toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru. Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo toplotne izolacije, parne zapore/ovire, paroprepustne folije ali drugih materialov v funkciji sekundarne kritine, let-vanje, zaključne obloge pri izolaciji strehe ali stropa, odstranitve starih slojev, vgradnjo nove hidroizolacije ter izvedbo estriha in zaključne obloge. Priznani so tudi ostali morebitni stroški, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe.
Ukrep I - toplotna izolacija tal na terenu ali nad neogrevanim prostorom/kletjo v starejši eno-ali dvostanovanjski stavbi
Subvencija je možna za izvedbo toplotne izolacije tal na terenu ali tal nad neogre-vanim prostorom/kletjo v starejši eno-ali dvostanovanjski stavbi. Nepovratna finančna spodbuda znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, a ne več kot 12 ev-rov na m2 toplotne izolacije tal. Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo toplotne izolacije, odstranitev oblog, tlakov, izkop, izvedbo odvodnjavanja v delu, ki je povezan z obnovo, izvedbo hidroizolacije, izvedbo novih tlakov in oblog, odstranitev ostalih gradbenih materialov, odstranitev in ponovno vgradnjo elementov stavbe ter ostale stroške, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe.
Ukrep J - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi
Subvencija je možna za nakup in vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, izvedenega s stanovanjskimi prezračevalnimi napravami s sistemom za rekuperacijo toplote. Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli za izvedbo enega centralnega sistema na stanovanje in/ali za vgradnjo naprav za lokalno prezračevanje. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2000 evrov za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema v posameznem stanovanju ali 300 evrov na prezračevalno napravo, namenjeno lokalnemu prezračevanju. Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo prezračevalne naprave, namenjene centralnemu prezračevanju, lokalnih prezračevalnih naprav, sistema za distribucijo zraka z elementi za vpihavanje in od-sesavanje ter sistema za predgrevanje zraka s toploto zemlje ali vode. Prizna-
ni so tudi ostali morebitni stroški, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe.
Na predstavljenih javnih pozivih lahko kandidira vsaka fizična oseba (občan), ki je investitor in hkrati lastnik, solastnik ali najemnik nepremičnine, kjer bo izveden ukrep. Kandidira lahko tudi imetnik stavbne pravice ali družinski član lastnika nepremičnine, kjer bo izveden ukrep. Posamezna naložba investitorja lahko vsebuje enega ali več ukrepov, za katere je možno dobiti nepovratna finančna sredstva. Za vsak ukrep so določene višine nepovratnih sredstev ter podani dodatni, bolj specifični kriteriji, ki jih je treba izpolnjevati.
Sredstva je možno pridobiti za več ukrepov hkrati v isti starejši stanovanjski stavbi. V primeru, da z eno naložbo izvedemo vsaj tri ukrepe v isti starejši stanovanjski stavbi, smo upravičeni tudi do višje nepovratne finančne spodbude. Torej, če ste lastnik starejše stanovanj -ske stavbe in nameravate investirati v enega ali več od zgoraj naštetih ukrepov, je vsekakor smiselno pripraviti potrebno dokumentacijo in oddati vlogo na EKO-SKLAD za pridobitev subvencije. Osnovni pogoj za dodelitev sredstev je popolno izpolnjena in pravočasno oddana vloga. Pri tem je treba biti posebno pozoren na tehnične zahteve, ki so podane v razpisni dokumentaciji za posamezen ukrep in seveda je treba vlogo ustrezno dopolniti tudi z vsemi prilogami. V primeru tega javnega poziva je vloga pravočasno oddana, če je oddana v času trajanja tega poziva in po izvedeni naložbi. Kot datum izvedene naložbe se šteje datum opravljene storitve, ki mora biti naveden na računu. Vsak posamezen ukrep ima podane še dodatne kriterije, ki jih je treba izpolnjevati. Pri izbiri izvajalca je treba paziti, da njegova izvedba vključuje vse kriterije, ki so določeni za posamezni ukrep. Najbolje je, da se mu kriterije predloži že pred izdelavo predračuna.
Ekosklad ponuja tudi druge spodbude za okoljske investicije. Podoben javni poziv za povečanje energetske učinkovitosti je subvencija 67SUB-OBPO19, ki pa velja za skupne naložbe v starejše stavbe, torej npr. investicije v skupne prostore v večstanovanjskem objektu. Po tem javnem pozivu so upravičene tudi pravne osebe in samostojni podjetniki.
Ekosklad ponuja tudi ugodne kredite za različne investicije in/ali nakupe, med drugim tudi energetsko bolj učinkovitih gospodinjskih aparatov ali električna in hibridna vozila ter osebna vozila na plin. Tu velja omeniti, da merila za določanje kreditne sposobnosti, ki jih je sprejela Banka Slovenije, za Ekosklad ne veljajo. Kredit je lahko v višini priznanih stroškov, vendar ne manj kot 1500 evrov. Kredit se lahko vzame za dobo največ 10 let ali v primeru obsežnejše prenove stavb, ki vključuje izvedbo najmanj treh ukrepov, doba lahko znaša največ 20 let.
Investicija za energetsko bolj učinkovito rabo energije prinaša poleg zmanjšanje stroškov tudi boljše bivalne pogoje in dolgoročno gledano se investicija tudi povrne. Če se pridobi tudi nepovratna sredstva, se investicija povrne še prej. Dobra naložba se v odhodkih in počutju zazna že prvo zimo.
Več informacij o možnostih pridobitve nepovratne finančne spodbude ali kredita lahko poiščete na spletni strani Eko-sklada - ekosklad.si. Za pomoč se lahko obrnete tudi na svetovalnico ENSVET.
Maja Alagič, MM Sol Vir: Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad Občina Domžale, Urad župana
letnik lx | april 2020 | številka 4
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
iz URADA ZUPANA
Ena večjih investicij v poletnem času je gradnja Nadaljujemo z občinskimi prizidka k obstoječi jedilnici na OŠ Domžale investicijami
V preteklih dveh številkah Slamnika je prišlo do dvoumne navedbe o gradnji prizidka na Osnovni šoli Domžale, za kar se vsem iskreno opravičujemo.
Zato ponovno objavljamo prispevek in posebej izpostavljamo, da gre pri investiciji zgolj za prizidavo jedilnice in ne tudi kuhinje, kot bi bralci lahko razbrali iz preteklih objav. V matični osnovni šoli bomo skupaj z jedilnico obnovil tudi tisti del, ki je namenjen razdelilnici prehrane, kjer se bo šolska prehrana zgolj razdeljevala, še vedno pa bo obratovala kuhinja v POŠ Ihan.
Širitev jedilnice na OŠ Domžale je izjemno pomembna, saj se domžalska osnovna šola vsako leto sooča z večjo prostorsko stisko pri izvajanju šolskih malic. Prizidek k obstoječi jedilnici bo tako omogočal lažjo oskrbo s prehrano. V jedilnici bo po dokončanju prizidka lahko sedelo 216 učenk in učencev hkrati.
Zaradi vse več nepravilnih navajanj v zvezi z gradnjo prizidka k Osnovni šoli Domžale, s strani lokalnega medija, občanke in občane seznanjamo, da dela na OŠ Domžale dobro napredujejo, vsi odgovorni pri projektu delujejo transparentno in v skladu z zakonodajo, tako da vsak poizkus, ki bi investicijo prikazal v nasprotni luči, ostro obsojamo. Investicija v šolsko infrastrukturo bo osnovnošolcem prinesla le dodano vrednost, in z njo se ne bo nihče okoristil. Občina Domžale je izvajalca del izbrala na javnem razpisu, na katerega se je prijavilo 11 interesentov. Izbrana je bila najnižja in
Gradnja novega pločnika na Škrjančevem
najustreznejša ponudba, ki je znašala 1.157.401,40 evra z DDV, ocenjena vrednost investicije je bila okoli 1,3 milijona evrov.
»Zaradi vsako leto večjega števila kosil smo se skupaj z Občino Domžale odločili, da bomo na OŠ Domžale k obstoječi jedilnici dodali še prizidek, ki bo prav tako služil enakemu namenu. Glavna kuhinja še vedno ostaja na podružnični šoli Ihan, od tam pa se obroki dnevno vozijo v OŠ Domžale. Tako bo ostalo tudi po dokončanju prizidka k jedilnici. Razdelilna kuhinja bo
Obvestilo o zapori dela Ljubljanske ceste
Občanke in občane obveščamo, da bo od 26. 6. 2020 potekala popolna zapora Ljubljanske ceste od uvoza na ulico Ivana Pengova do uvoza na Rojsko cesto. Obvozi bodo ustrezno označeni, voznike pa prosimo za dosledno upoštevanje prometne signalizacije v času del. Dela bodo predvidoma zaključena do konca septembra 2020.
Zapora ceste bo vzpostavljena zaradi investicijsko--vzdrževalnih del na vodovodu in kanalizaciji. Občina Domžale v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik v zadnjih letih sistematično pristopa k obnovi vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, saj
je zaradi dotrajanosti cevovodov za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo to nujno. Vodovod, ki poteka po Ljubljanski cesti, je izrednega pomena za vodooskrbo celotnih Domžal, zato je obnova tega dela cevovoda še toliko bolj nujna.
Zavedamo se, da so takšna dela neprijetna za okoliške prebivalce, vendar so za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo nujna, zato se tako voznikom kot okoliškim prebivalcem že v naprej zahvaljujemo za razumevanje v času del.
JKP Prodnik, d. o. o.
Širitev Zdravstvenega doma Domžale in gradnja podzemne garaže
Zdravstveni dom Domžale zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo na primarni ravni in storitve nekaterih specialističnih služb prebivalcem občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, skupaj več kot58.000 prebivalcem.
Obstoječi zdravstveni dom je dotrajan in se sooča z vse večjo prostorsko stisko, nekatere dejavnosti so že zdaj morali seliti izven zdravstvenega doma. Od 60. let prejšnjega stoletja, od kar stoji obstoječi Zdravstveni dom Domžale, se je tudi število prebivalcev v vseh občinah skupaj močno povečalo, zato se zaposleni soočajo predvsem s poman-kanjem prostora za izvajanje osnovnih dejavnosti. S širitvijo bomo zagotovili
optimalne prostorske potrebe za izvajanje dejavnosti, ki bodo ustrezale spremenjenim potrebam po zdravstvenih storitvah v prihodnjih letih, občanom vseh občin pa zagotovili kakovostnejše in dostopnejše zdravstvene storitve.
Občine Domžale, Mengeš, Lukovi-ca, Moravče in Trzin nadaljujemo z načrtovanjem širitve Zdravstvenega doma Domžale. Župani in županja občin soustanoviteljic so podpisali do-
Investicijska dela na OŠ Domžale lepo napredujejo. Obstoječi objekt bo pridobil prizidek z novo jedilnico. Vgrajeno je zunanje stavbno pohištvo, nadaljujejo se dela na strehi in fasadi.
Na mostu čez Kamniško Bistrico ob vznožju Šumberka je bila odstranjena gradbena konstrukcija. Novi most za pešce in kolesarje bo širši in sodobnejši, občasno bo namenjen tudi za intervencijska vozila z omejeno težo. Zaključek del je predviden v avgustu 2020.
Na Škrjančevem poteka gradnja novega pločnika, od trgovine Vodo-
term do avtomobilskega salona Honda Ambrož, zaradi izgradnje pločnika in preplastitve vozišča.
Dela na pločniku v naselju Drago-melj potekajo po terminskem planu. Vstavljeni so robniki in zgrajeni hišni priključki.
Na portalu javnih naročil je objavljeno Povabilo k oddaji ponudbe za razširitev jedilnice in kuhinje Osnovne šole Rodica. V začetku julija 2020 pričenjamo z energetsko sanacijo vrtca Cicidom na Viru.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
prenovljena, a bo ostala v enakem obsegu,« je bil jasen ravnatelj Osnovne šole Domžale Uroš Govc.
Nova jedilnica je kot dozidava umeščena med severni in zahodni trakt šole in se razteza proti obstoječi atletski stezi. Prizidek jedilnice je izveden kot enovit prostor, delno vkopan, z ravno streho in nivojsko usklajen z ravnjo obstoječe kleti oziroma kuhinje. Dela na šoli bodo potekala prek poletja.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Most čez Kamniško Bistrico ob vznožju Šumberka
Dela na pločniku v naselju Dragomelj	Gradnja novega pločnika na Škrjančevem
Vizualizacija širitve Zdravstvenega doma Domžale
kument identifikacije investicijskega projekta - DIIP in pismo o nameri za namen gradnje zdravstvenega doma. Imenovali so tudi gradbeni odbor za gradnjo prizidka, s tem pa smo naredili korak bližje k posodobitvi objekta Zdravstvenega doma Domžale ter kakovostnejšim in dostopnejšim zdravstvenim storitvam na primarni ravni.
Dokumentacija je podpisana, nadaljujemo z razpisi za idejne projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja. Naš cilj je, da bi v letošnjem letu čim bolje pripravili vso dokumentacijo, naslednje leto pridobili gradbeno dovoljenje in konec leta 2021 lahko začeli že tudi s samo gradnjo. V začetku gremo v gradnjo podzemne garaže v izvedbi Občine Domžale in nadaljujemo z gradnjo ambulant v dveh nivojih in sodobne urgence v pritličju. V vmesnem času bomo občine na občinskih svetih sprejemale investicijske programe, ki so podlaga za financiranje glede na participi-rano porabo.
Občina Domžale, Urad župana
6 | slamnik
VELIKI INTERVJU
številka 8 | avgust 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
PONOSEN NA ZGODBE, KI POVEZUJEJO
MIHA ULČAR, UREDNIK PORTALA DOMŽALEC.SI
Ni malo takšnih ljudi z območja Domžal in okolice, ki so vsakodnevno vezani na prometne konice, so društvih ali radi spremljajo aktualne in ažurne vsebine, da ne bi že slišali ali poznali spletnega portala
aktivni v različnih domžalec.si.
Lea Smrkolj
Foto: Karin Božič Zupančič
Vse večja obiskanost iz leta v leto kaže na to, da so tudi v digitalni dobi izjemno zanimive informacije iz lokalnega okolja. Idejni oče in vodja portala je Miha Ulčar, urednik, ki se mu je po spletu okoliščin pred osmimi leti porodila naključna ideja o tovrstnem mediju. Danes je novinarstvo njegov način življenja in je povsem na tekočem z dogajanjem v teh krajih, domžalec.si pa vedno bolj prepoznan medij za vse, ki jih zanimajo ažurne informacije o dogajanju v našem lokalnem okolju.
Kdaj se je porodila ideja za lokalni portal?
Začetki segajo v čas pomladi 2012. Takrat sem bil brezposeln. Pred tem sem bil tri leta za določen čas zaposlen na Ministrstvu za javno upravo, kjer mi po izteku pogodbe, le-te zaradi reorganizacije ministrstva niso podaljšali. Takrat se niti nisem obremenjeval s tem, da sem ostal brez zaposlitve. Pri očetu sem si uredil njivo in malo vrtnaril. Seveda sem se zavedal, da bo treba narediti nekaj v smeri, in takrat se je po naključju pojavila ta ideja. Po pogovoru z nekaterimi posamezniki sem prišel do ugotovitve, da obstaja prazen prostor na področju spletnega informiranja javnosti v našem lokalnem okolju. V tistem času so že nekateri lokalni mediji delovali na spletu, dober primer je bil kamničan.si, ki je pred leti na žalost ugasnil, je bil pa takrat eden redkih, ki je deloval lokalno. Zdelo se mi je, da bi tak portal lahko našel svoj prostor na območju Domžal in okolice. Od ideje je prišlo tudi do aktivnega delovanja v tej smeri.
Na kakšen način ste se lotili ustvarjanja portala?
Od ideje do same realizacije je trajalo malo dlje časa, saj so bila ravno v tistem času na Zavodu RS za zaposlovanje na voljo evropska sredstva za subvencioniranje samozaposlitve. O možnostih za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev sem se seznanil že prej, saj sem tri leta delal na področju evropskih sredstev, zato mi ta stvar ni bila tuja. Svojo idejo in projektni načrt sem predstavil svetovalcu na zavodu, nato pa so sledili vsi postopki, ki jih je bilo treba izpeljati, da sem pridobil sredstva in se samozaposlil.
Ali bi ustvarili medij tudi, če ne bi oddali vloge za subvencioniranje samozaposlitve?
Sam pri sebi sem se odločil, da grem v ta projekt, ne glede na to, kakšen bo razplet na področju pridobivanja nepovratnih sredstev. V istem časovnem obdobju sem se aktivno lotil iskanja ponudnika za izdelavo spletne strani, se z enim izmed njih tudi povezal, na uvodnem sestanku spoznal oblikovalko, ki je na podlagi izrečenih želja na srečanju čez deset dni že pripravila predlog grafične zasnove strička s slamnikom, ki je prepoznavni znak našega portala. Izhajal sem iz zgodovine pletenja slamnikov in slamnatih kit na območju nekdanje skupne občine Domža-
V lokalnem okolju lahko vzpostaviš pristen stik z ljudmi. Naše lokalne zgodbe večinoma ne najdejo mesta na nacionalnem nivoju, zato se jim lahko bolj posvetimo. Dostikrat se kolegi novinarji iz večjih medijev obrnejo na nas, ko se zgodi kakšna zadeva v teh krajih. Verodostojni in zaupanja vredni viri so zelo pomembni.
le. Portal je bil oblikovan že konec avgusta 2012, vendar ni bil dostopen javnosti. Ustvarjal sem vsebine in nalagal novice z dogodkov, ki so se dogajali v tistem obdobju. Treba je bilo izpeljati še določene aktivnosti in odpreti podjetje, da sem potem na Ministrstvo za kulturo vložil vlogo za vpis v razvid medijev. Še nekaj časa je minilo do 10. oktobra, ko je tudi uradno ugledal luč sveta portal z lokalnimi vsebinami.
Čeprav aktivno delujete v novinarstvu, pa ste študirali na drugem področju?
Tako je, nisem diplomirani novinar, ampak sem po izobrazbi diplomiran varstvoslovec. Sicer sem že v preteklosti tu in tam malo pisal za različne časopise. Spominjam se, da sem v osnovni šoli obiskoval novinarski
krožek, vendar si nisem nikoli predstavljal, da bom v prihodnosti tako zelo aktivno vpet v soustvarjanje lokalne vsebine. V času, ko sem bil predsednik Študentske organizacije Slovenije, sem se še bolj seznanil s tem delom, saj sem imel v ekipi sodelavcev tudi predstavnika za stike z mediji, sam pa sem bil zaradi svoje funkcije in pa takratne vroče situacije pogosto v medijih. Nekaj od tega pa mislim, da mi je prirojeno in da sem smisel za pisanje podedoval po svoji stari mami po očetovi strani, saj je imela res pravi smisel za pisanje.
Če pokrivaš lokalne vsebine, je pomembno, da si tudi sam vpet v dogajanje v lokalnem okolju. Drži?
V lokalni skupnosti sem bil zelo aktiven kot član več društev na različnih področjih delovanja, tako da sem že pred ustanovitvijo medija spremljal delovanje in aktivnosti društev. Zdi se mi, da je za novinarski posel predvsem pomembno, da ima posameznik širok pogled na dogajanje in okolico, znanje zgodovine oziroma neki širši pogled tudi iz preteklih obdobij. Na neki način je dobro, da imaš izoblikovan kritičen pogled in da ne objaviš prispevka na prvo žogo, ampak se vanj poglobiš, raziščeš neko problematiko, govoriš z različnimi sogovorniki in nenazadnje se moraš zavedati, kje je meja. Recimo, na našem portalu smo aktivni in ažurni glede poročanja o kroniki, vendar pa nikoli ne poročamo senzacionalistično, da bi na podlagi tragične novice dosegali večjo branost ali na teh vsebinah gradili svojo priljubljenost.
Torej ste bili že v mlajših letih zelo aktivni na različnih področjih?
Če pogledam nazaj v preteklost, lahko rečem, da sem bil že kot otrok in mladostnik vedno zraven, kadar se
je kje kaj dogajalo, tudi v raznih društvih. V njih smo dostikrat stopili skupaj in naredili skupno delovno akcijo ali organizirali kakšen dogodek oziroma prireditev. Veliko stvari je izhajalo iz prostovoljne želje in namena po druženju članov društva, kar je na koncu vplivalo na dobro počutje in zadovoljstvo vseh sodelujočih in pa tudi krajanov. Leta 2006 sem bil en mandat tudi svetnik v Občinskem svetu Občine Domžale, kamor smo se uvrstili s svetniško listo Mihe Ulčarja. Tudi na tak način sem se seznanil z vidikom delovanja občine. Pozneje se s politiko nisem več ukvarjal, kar ostaja enako tudi danes. Menim, da lahko hitro pride do tega, da te umestijo v en ali drugi politični okvir in da mora biti novinar zvest sam sebi in biti izven teh okvirjev. Objektivno delovanje izven različnih strankarskih pogledov in nazorov mi omogoča novinarsko delo pri portalu, in po vseh teh letih delovanja sem prepričan, da je v skladu z mojim življenjskim poslanstvom.
Kakšni so cilji portala domžalec.si?
Glavni cilj od samega začetka, ki ga zasledujem z ekipo že osmo leto, ostaja enak. Na začetku smo bili zelo skromna ekipa v majhnem številu, z leti pa smo postali vedno večji. Cilj je, da hitro in ažurno informiramo javnost z različnimi vsebinskimi novicami z območij občine Domžale in ostalih okoliških občin. Ta cilj dobro zasledujemo, saj novice objavljamo sproti, ne glede na to, ali gre za delavnik, vikend ali praznik. Domžalec je spletni medij, kar pomeni, da si ne moremo privoščiti, da ne bi objavili vsaj nekaj novic dnevno.
Spletni medij je živa stvar in tudi sam ne bi mogel, da ne bi nič objavljal, saj je to delo postalo moj način življenja. Od jutra, ko se zbudiš, do večera, ko greš spat, si nenehno vpet
v kreiranje novih vsebin, ne glede na praznične dni. Drugi cilj je, da vedno znova nadgrajujemo in posodabljamo portal in dodajamo nove vsebine. Pred dvema letoma je portal doživel oblikovno prenovo in posodobitve, ves čas dodajamo nove vsebine, širimo obstoječe okvirje in se trudimo ostati motivirani prek novih izzivov. Ta cilj lahko dosegamo z odličnim kolektivom, ki je iz leta v leto številčnejši, posledično se pojavi več novih idej, ki jih skupaj tudi uspešno realiziramo.
Kako se je domžalec.si spreminjal skozi čas?
Čeprav že več kot tri desetletja živim v Domžalah, mi marsikdo še vedno reče, da je bilo na začetku največ vsebin vezanih na Homec in bližnji okoliš, od koder izhajam. Tam sem bil in sem še aktivno vpet v delovanje različnih društev, imel sem dostop do informacij, kaj se tam dogaja, in tako so nastajale prve vsebine. Na začetku delovanja portala me je veliko ljudi spraševalo, kaj je zdaj to, skozi leta pa se je gradila tudi prepoznavnost. Nekatera društva in organizacije so zelo hitro spoznala naš namen in delovanje ter nam že zelo hitro začela pošiljati tudi svoje vsebine. Tudi danes stopimo v stik še s kakšnim novim ali obstoječim društvom oziroma organizacijami, ki jih je v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin kar veliko. Seveda ne smem pozabiti na številne posameznike, ki se trudijo na svojih področjih. In prav je, da njihove zgodbe svoje mesto najdejo tudi v mediju. Če potegnem črto čez vso vsebino, ki jo objavljamo, lahko rečem, da ne delamo nobenih razlik in da se ves čas trudimo, da je objavljenih čim več vsebin z različnih področij. Prav zaradi tega boste mene ali moje sodelavce srečali na skorajda vseh dogodkih in prireditvah.
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik | 7
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
Za nekatere občane je center Domžal samo spalno naselje, nekaj kilometrov stran pa je slika precej drugačna. Ljudje se radi povezujejo, družijo, sodelujejo in to je razvidno tudi iz naših novic.
So kakšne izjeme pri objavi vsebin?
Edina izjema je pranje umazanega perila, saj menim, da kljub lokalnem okolju, naš portal ni primeren medij za tovrstno izražanje. Čeprav smo v primerjavi z nacionalnimi mediji manjši, se trudimo, da sledimo načelom novinarske etike in praksam korektnega, objektivnega, profesionalnega novinarskega poročanja. Velikokrat vsebine, predvsem pereče, ki nam jih posredujejo ali nanje opozorijo bralci, preverimo pri ustreznih organih, javnih zavodih, podjetjih, na občini, in dostikrat smo na podlagi tega pripravili objektiven prispevek na temo nekega problema. Prikažemo obe plati, če presodimo, da gre za konstruktivno zadevo, zanimivo za širšo množico ljudi.
Se društva tudi sama obračajo na vas?
Skozi leta smo prišli do točke, ko nas danes društva v veliki meri sama kontaktirajo in vedo, da tudi z objavo vsebine na portalu, ki je iz meseca v mesec, predvsem pa iz leta v leto bolj bran in prepoznan, dosežejo večjo promocijo njihovega dogodka in da posredovanje pomembnih informacij o društvu doseže veliko več ljudi, kot bi jih sicer. Postajamo pomembno stičišče informacij iz Domžal in okolice, na kar smo zelo ponosni, predvsem pa nam bolj kot številke o gledanosti in branosti pomenijo mnenje in povratne informacije s strani ljudi, ki so jim vsebine tudi namenjene.
Kako je z branostjo?
Seveda si po tihem želiš, da bi te spremljalo čim več bralcev, predvsem pa, da bi te bralci redno spremljali. Se pravi, da se bralci vedno znova vračajo, ker vedo, da bodo dobili nove informacije. Zato moraš biti ažuren ter bralcem ponuditi čim več različnih vsebin. Vsak dan znova. Lahko rečem, da obisk iz leta v leto strmo raste, prav tako tudi število stalnih bralcev, ki se vračajo vsak dan. Lani smo imeli skoraj štiri milijone ogledov strani, od tega je bilo posameznih uporabnikov nekaj več kot 435.000, kar nas izjemno veseli. V prvi polovici letošnjega leta pa smo imeli že milijon več ogledov kot v istem obdobju lani. Te številke veliko povedo tudi o tem, da je domžalec.si postal ogledalo Domžal in okolice navzven, saj veliko število bralcev prihaja izven našega lokalnega območja. Se pravi, da jih zanima, kaj se dogaja v našem lokalnem okolju. Po drugi strani se na portalu dela tudi lep arhiv, v sedmih letih in pol je bilo objavljenih že več kot 11.400 prispevkov, ki so ves čas dostopni bralcem.
Kakšne vrste zgodb in prispevkov vas navdihujejo?
Najbolj me navdihujejo zgodbe, kjer lahko kot novinar predstavim posameznika, ki počne nekaj posebnega in v tem uživa. Ob tem tudi spoznavam, kakšne različne in raznovrstne talente imajo ljudje v naših krajih. Vedno znova me fascinira aktivnost ljudi v tretjem življenjskem obdobju. V naših koncih imamo kar nekaj društev, v katera je vključenih ogromno posameznikov, ki želijo jesen življenja preživeti čim bolj aktivno. Prav tako sem presenečen in vesel, da imamo res veliko različnih dogodkov, velikokrat tudi po več na dan, in prav zaradi tega ugotavljam, da ne more nihče trditi, da se v Domžalah nič ne dogaja. Se dogaja in to zelo veliko. Je pa res, da je treba vstati s kavča in se udeležiti kakšnega dogodka. Prepričan sem, da prav vsak najde nekaj zase.
Zagotovo pri promociji dogodkov veliko pripomore naš medij, saj
skorajda ni dogodka, ki ga ne bi
medijsko pokrili. Tega se zavedajo tudi v organizacijah in društvih, ki organizirajo dogodke, saj nas ažurno seznanjajo in vabijo na prihajajoče dogodke. Zadnjič mi je nekdo omenil, da če nekega dogodka ni na Domžal-cu, potem tega dogodka ni bilo.
Kakšne dogodke najraje pokrivate?
Vsake tematike se z veseljem lotim. Všeč so mi prispevki, ko je treba tudi kaj raziskati in se bolj podrobno poglobiti v pridobivanje kakšnih informacij. So tudi prispevki, ko je treba uporabiti več domišljije, kot na primer pred časom, ko mi je nekdo poslal fotografije stare klopce s Šumberka. O njej sem naredil celo zgodbo, saj sem sledil navdihu, ji pripisal človeške lastnosti, užival v drugačnem pisanju. Na podlagi tega so se zgodili premiki tudi na strani Občine Domžale, ki je na tistem mestu postavila ploščad, klopca pa se je po petdesetih letih upokojila.
Kakšne človeške lastnosti bi pripisal portalu domžalec.si?
Zame je Domžalec mladenič, ki od nekdaj diha s krajem in širšo okolico, v kateri živi. Zanima ga vse in je rad na tekočem z informacijami, kaj se dogaja v kraju. Je razgledan in se zanima za to, kako delujejo ljudje, kaj ustvarjajo ...
Kdaj je bil ključni trenutek, ko je tudi domžalec.si prišel na višjo stopničko?
Rekel bi, da je trajalo kar nekaj časa. Ni bilo nekega prelomnega trenutka, ko bi se stvari začele odvijati po svoje. Na področju trženja imamo kar dosti rezerve in orjemo ledino, saj oglaševalci v lokalnem okolju še vedno zelo zaupajo tiskanim medijem. Opažamo pa premike in preskoke iz leta v leto, kar se kaže na večji bra-nosti. Obiskanost nas vedno znova pozitivno preseneča, obenem pa se celotna ekipa zaveda, da je treba biti vztrajen, konsistenten, pomembna je kvalitetna in ažurna vsebina, ne smeš obupati. Najbolj ključno in pomembno se mi zdi vlaganje v ekipo sodelavcev, ki s svojimi prispevki ustvarjajo portal, ki ga tudi sam z veseljem rad prebiram.
Katere so po vašem mnenju prednosti, ki jih prinaša posameznikova vpetost v lokalnem okolju?
Po mojem mnenju je najboljši občutek, če lahko posameznik prispeva za skupno dobro v lokalnem okolju, ko so ljudje zadovoljni nad dobro izvedenim delom. Na ta način se razširijo poznanstva, v našem delu pa točno veš, na koga se lahko obrneš z neko specifično tematiko, imaš kontakte, lažji dostop do ljudi in odprta vrata. V lokalnem okolju lahko vzpostaviš pristen stik z ljudmi. Naše lokalne zgodbe večinoma ne najdejo mesta na nacionalnem nivoju, zato se jim lahko bolj posvetimo.
Dostikrat se kolegi novinarji iz večjih medijev obrnejo na nas, ko se zgodi kakšna zadeva v teh krajih. Verodostojni in zaupanja vredni viri so zelo pomembni. Prav tako me ne skrbi, da bi nam zmanjkalo vsebin, saj je ogromno dogajanja v Domžalah in okoliških občinah.
Katere so kvalitete dobrega novinarja?
Dober novinar mora biti široko razgledan, seznanjen s tem, kaj se okoli njega dogaja, česar ne dobiš čez noč. Lani jeseni so uredništvo obiskali osnovnošolci, ki so včlanjeni v novinarski krožek, ki sem jim svetoval, naj veliko berejo in na ta način razvijajo svoj besedni zaklad ter spremljajo, kaj vse se dogaja okrog njih. Ključno je, da si dostopen in odprt do ljudi, da imajo občutek, da ti lahko zaupajo, saj ti bodo le tako lahko povedali, kar jih teži oziroma kar tebe kot novinarja zanima. Ljudem je pomembno, da so slišani in se zavedajo, da objavljamo verodostojne informacije. Ne ustavimo se samo pri enem mnenju ali stališču, ampak raziskujemo naprej. Zelo pomembna lastnost dobrega novinarja je tudi pozitiven pogled na svet, da poskuša potegniti nekaj dobrega iz vsake stvari.
Se vam zdi, da je v naši družbi problematična prenasičenost z informacijami?
Temu se žal ne moremo izogniti, saj so informacije dostopne na vsakem koraku. Vprašljiva je kvaliteta teh informacij, predvsem mladi težko ločijo kvalitetne informacije med poplavo informacij. Pri naši statistiki opažamo, da je najmanjši delež bralcev med 18. in 24. letom, kar lahko pripišemo temu, da mlade novice iz lokalnega okolja zanimajo bolj malo. Z ekipo stremimo k temu, da smo budni in da spremljamo, kaj ljudi zanima in se z inovativnimi pristopi trudimo, da se približamo tudi mladim bralcem. Nove vsebine in novi pristopi so nam velika motivacija za delo v naprej.
Letos bo domžalec.si praznoval osmo leto svojega delovanja. Če bi se s temi izkušnjami vrnili na začetek svoje poti, kakšen nasvet bi imeli zase?
Pred osmimi leti nisem imel posebnih pričakovanj, niti jih nimam sedaj. Osredotočen sem na kvalitetno opravljeno delo, na vztrajnost iz dneva v dan. Vmes so prišli tudi težki časi, vseskozi pa sem verjel v to zgodbo. Nikoli ni idealno, in se pojavijo zahtevnejše situacije, v katerih je ključno to, da zaupaš v projekt, sodelavce in svoje odločitve. Okolica je pred osmimi leti z zanimanjem sprejela portal domžalec.si, kjer se vsebine v primerjavi s tiskanimi mediji spreminjajo in dopolnjujejo iz dneva v dan. Seveda so se pojavili tudi negativni komentarji, vendar se nanje nisem oziral, niti jim ne posvečam pozornosti. Veseli me, da je ta zgodba med večino ljudmi sprejeta zelo dobro.
Na portalu je bilo v tem času objavljenih veliko vsebin. Če bi posplošil, kakšni ljudje so doma v Domžalah in okolici?
Lahko rečem, da imamo zelo aktivne posameznike in skupine. Je pa zanimivo to, da bolj, ko se pomikaš od centra Domžale proti ruralnim območjem, bolj se ljudje udeležujejo raznih dogodkov, so bolj odprti in se radi družijo. Za nekatere občane je center Domžal samo spalno naselje, nekaj kilometrov stran pa je slika precej drugačna. Ljudje se radi povezujejo, družijo, sodelujejo in to je razvidno tudi iz naših novic. Upam, da bodo mladi nadaljevali to tradicijo, na našem portalu pa bomo z veseljem poročali o zanimivih dogodkih. Ponosen sem, ker skupaj z ekipo sodelavcev ustvarjamo zgodbe, ki povezujejo in v tej smeri se bomo trudili tudi v prihodnje. □
▼TT TT
POLETNI FILMI
RIS
21.30 | KRALJ STATEN ISLANDA | komična drama / The King of Staten Island / režija: Judd Apatow /scenarij: Judd Apatow, Pete Davidson / igrajo: Pete Davidson, Bel Powley, Ricky Velez, Marisa Tomei / 2020, ZDA /136'/ Mojster komedije Judd Apatow s filmom o novih začetkih in prvimi koraki v pravo smer.
21.30 | SE VEDNO VERJAMEM | romantična glasbena drama /1 Still Believe / režija: Andrew Erwin, Jon Erwin / scenarij: Jon Erwin, Jon Gunn / igrajo: Abigail Cowen, Britt Robertson, Melissa Roxburgh, K.J. Apa / 2020, ZDA /115'/ Resnična zgodba, posneta po avto-biografiji z istim naslovom, sledi glasbeniku Jeremyju Campu in njegovi ljubezni do svoje prve žene, s katero se je kljub njeni smrtni bolezni poročil oktobra
21.30 | NEODVISNE | zgodovinska drama/Misbehaviour /režija: Philippa Lowthorpe/scenarij: Rebecca Frayn, Gaby Chiappe / igrajo: Keira Knightley, Greg Kinnear, Gugu Mbatha-Raw, Jessie Buckley / 2020, Velika Britanija, Francija/ 106'/Skupina žensk načrtuje, da bo prekinila lepotno tekmovanje Miss World 1970 v Londonu.
21.30 | KONJE KRAST | drama/Ut ogstjaele hester / režija: Hans Petter Moland / scenarij: Hans Petter Moland, Per Petterson /igrajo: Stellan Skarsgard, Tobias Santelmann, Jon Ranes, Bjrrn Floberg /2019, Norveška, Švedska, Danska/123'/Drama o ljubezni, izgubi, krivdi in zapuščini nacizma na Norveškem, posneta po istoimenski knjižni uspešnici Pera Pettersona.
21.30 | POSEBNI | komična drama / Hors norms / režija in scenarij: Olivier Nakache, Éric Toledano / igrajo: Vincent Cassel, Reda Kateb, Hélene Vincent, Bryan Mialoundama / 2019, Francija / 114' / Bruno in Malik mlade iz "težavnih" sosesk učita, kako delati s tistimi primeri avtistov, ki so še posebej zahtevni, pogosto celo brezupni in so jih vse druge organizacije zavrnile. Posebno partnerstvo za posebne osebnosti.
21.30 | VISOKA NOTA | glasbena drama /The High Note / režija: Nisha Ganatra / scenarij: Flora Gree-son / igrajo: Dakota Johnson, Tracee Ellis Ross, Kelvin Harrison Jr., Ice Cube, Zoe Chao, Eddie Izzard, Bill Pullman, Diplo /2020, ZDA /113' / Zgodba o dveh ženskah - Maggie, ki se želi prebiti v glasbeno industrijo, ki žensk dejansko ne jemlje resno ter Grace Davis, ki se kot glasbena ikona bori za obstanek v industriji, ki ženske okoli štiridesetih let potiskajo na stranski tir.
21.30 | VITA IN VIRGINIA | biografska romantična drama / Vita & Virginia / režija: Chanya Button / scenarij: Eileen Atkins, po pismih Virginie Woolf / igrajo: Gemma Arterton, Elizabeth Debicki, Isabella Rossellini / 2018, Irska, Velika Britanija / 110' / Resnična zgodba o strastnem in turbulentnem razmerju med literarno samo-hodko Virginio Woolf in enigmatično aristokratinjo Vito Sackville-West ter hkrati filmska pripoved o nastajanju romana Orlando, ki ga je spodbudilo njuno razmerje.
21.30 | PREVAJALCI | triler/The Translators/režija: Regis Roinsard /scenarij: Romain Compingt, Daniel Presley, Régis Roinsard / igrajo: Eduardo Noriega, Lambert Wilson, Olga Kurylenko, Riccardo Scamarcio /2019, Francija, Belgija / 105' /Devet prevajalcev, najetih za prevajanje nestrpno pričakovane zadnje knjige najbolje prodajane trilogije, je zaprtih v razkošnem bunkerju. Ko se na spletu pojavi prvih deset strani najbolj skrivnostnega rokopisa, postane sanjsko delo nočna
2
CET
3
PET
4
SOB
9
CET
10
PET
11
SOB
25
SOB
16
CET
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale | t. 722 50 50 www.kd-domzale.si/kino
V primeru dežja se projekcija prestavi v dvorano Mestnega kina Domžale.
Mestm Domžale
io | slamnik
številka 6 | junij 2020 | letnik lx
TEMA MESECA
NAJ BO SKOK V POLETNE POČITNICE NADVSE ZABAVEN!
Šole so za nekaj tednov zaprle svoja vrata, šoloobvezni otroci pa polni pričakovanj vstopili v najlepši del leta - počitnice. Teh se veselimo vsi, ne le tisti otroci, ki hodijo v šolo, tudi vrtčevski, pa študentje in seveda odrasli.
Mateja A. Kegel Foto: Freepik in Pixabay
To je čas, ko imamo občutek, da moramo doživeti vse in še več, kar nam med letom in v času številnih obveznosti ni uspelo. Včasih nam uspe sebi in najmlajšim pričarati vsaj del tega čarobnega, kar se njim sprehaja po domišljiji, in videti srečo v njihovih drobnih očeh je nepopisno veselje tudi za odrasle. A poletje je hkrati tudi skrb, sploh za starše, ki so zaposleni, nimajo vse poletje dopusta, hkrati pa so njihovi otroci brez poletnega varstva, in še ne dovolj stari in samostojni, da bi ta čas preživljali sami.
Zato smo tudi tokrat pred vstopom v poletje preverili, kaj vse se bo v Domžalah dogajalo to poletje. Verjamemo, da smo zajeli večji del vseh aktivnosti, s katerimi bomo poskušali pričarati čim več otroškega veselja in počitniških vragolij. Seveda pa tudi varstva, ki bo v nekaj tednih dodatno razbremenil starše in skrbnike nadobudnih malčkov.
Pa si poglejmo, kakšen skok v poletje so domžalske organizacije pripravile letos.
Pravljični Šumberk in njegova okolica
Letošnje poletje se boste po pravljično-doživljajski poti Pravljični Šumberk lahko večkrat odpravili kar sami, lahko pa se boste na to pot podali tudi v vodeni družbi. V soboto, 11. julija, ali v soboto, 8. avgusta, ob 10. uri dopol dan se lahko pridružite vodenemu ogledu Pravljičnega Šumberka. Zbor bo v Češminovem parku, skupaj pa bomo
pomagali lisički najti izgubljeni slamnik. Če boste ob tem ohranili še kaj energije, pa se lahko z otroki odpravite tudi na sprehod po domžalski čebelarski poti.
Tudi sicer Šumberk skriva kar nekaj zanimivih aktivnosti, ki so prijetne tudi v vročih poletnih dneh, ko rabi uidemo neposrednim sočnim žarkom. Gozd nam lahko nudi prijetno senco, hkrati pa ponuja razgiban sprehod ali rekreacijo v naravi, tudi na trim stezi.
Varstva, počitniški tabori in letovanja
Zveza prijateljev mladine Domžale:
Zveza prijateljev mladine Domžale skupaj z Osnovno šolo Venclja Perka
vabi v program Poletne počitnice. Počitniške aktivnosti bodo izvajali od 17. do 31. avgusta 2020, potekale pa bodo v prostorih društva Lipa in na Osnovni šoli Venclja Perka. Kot so nam zaupali, program otrokom omogoča druženje, učenje, ustvarjalno preživljanje prostega časa in gibanje. Dejavnosti za otroke so organizirali v času od 7.30 do 15.30, otroci pa tam lahko dobijo tudi malico in kosilo. Mesta se hitro polnijo, za le šest evrov na dan pa bodo domžalski otroci dobili zabavne zadnje počitniške tedne, tik pred vstopom v šolo. Obvezna je predhodna prijava do 30. junija 2020, prek spletne strani www.1ka.sila/289554 ali po telefonu 041 367 808.
Prav tako pa tudi letos Zveza prijateljev mladine Domžale v sodelovanju z Zavodom za letovanje in rekreacijo otrok Ljubljana v času poletnih počitnic 2020 pripravlja zanimive, ustvarjalne, aktivne, varne in predvsem zdrave poletne počitniške aktivnosti na letovanju, ki je namenjeno otrokom in mladim. Otroci bodo na letovanjih doživeli veliko prijetnih trenutkov v družbi sovrstnikov in izkušenih vzgojiteljev - animatorjev. Na voljo je več terminov letovanja na različnih lokacijah od Po-reča, Umaga, Pirana, Savudrije in Gorij. Otroci in mladostniki bodo tako poleg morskih doživetij doživeli tudi Potovanje okrog sveta, Fotoutrip, Šport, Gremo v Gorje, Gozdne aktivnosti, Lahkih nog naokrog, Gozdne pustolovščine in druge zabavne programe, ki so jih pripravili za njih skozi vse poletje. Podrobnejše informacije o letovanjih ter prijavi otrok in mladostnikov na letovanja so objavljene na spletni strani Zveze prijateljev mladine Domžale.
ŠAD Mavrica: Čeprav so v društvu ŠAD Mavrica aktivni skozi vse leto, pa je poletje zagotovo njihov čas. Tudi letos so za otroke pripravili poletne počitnice in aktivnosti, ki bodo potekale skozi vse poletje. Kot pravijo, je njihova prednost, da ves program izvajajo na prostem, kar pomeni, da otroci preživljajo čas brez računalnika in televizije ter uživajo v številnih drugih aktivnostih. Tudi letos se bodo otroci lahko preizkusili na že tradicionalnih Indijanskih počitnicah, ki bodo potekale v štirih terminih, in sicer od 29. junija do 3. julija, od 13.
do 17. julija, od 10. do 14. avgusta in od 24. do 28. avgusta. Zelo dobro obiskane so tudi njihove Mojstrske počitnice, za katere so letos razpisali nov, dodaten termin (20.-24. 7.), saj so bili vsi ostali že zapolnjeni. In kaj počnejo mali mojstri? Spoznavajo orodje, les, barve, blato, malto in beton ter različne mehanizme. Vse to, skozi igro in zabavne dogodivščine. Seveda pa bodo veščine za življenje otroci lahko pridobivali tudi na kuharskih počitnicah (24.-28. avgust), raziskovalnih počitnicah (27.-31. julij), spoznavali življenje od kmetije do kmetije (3.-7. avgust) ali pa uživali v naravoslovno tehničnih dogodivščinah, ki bodo potekale od 17. do 21. avgusta. Udeležite pa se lahko tudi tečajev plavanja ali petdnevnega tabora Gremo v gore, ki poteka na Gorenjskem. Vabijo pa tudi na brezplačne vadbe za otroke in odrasle v juliju in avgustu, in sicer vsak torek v parku Martina Krpana od 19. do 20. ure Vadba za zdrav hrbet za odrasle in gibalne urice za otroke. Več na www.sadmavrica.si.
Otok športa: Otok športa tudi letos pripravlja aktivno varstvo za otroke, ki želijo aktivne, zabavne in poučne počitnice. Skupaj z vesoljčkom IZ-ZY-jem bodo čofotali na bazenu in uživali ob različnih dopoldanskih aktivnostih. Aktivno varstvo je namenjeno otrokom od 4. leta starosti dalje. Pomerili se bodo v športni olimpija-di, napihljivem nogometnem pikadu, uživali v ustvarjanju XXL vodnih mehurčkov in ustvarjalnih delavnicah. Pri ustvarjalnih delavnicah bodo izdelali okvirčke iz lesa, jih pobarvali in okrasili ter naredili lep foto spomin na skupinske počitnice. Zadnji dan bo prav poseben, saj za vse starše in otroke pripravijo pica party ter se poveselijo ob podelitvi diplom vsem malim junakom. Vesoljček Izzy pa bo poskrbel za darila za vse otroke, ki se nam bodo pridružili. Kot pravijo, so starši lahko brez skrbi, saj bo aktivno varstvo tekom celotnega poletja organizirano tudi v primeru zaprtja bazena. »Čofotanje na bazenu bomo nadomestili z drugimi športnimi vsebinami, ki jih bomo prilagodili dani situaciji. Vaše junake bomo v vsakem primeru z veseljem sprejeli v našo družbo,« so še sporočili. Več na www.otok-sporta.si.
Športno društvo FAN VIT-AS: Plavalni tabori pa bodo med šolskimi počitnicami vsak dan od 7. do 16. ure potekali tudi v organizaciji Športnega društva FAN VIT-AS. Pripravili so različne programe, od konjička, ki je namenjen neplavalcem in mlajšim otrokom od štirih do osmih let, do delfinč-ka za otroke od osem do 14 let. Poleg plavanja bodo uživali tudi v ob vodnih igrah v bazenu in na travniku. Termini potekajo od 13. 7. do 14. 8. 2020. Vabijo pa tudi na športno-raziskovalne tabore, ki bodo potekali v Domžalah in okolici. In kakšni dnevi otroke čakajo na tem taboru? Teniško-plavalni, kolesarsko-jahalni dan, baseball, nogomet in kopanje, lokostrelstvo, ro-lanje in plavanje ter iskanje skritega zaklada in ostale zabavne igre. Več na www.fanvit-as.com.
Škrat Petka: Tudi Škrat Petka v letošnjem poletju vabi na plavalne počitnice, ki bodo potekale vse od 13. julija do 14. avgusta. Prijavite se lahko prek elektronskega naslova: skratpetka@ gmail.com.
Športna društva s počitniškimi programi
NK Radomlje: Tradicionalen, zabaven in nepozaben je Športni poletni tabor, ki ga pripravljajo v Športnem parku Radomlje. Potekal bo v štirih terminih, in sicer od 29. 6.-3. 7., 6.
7.-10.	7., 13. 7.-17. 7. in od 24. 8 .-28.
8.	Namenjen je deklicam in dečkom od šest do 12 let, ki bodo na taboru uživali v aktivnostih, kot so odbojka na mivki, nogomet, košarka, badminton, rola-nje, nočitev v šotorih (po izbiri), igre z vodo, se podali na bazen, uživali v lovu na zaklad, bitki talentov, se učili priprave domačih sadnih napitkov in osnov preživetja v naravi, igrah brez meja, se preizkušali v angleščini ter športnih igrah naših dedkov in babic. Več informacij: www.nk-radomlje.si.
Kotalkarski klub Pirueta: Kako drugače kot v poletje zakorakati ... oziroma še bolje, se zapeljati na kotalkah!
V	Kotalkarskem klubu Pirueta tudi letos pripravljajo tečaj kotalkanja za najmlajše. Kaj vas čaka? Zabavno učenje osnovnih in zahtevnejših prvin umetnostnega kotalkanja pod strokovnim vodstvom. Tečaj umetnostnega kotalkanja je namenjen otrokom vseh starosti, tako popolnim začetnikom kot tistim, ki osnovne prvine kotalkanja že obvladajo ter si želijo naučiti več. Tečaj bo potekal v prvem počitniškem tednu, od 29. junija do 3. julija. Prvi štirje dnevi tečaja so plačljivi (30 evrov), zadnji dan pa vabijo vse, ki bi se želeli preizkusiti na kotalkah, da se jim pridružijo brezplačno. Tečaj bo potekal vsak dan od 19. do 20. ure, v Športnem parku Domžale, na ploščadi drsališča. Več informacij na: pirueta.domzale@gmail.com.
Plavalno društvo Domžale in Športno društvo Sonček: Letošnje poletje bodo otroci od 4. do 14. leta lahko uživali tudi v poletni šoli plavanja z gi-mnastično šolo in popoldanskim varstvom. Otroke v treh terminih čaka celodnevno učenje in zabava, dogajanje pa bo potekalo od 29. 6. do 10. 7., od 13. 7. do 24. 7. in od 17. 8. do 28. 8. 2020.
V	programu je zajetih 30 ur plavanja
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik | 9
TEMA MESECA
in 15 ur gimnastične šole. Kot pravijo, bodo s kvalitetnim učenjem plavanja poskrbeli, da se bodo mlajši v vodi počutili kot žabice, starejši kot ribe, tisti najbolj zahtevni pa bodo deležni že pravih plavalnih treningov. Pri gimnastiki bodo imeli otroci priložnost varne in kvalitetne vadbe gimnastič-nih prvin in akrobatike, primerne njihovemu predznanju in sposobnostim. Če bo kdo kakšen dan preutrujen za vadbo gimnastike, bodo ta čas namenili igricam in zabavi. Več informacij na www.plavalnodrustvo-domzale.si.
ŽOK Domžale: Tudi Ženski odbojkarski klub Domžale v letošnjem letu pripravlja Poletni tabor na mivki 2020.
izpolnijo zgibanko in osvojijo nagrado. Prav tako so zanje pripravili bralno--spodbujevalne projekte, kot so Poletni križ-kraž, Premetanka in Namigi za branje. Za otroke in mladostnike od treh do 15 let so pripravili še eno nagradno igro z naslovom Zaklad se skriva v knjigah, otroci in mladostniki od šestih do 15 let se lahko v okviru program Odklopi se! družijo ob družabnih igrah, si izposodijo vrečko preseneča-nja (knjige po izbori knjižničarjev), se podajo s knjigo v naravo (knjigobežni-ce) ali spoznavajo Kozolec in sodelujejo v fotografskem natečaju. Pozabili niso niti na odrasle, ki se lahko odpravijo v Lov na besede. Kaj je to, pa preverite na www.knjiznica-domzale.si.
Kaj se obeta? Pet dni zabave, druženja in odbojke na mivki, in sicer od 6. do 10. 7. mini odbojka za otroke letnik 2009 in mlajše ter od 13. do 17. 7. mala odbojka za otroke letnika 2007 in 2008. Poleg odbojke jih čaka še uživanje na kreativnih delavnicah in kopanju. Več informacij www.zok-domzale.si.
Planinsko društvo Domžale: V Planinskem društvu Domžale v okviru mladinskega odseka načrtujejo aktivnosti za otroke in mladino v poletnih mesecih. V avgustu bodo izvedli večdnevni zahtevnejši pohod po Julijskih Alpah, in sicer od 13. od 16. avgusta 2020. Namenjen je starejšim osnovnošolcem in osnovnošolkam. Druga načrtovana aktivnost pa ja družinski tabor, ki bo potekal med 28. in 30. avgustom 2020 na Domžalskem domu na Mali planini. Več informacij: www.pdd.si.
Center Kiron: Če so vaši otroci ljubitelji konj, pa je morda prav Center Kiron v Radomljah pravi naslov zanje. Ukvarjajo se z inovativnim, naravnim in celostnim pristopom do konj in jahanja ter z raziskovanjem moči konja kot učitelja v osebnem razvoju. Ponujajo trening osebnostne rasti s konjem, celostni tečaj jahanja, ples s konji, sakralno ježo, meditacijo s konji in programe za mlade konjesrčne. Več informacij na www.centerkiron.com.
Jezikovne, ustvarjalne, bralne in druge počitnice Oratorij 2020: Tudi letošnje leto bo potekal Oratorij v organizaciji domžalske župnije, in sicer od 29. 6. do 3. 7. Letos bo potekal pod sloganom Zaupam, zato si upam!, kjer bodo otroci in mladi spoznavali kraljico Estero, svetopisemsko junakinjo, ki je s svojim zaupanjem v Boga dokazala njegovo moč. Oratorij je namenjen vsem osnovnošolskim otrokom.
Oratorij pa pripravljajo tudi v Društvu mladih Jarše, ki vabijo na enega od treh terminov, in sicer od 30. 6.-2. 7. (od 1. do 6. razreda), od 4.-6. 7. (od 7. do 9. razreda) in od 8.-10. 7. 2020 (od 1. do 6. razreda). Več informacij drustvo.mladih.jarse@gmail.com.
Knjižnica Domžale: Če so vaši otroci ljubitelji knjig ali pa si želite, da bi to postali, so tudi v Knjižnici Domžale pripravili zanimive aktivnosti za vse generacije, od najmlajših, predšolskih otrok pa vse do odraslih. Za najmlajše od treh do 10 let letošnje poletje pripravljajo Želvino poletno bralno popotovanje, kjer otroci preberejo knjigice,
Jezikovni svet NAVITAS: Če si želijo vaši otroci preživeti bolj mednarodne počitnice, pa bi bil morda Mednarodni poletni jezikovni tabor kot nalašč za njih. Od 12. do 18. 7. bo potekal glasbeno-jezikovni tabor za otroke od osmih do 12 let, od 25. 7. do 1. 8. pa za foto-športni tabor za otoke od 10 do 15 let. Otrokom je na taboru omogočen pristen stik z naravo z vsemi čuti, brez uporabe elektronskih naprav in televizorjev. Učenje jezikov je integrirano v dopoldanske in popoldanske tematske delavnice, ki potekajo večinoma v naravi. Več: www.poletni-tabori.si.
Hiša na travniku: Poletno angleško varstvo pripravljajo tudi v Hiši na travniku. Potekalo bo od 17. do 21. avgusta 2020 od 8. do 16. ure, namenjeno pa je otrokom od šestih do 10 let. Kot pravijo, bodo štiri ure dnevno posvetili učenju angleščine, s pomočjo različnih
didaktičnih pripomočkom. Po vsakem trdem delu pa sledi zabava, in tudi te ne bo manjkalo, obljubljajo, saj bodo otroci iskali skriti zaklad, se preizkusili v vlogi kuharjev, postali umetniki ter se v vročih dneh ohladili z vodnimi igrami. Več informacij: 031 285 276.
Dude: Jezikovne poletne delavnice bodo od 17. do 21. avgusta potekale tudi v Dudah. Otroci od pet do 14 let se bodo učili angleščino, spoznavali eksotične živali, obiskali Slamnikarski muzej, iskali lisičko na Šumberku, se udeležili piknika ter se pripravili na novo šolsko leto. Več informacij www.dude.si.
Center za mlade: Na vesele poletne počitnice vabijo v Centru za mlade Domžale. Prvi termini so na voljo že od 29. junija do 17. julija, zadnji pa od 24. do 28. 8., od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro, namenjene pa so otrokom od 1. do 5. razreda.
Niso pa pozabili niti na mlade od 15. leta dalje, ki bodo uživali na različnih brezplačnih delavnicah, in sicer: od 29. 6. do 1. 7. se bodo vsak dan srečali ob 16. uri, kjer bodo pod vodstvom akademske restavratorke Urške Grošelj uživali v delavnicah T-shirt poslikave. Od 6. do 8. julija bo vsak dan med 17. in 20. uro potekala delavnica animiranega filma, kjer bodo ustvarjali scenarij, zgodboris, likovno podobo in vse skupaj s kolaž tehniko spremenili v animiran film. Tretja pa je delavnica naravne kozmetike, ki je namenjena mladim do 30. leta starosti. Potekala bo 2. 7. ob 18. uri pod vodstvom dipl. kozmetologinje Anje Vrhovec. Obvezne so predhodne prijave, več inform acij pa na www.czm-domzale.si.
Dežela igral: Ponovno pa je odprla vrata Dežela igral, najslajša zabava nad mestom, kot pravijo. A to poletje ne le v obliki vsakodnevne igralnice, pač pa so pripravili tudi počitniško varstvo in dogodivščine za otroke, od petih let dalje. In kaj bodo počeli na počitniških ustvarjalnicah? Vsak dan nekaj novega: poslikava obraza, XXL igre, družabne igre, karaoke, športne igre, sprehod v bližnji gozd, tematski dnevi, kot je iskanje zaklada, magična bitja, živalski vrt, plesna zabava in mnogo več. Termini potekajo vse od 29. junija do 31. julija od 9. do 13. ure. Več informacij: vesna.gabor@gmail. com. □
poletni koncerti na dvorišču pr' Berniku
LUSTERDAM
nam bodo lepo godrnjali v petek, 17. julija ob 21h
MANCA BERLEC
več informacij in vstopnice na: www.kd-domzale.si
io | slamnik
OBČINSKI SVET
številka 6 | junij 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
Po daljšem premoru domžalski svetniki spet sedli v svetniške klopi
Domžalski občinski svetniki so se v četrtek, 18. junija 2020, sestali na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila sicer sklicana za marec, pa potem zaradi razglašene epidemije nalezljive koronavirusne bolezni in varnostnih razlogov ni bila izvedena. Svetniki so imeli kar obsežen dnevni red, in sicer kar enajst točk.
Miha Ulčar
Foto: Vido Repanšek
Pod prvo točko dnevnega reda so svetniki s sklepom potrdili mandat nadomestni članici Občinskega sveta Občine Domžale Sonji Orešek, saj je župan 26. februarja 2020 s strani občinske svetnice Marjete Kristan prejel pisno odstopno izjavo. O tem je župan obvestil Občinsko volilno komisijo Občine Domžale, ki je pozvala Sonjo Orešek, ki je bila na listi za odstopljeno svetnico, da poda izjavo, da soglaša z mandatom občinske svetnice za preostanek mandata. Ker je s prenehanjem svetniškega mandata dosedanji svetnici prenehala tudi funkcija v odborih občinskega sveta, so svetniki na podlagi predlogov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za člana odbora za prostor imenovali Anžeta Korošca, za članico odbora za komunalne dejavnosti in varstvo okolja Sonjo Orešek. Za predstavnika Občine Domžale v svetu javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Rodica pa je bila imenovana Lucija Šarc. Svetniki so za novega člana odbora za finance in premoženje imenovali Aleša Trtnika, za predstavnika zainteresirane javnosti v svet javnega zavoda Center za mlade pa imenovali Andraža Gregoriča. Potrdili so tudi predlog za imenovanje članov sveta Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti OI Domžale, in sicer so v svet imenovani: Alojz Stražar, Tatjana Hor-jak in Nina Centa.
Sklep o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2020
Odlok o priznanjih Občine Domžale določa priznanja občine, ki se podeljujejo posameznikom, skupinam ali pravnim osebam za dosežke na različnih področjih dela in ustvarjanja, s katerimi pripomorejo k boljšemu, kvalitetnemu in bogatejšemu življenju občanov ter k ugledu in razvoju Občine Domžale. Sklep o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2020 je bil sprejet soglasno.
•	Častna občanka - Vera Vojska (za izjemno požrtvovalnost, sposobnost povezovanja in sodelovanja, skrb za sočloveka ter za promocijo občine).
•	Zlata plaketa - Dr. Franc Hribovšek (za prizadevno delo na področju varovanja in krepitve kulturne dediščine, posebej folklore).
•	Srebrna plaketa - Nina Mav Hrovat (za njeno delo na področju promocije branja otrok, ustvarjanja kulturnega življenja v Radomljah ter izjemnega pisanja za otroke in mladino).
•	Srebrna plaketa - Ivan Kozarič (za dolgoletno delo na glasbenem področju, igranje pri Godbi Domžale in ohranjanje lovske glasbene kulture v Domžalah).
•	Bronasta plaketa - Mirjana Kavčič (za dolgoletno članstvo v Foto kino in video klubu Mavrica Radomlje).
•	Bronasta plaketa - Kulturno društvo Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale (Ob jubileju - 40-letnici uspešnega dela).
•	Bronasta plaketa - Marta Majdič (za njeno ljubiteljsko in požrtvovalno delo v domačih gledaliških predstavah).
•	Nagrada Občine Domžale - Šahovska sekcija Društva upokojencev Domžale (za uspešno organizacijsko in tekmovalno delo na področju šaha upokojencev).
•	Nagrada Občine Domžale - Spominčica - Združenje za pomoč pri demen-ci Slovenije, podružnica Domžale (za pionirsko in izjemno delo na področju ozaveščanja in obveščanja javnosti o demenci)
•	Nagrada Občine Domžale - Tone Bak-šič (za dolgoletno nesebično delo v društvih in v društvu Lipa Domžale).
•	Nagrada Občine Domžale - Slavko Hren (za njegovo delo v Moškem pevskem zboru upokojencev Janez Cerar Domžale).
•	Nagrada Občine Domžale - Pia Brodnik (za njeno dvajsetletno sodelovanje v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan).
Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2019 - skrajšani postopek
Mag. Marjeta Podpeskar Omahen, vodja oddelka za finance in gospodarstvo, je v obrazložitvi povedala, da rebalansov proračuna za leto 2019 ni bilo. Na dan 31. 12. 2019 so realizirali 30.146.464 evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več, kot so načrtovali. Realizacija odhodkov je znašala 30.353.219 evrov, kar je 78 %. Če k realizaciji, ki ima za posledico tudi že realiziran denarni tok, prištejejo še pogodbeno realizacijo, ki izhaja iz finančnih obveznosti podpisanih pogodb v letu 2019 v višini 2.127.555 evrov, je skupna realizacija odhodkov 83 %. Pred začetkom razprave je župan podal predlog, da se zaradi racionalnega poteka seje razprava posameznega svetnika pri tej točki omeji na pet minut in dve repliki. O omejitvi razprave so nekateri svetniki izrazili nezadovoljstvo, je bil pa sklep o omejitvi na glasovanju sprejet z večino vseh glasov.
Branko Heferle (LMŠ) je v razpravi povedal, da je zaključni račun ogledalo občinske uprave in vseh, ki so financirani iz občinskega proračuna. Dotaknil se je časovnega termina sprejema zaključnega računa ter tudi ostanek finančnih sredstev, saj je bila realizacija proračuna 78 %. V nadaljevanju je omenil prerazporeditve v proračunu, o čemer občinska uprava ni poročala občinskemu svetu. Ob tem se je obregnil ob obrazložitve, zakaj določene postavke niso bile realizirane. V razpravi se je dotaknil tudi nadzora porabe finančnih sredstev, in sicer koliko je bilo ugotovljene nenamenske porabe. V razpravi se je oglasil tudi Matej Ora-žem (LMM), ki ga je najprej zanimalo stanje v zvezi z Ekoparkom in zakaj še ni realiziran, v nadaljevanju pa izpostavil park Martina Krpana, ki ni z besedo opisan v zaključnem računu. Ob tem ga je zanimalo, zakaj se nekatere investicije, ki presegajo 100.000 evrov, ni nič potrjevalo na občinskem svetu in pa o tem obveščalo svetnike.
Na vprašanja svetnikov je najprej odgovarjala Marjeta Podpeskar Oma-hen, ki je najprej povedala, da sankcij glede zamude sprejema zaključnega računa ne bo. O nadzoru je povedala, da ga opravlja Nadzorni odbor, vsako leto pa imajo revidiran zaključni račun, ki ga opravlja zunanja revizija. O prerazporeditvah v proračunu pa je dejala, da jih dela vsaka občina. Glede pripomb v zvezi z ZŠRD in investicijami pa je Kristina Slapar, vodja oddelka za družbene dejavnosti, pojasnila, da je na pobudo Občine Domžale tam potekal zunanji nadzor in sicer za obdobje od 2017 do 31. 5. 2019. Zunanji nadzor po besedah Slaparjeve ni ugotovil nepravilnosti. Povedala je še, da je zemljišče, kjer je park Martina Krpana, v lasti ZŠRD, tako kot še veliko drugih zemljišč in objektov.
Svetniki so zaključni račun na glasovanju sprejeli z večino glasov.
Sklep o sprejemu o predlogu cene storitve pomoč družini na domu
Družba Comett oskrba, d. o. o., ki na območju občine Domžale izvaja storitve pomoč družini na domu, je predlagala novo ceno za izvajanje programa pomoči družini na domu. V obrazložitvi je predstavnik te družbe povedal, da je dvigu cen botroval dvig minimalne plače v javnem sektorju, to pa v njihovi dejavnosti pomeni precejšen dvig stroška dela. Po besedah Kristine Slapar, vodje oddelka za družbene dejavnosti, dvig cene ne pomeni dvig za uporabnika, saj strošek zanj ostane enak. Razliko v dvigu cene bo pokrila Občina Domžale iz proračuna.
Ivan Pšag (LMM) je v razpravi dejal, da je pričakoval, da se bo dvig cene zgodil tudi letošnje leto. Zanimalo ga je, zakaj povišanje cene te storitve in zakaj smo za te storitve dražji kot v Ljubljani in Kamniku. Z njim se je strinjala Urška Javornik (LMŠ), ki je ravno tako poudarila, da so cene te storitve najdražje pri nas in da bo treba na tem področju nekaj narediti. Predlagala je, da bi to storitev opravljal še kakšen koncesionar. Dvig cene sta podprli Andreja Pogačnik Jarc (LTD) in Majda Pučnik Rudl (SDS), saj sta menili, da je prav, da starostniki in tisti, ki potrebujejo pomoč, ostanejo čim dlje v domačem okolju.
S sklepom, podprla ga je večina vseh prisotnih svetnikov, je Občinski svet Občine Domžale sprejel ceno storitve pomoč družini na domu, ki znaša: ob delavnikih in sobotah - 19,63 evra na efektivno uro, v nedeljo ali nočnem času - 27,21 evra na efektivno uro, na dan državnega praznika in dela prostega dne - 28,27 evra na efektivno uro. Osnova za izračun cene storitve pomoč družini na domu za uporabnika je 17,21 evra na efektivno uro, razliko subvencionira Občina Domžale.
Odlok o imenovanju ulice v naselju Srednje Jarše - druga obravnava
Novo naselje v Srednjih Jaršah, ki obsega približno 20 novih stanovanjskih objektov, se nahaja južno od obstoječe Mlinske ceste. Ta pa je že zdaj razvejana in nepregledna z vidika uličnega sistema. Zaradi lažje orientacije v naselju je bil podan predlog, da se novozgrajena ulica imenuje z novim imenom, in sicer Alpska ulica. Jure Košutnik, vodja oddelka za urejanje prostora, je povedal, da se ta odlok med prvim in drugim branjem ni nič spremenil. Sklep o imenovanju ulice so svetniki podprli soglasno.
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »V7/7 - 107 Oljarna - jug« - druga obravnava
Ureditveno območje je v prostorskih planskih aktih občine Domžale opredeljeno kot zazidljivo, predpisana je izdelava prostorskega izvedbenega načrta. Jure Košutnik, vodja oddelka za urejanje prostorja, je povedal, da se postopek vleče že dobro desetletje, svetnikom pa je predstavil tudi postopke v povezavi s projektom. Med drugim je bil tudi v javni obravnavi, februarja letos pa so na pobudo Krajevne skupnosti Vir pripravili tudi zbor krajanov, kjer so prejeli kar nekaj pripomb, na katera so odgovorili in so del gradiva za sejo.
Po besedah Leona Kobetiča iz podjetja Locus, d. o. o, ki je svetnikom predstavil projekt, območje meri 2,89 ha in leži na južnem delu naselja Vir med Sončno ulico na vzhodu in Mlinščico na zahodu in v naravi predstavlja degradirano območje nekdanje Oljarne Domžale. Ključni namen je sanacija tega degradiranega območja, v prostorskem načrtu pa je že dlje časa. Za projekt je bil izveden vabljen natečaj, ki predvideva sosesko z desetimi objekti in največ dvajset stanovanji na objekt. Garaže bodo pod zemljo, v soseski bo velik del zelenih in urbanih površin. Eden glavnih problemov te lokacije je promet. Križišča, na katere se soseska neposredno povezuje, po prometni študiji niso problematična. Študija predlaga primeno sinhronizacijo in optimizacijo krmiljenja semaforjev. Nakazuje pa da je to kratkoročna rešitev, dolgoročna reštev je povezovalna cesta Želodnik-Vodice.
Matej Oražem (LMM) je v razpravi povedal, da je projekt korektno pripravljen. Dejal je, da predlaga dodaten sklep, in sicer vezan na promet. Občinski svet Občine Domžale zadolži občinsko upravo, da do 1. 9. 2021 izvede in predstavi temeljito in celovito prometno študijo za celotno vplivno območje na relaciji AC-Radomlje-Depala vas-Želodnik. To bo po njegovih besedah dokument, na podlagi katerega bodo v prihodnosti lahko vse investicije vrednostno ocenjevali in potem tudi lahko sprejemali neke zaključke.
Svetniki so na glasovanju soglasno podprli oba amandmaja uprave ter osnovni sklep v gradivu ter z večino glasov dodatni sklep, ki ga je podal Matej Oražem.
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »D29/1 Brinje 1« - skrajšani postopek - nadaljevanje prekinjene točke Omenjeni odlok so občinski svetniki po skrajšanjem postopku obravnaval
na 11. redni seji, so pa to točko dnevnega reda na podlagi predloga in sklepa svetniške skupine LTD prekinili, in sicer z obrazložitvijo, da so že med sprejemanjem odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »D29/1 Brinje 1« predlagali, da se naredita dve krožišči in da se cestna ter komunalna infrastruktura uredita tako, da bo življenje tamkajšnjih krajanov teklo nemoteno. Ker je krožišče K07 izpadlo iz trenutnega odloka o urejanju OPN, nimajo zagotovil, da bo kro-žišče narejeno.
V razpravo se je vključil Ivan Pšag (LMM), ki je povedal, da so še vedno na isti valovni dolžini s krajani. Izpostavil je, da so prejeli dodatno gradivo za to točko dnevnega reda, iz katerega pa še vedno ni razvidno, kako veliko bo križišče in kako bo locirano. V gradivu so samo skice in tlorisi, iz katerih po njegovem mnenju ni razvidno. V nadaljevanju je izpostavil še nekatere stvari, ki po njegovem mnenju še niso urejene, bodo šle pa mimo volje stanovalcev. Zaradi tega so krajani vložili presojo ustavnosti in zakonitosti na ta odlok in tožbo na Upravno sodišče. Metod Mar-čun (LMM) je dejal, da mu je zelo žal, da se projekti, kot je ta, delijo na leve in desne, naše in vaše ter ekonomske interese, namesto da bi zagovarjali interese občanov. Predstavnik investitorja je povedal, da ta odlok govori o programu komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, in o tem, kako se ti stroški porazdelijo. Gregor Horvatič (Zeleni Slovenije) je pred glasovanjem obrazložil svoj glas, in sicer, da je proti takšnemu odloku. To pa zato, ker podpira krajane in ne kapital.
Odlok so svetniki na glasovanju podprli z večino vseh glasov.
Predlog sklepa o določitvi višine turistične in promocijske takse za območje občine Domžale
Alenka Resinovič Reza, svetniška skupina Lista Reza, je na občinski svet podala pobudo, da bi morali zaradi posledic koronakrize na območju občine Domžale turistično in promocijsko takso začasno popolnoma ukiniti. Predlagateljica meni, da je turizem panoga v občini Domžale, ki je še v fazi razvoja in je ravno zato še toliko bolj dovzetna za neugodna obdobja. S tem bi v tem težkem času, ki sledi epidemiološkim razmeram, neposredno razbremenili turiste v občini Domžale, posredno pa bi domače nastanitvene obrate lahko naredili privlačnejše zaradi neposrednega znižanja končne cene, ki jo plača uporabnik. Eden izmed predlaganih sklepov se je glasil, da se turistične takse in promocijske takse za obdobje od 1. julija 2020 do 31. decembra 2021 ne zaračunava. Na pobudo svetnice je stališče in amandma podal župan, ki je dejal, da se delno strinja z besedilom sklepa, in sicer v delu, ki pravi, da se turistične takse in promocijske takse ne zaračunava za obdobje od 1. julija 2020 do 31. decembra 2020.
Svetniki so z večino glasov sprejeli predlog sklepa z amandmajem župana in osnovni sklep o višini turistične takse v gradivu.
Sledili sta še točki sklep o lokacijski prevetritvi za del enote urejanja prostora ST-06 ter ukinitev statusa javnega dobra za nekatera zemljišča, ki so predmet menjave, prodaje in pridobitve gradbenega dovoljenja. Za konec 12. redne seje pa so sledila še svetniška vprašanja, pobude in predlogi. □
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
OBRAZI DOMŽAL
FRAJER IN LEGENDA GRESTA NA ELEKTRIKO
MARTIN MERTIK, IZDELOVALEC ELEKTRIČNIH KOLES
Električna kolesa postajajo vse bolj priljubljena zaradi udobja, praktičnosti in mode. Temu je sledil tudi Martin Mertik z Vira pri Domžalah.
Primož Hieng Foto: Primož Hieng
artin je sicer tehnik računalništva s končano srednjo šolo. Lotil se je nenavadnega posla, v katerem je trenutno povsem sam. Izdeluje namreč nadvse zanimiva in imenitna električna kolesa..
V ponudbi imate dva modela, poimenovali ste ju je Frajer in Legenda. Potem ste ponudbo še razširili. Najprej nas zanima, kako ste zašli v svet električnih koles, baterij in vsega, kar je s tem povezano.
Proti koncu osnovne šole sem na kanalu youtube zasledil izjemno hitro električno kolo. Takrat me je to začelo zanimati, ker pa je izdelava podobnega kolesa takrat stala 12.000 evrov, sem moral to željo prestaviti na naslednjih sedem let. Vmesni čas sem zapolnil s pridobivanjem tehničnih znanj in prakse na različnih področjih. Pred nekaj leti je končno napočil čas, ko sem se lotil svojega prvega osebnega projekta 'ekolo' z mislijo in željo, da bom tovrstne izdelke ter storitve nudil tudi svojim bodočim strankam.
Izdelavo koles pod blagovno znamko Bull Bikes ste začeli tako rekoč iz nič.
Najprej sem izdelal zeleno kolo iz serije downhill. Na začetku nisem imel nobenih pravih načrtov, le kupoval sem sestavne dele. To prvo kolo sem izdeloval leto in pol, tako je nastalo verjetno najmočnejše električno kolo v Evropi. Hitrost 100 km/h doseže v slabih štirih sekundah. Ponuja tudi regenerativno zavoro, s katero ob uporabi še dodatno polni baterijo in podaljša vaš domet, ki je že v osnovi približno 140 km.
Je tako kolo varno?
Električno kolo je izdelano tako, da je čim bolj varno za uporabnika, še vedno pa je vsak odgovoren zase in za svoje početje oziroma varnost na cesti. Vsakemu priporočam uporabo čelade in druge zaščitne opreme, ki je ključnega pomena za uporabo vseh dvokoles.
In kako je šlo naprej?
Nato sem izdelal naslednje unikatno kolo, Cruiser, s široko balanco in še bolj atraktivnim izgledom. S tem kolesom sem nekako dobil smernico, da je to stil kolesa, ki ga želim v prihodnosti nuditi svojim strankam zaradi njihove uporabnosti, udobja in izgleda. Obe kolesi sem prodal, s tem denarjem pa sem kupil prve okvirje za čisto novo serijo Cafe Racer. Nato sem si izdelal načrt, kakšne modele koles bom prodajal, kako bo izgledala spletna stran, kakšna bodo imena koles in tako naprej. Zbiral sem denar in začel sestavljati električna kolesa. Tako sta nastala kolesi Frajer in Legenda.
To je bolj unikatna izdelava električnih koles...
Kolo Legenda je osnovna različica, zaklenjena na najvišjo hitrost 25 km/h, v primeru strankine želje po odstranitvi blokade pa celo 40 km/h. Ima baterijo z največjo zmogljivostjo
Martin Mertik v svoji delavnici
in dometom na trgu. Izgled kolesa je nekaj posebnega, je zanimivo, nenavadno in privlačno. Spominja na stil motornih koles z začetka 20. stoletja.
Pravite, da je električno kolo Frajer hitrejše, saj doseže hitrost do 90 km/h, čeprav je ob prodaji zaklenjeno na 25 km/h.
Vsem, ki mislijo, da so električna kolesa dolgočasna in neuporabna, želim s svojimi električnimi kolesi dokazati ravno nasprotno. Baterija z 2500 Wh je v povprečju petkrat zmogljivejša od baterij električnih koles, ki jih lahko kupimo v trgovini v cenovnem razredu od 2500 do 3500 evrov. Kolo ima tudi lep barvni LCD zaslon, udoben sedež, udoben položaj za voznika in celo barvno kombinacijo lahko izberete.
So baterije vaš izum?
Ne, ne, vse baterije so sestavljene iz litij-ionskih celic. Na trgu obstajajo različne celice različnih kvalitet. Obstajajo kitajske generične celice, ki pa niso dobre, na drugi strani so proizvajalci, kot so Samsung, LG, Panasonic in Sony s katerimi sodelujem. Iz teh celic izdelam neko določeno obliko, primerno za obliko kolesa, ki jih med seboj povežem v baterijski sklop. To je potrebno storiti na pravi način, da pride do učinkovite rabe energije, da je baterija varna in podobno. Vgradi se varovala ter dodatne sisteme za varnost pri polnjenju baterije in praznjenju ob vožnji.
Baterija torej lahko zagori?
Obstaja tudi ta možnost, tako kot pri motorjih z notranjim izgorevanjem, to
Med sestavljanjem novega kolesa
Mertikovo kolo tehta 28 kg.
je pri klasičnih avtomobilih in motorjih. Ključnega pomena je uporaba litij--ionske celice najvišje kvalitete, ustreznih polnilcev in varnostnega sistema BMS. Nekateri tega sistema sicer ne vgrajujejo, vendar pa je to po mojem mnenju nujno za vsako električno vozilo. Na ta način lahko znatno zmanjšamo tveganje poškodbe baterije in povečamo njeno življenjsko dobo.
So vaša kolesa unikati, imate morda že redno proizvodnjo?
Nekaj koles imam v zalogi. Ko jih zmanjka, moram naročiti nove sestavne dele ter jih nato sestaviti in dokončati. Kolesa sem predstavil na lanskem sejmu v Komendi, kjer je bil odziv prav neverjeten, zato pričakujem večje povpraševanje. Dokler bodo kolesa na zalogi, jih lahko stranke prevzamejo pri meni. Zaenkrat prodaja izključno poteka osebno pri meni, saj želim, da Bull Bike vidijo v živo in se z njim zapeljejo na testno vožnjo.
Kako pa je s homologacijo teh koles?
Kolo ima vse potrebne dokumente oziroma certifikate za skladnost. Moram pa povedati, da so vsa kolesa, ki jih prodam, zaklenjena na 25 km/h in so popolnoma legalna. Blokada se lahko odstrani, če stranka izrazi željo, je pa od tistega trenutka stranka odgovorna sama zase. Drugo je seveda vožnja po brezpotjih, kakšnem makadamu in podobno, torej če ne gre za cesto. Zavedati se moramo, da je tudi hitrost 25 km/h kar dovolj velika.
Luč je zaščitena.
Elektronsko spremljanje vožnje
Martinovo kolo v rdeči različici
Kolesa tudi predelujete...
Da, tudi s tem se ukvarjam. Precej časa sem delal na motorju Honda CRF450, ki je bil namenjen za moto-kros. Motor se je pokvaril in sem ga odstranil. Zdaj sem na to namestil električni motor, baterijo in ostale komponente, tako da ima 80 kW moči in pospešek od 0 do 100 km/h v treh sekundah. To je zagotovo najmočnejša zadeva. Lahko torej predelam motor ali kolo. Vsak ima seveda svoje želje, odvisno od potreb. Nekdo naredi na dan 30 km, gre torej v službo in domov. Temu prilagodim manjšo baterijo in s tem nižjo ceno. Drugi, ki rad veliko kolesari in bi se z električnim kolesom rad odpeljal na morje, mu prilagodim ustrezno baterijo. Pri predelavi se lahko vsaka stvar prilagodi. V tista električna kolesa, ki jih ljudje kupijo v trgovini, se žal ne da posegati v takšni meri, lahko pa odpravim določene pomanjkljivosti.
Pred začetkom vožnje z električnim kolesom se je seveda dobro pozanimati, kako je s polnjenjem.
Polnilna mesta za avtomobile ne pridejo v poštev. Dovolj je le klasična 220-voltna vtičnica. Kupec ob nakupu kolesa dobi primeren polnilec, ki že v osnovi zagotovi hitro polnjenje v štirih urah. To so odlični rezultati, ker je že pri osnovnem modelu baterija z zmogljivostjo 840 Wh, medtem ko je pri konkurenci največ 500 Wh, to pa je zelo pomembna razlika.
Morda še o ceni. Koliko stane Legenda in koliko Frajer?
Kolo Legenda stane 2390 evrov, medtem ko stane Frajer 3590 evrov. Cena za Frajerja je bila postavljena na osnovi cene novega skuterja, seveda da ni kitajske izdelave. Še nekaj je treba vedeti: Frajer ima domet 180 km, če se ne poganja pedal. Če pa bi kolo poganjali, bi bil domet lahko tudi do 400 km. Tudi ta model ponuja regenerativno zaviranje, s katerim lahko ob daljših spustih ali normalni mestni vožnji prihranite do 20 odstotkov električne energije. Zato si dovolim trditi, da so kolesa cenovno izredno ugodna.
Kakšna pa je vaša vizija, lahko živite od tega posla?
Lahko bi, ampak ne bi imel dovolj denarja za nadaljnja vlaganja. Moja vizija gre v to smer, da podjetje ostane relativno majhno, da lahko s pomočjo še kakšnega sodelavca naredim vse. Ne želim, da to postane rutina, želim si, da si za vsako kolo vzamem čas, da bo zares dobro. Izredno sem vesel, da se za moji dve kolesi poleg končnih uporabnikov zanimajo tudi kmečki turizmi, hoteli in apartmaji, ter tisti, ki kolesa oddajajo za krajše ali daljše najeme. Mojo ponudbo koles in ostalega si lahko ogledate na spletni strani https:// bull-bikes.si/.
Ste torej osebno zadovoljni?
Da, neizmerno sem zadovoljen, pravzaprav predolgo sem čakal na ta trenutek. Delal sem že marsikaj. Popravljal sem telefone, montiral toplotne črpalke, skratka, vsega se lotim, zato so nastala tudi moja električna kolesa. Komaj čakam, da lahko z Bull Bikeom osrečim že naslednjo stranko. □
12 I slamnik
NOVICE
številka 8 | AVGuST 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
Največja matica na svetu je pri nas
Festival cvetja ni nikoli končan
Legendarni most Golden Gate in najvišjo zgradba Burj Khalifa skupaj držijo majhni, preprosti kovinski delci šestkotne oblike - matice.
Matej Burger, direktor podjetja Matica MB, ki ima sedež v Komendi, je povedal: »Ideja največje matice na svetu se nam je najprej porodila zaradi imena našega podjetja - Matica MB, pozneje pa postala veliko več kot le to. Največjo matico na svetu so prej imeli v Ameriki, nato pri podjetju Tisa Komerc v Bosni, zdaj pa smo največjo matico na svetu izdelali in postavili pri nas, v Sloveniji. Seveda pa matica ni zgolj simbol našega podjetja, ampak ponazarja razvoj, napredek in seveda povezovanje. Brez matice ne bi bilo ničesar, ne najdaljšega mostu ne najvišje zgradbe in ne poletov v vesolje. Ponosni smo, da naša matica tokrat ni povezovala samo kovinskih delov, ampak ljudi, s katerimi smo ustvarili navdihu-jočo zgodbo.«
Matica je eden najbolj razširjenih elementovv gradbeništvu, strojništvu in mnogih drugih industrijah, ki omogoča povezovanje sestavnih delov v celoto. Nihče natančno ne ve, kdaj je bila izumljena, a splošno mnenje je, da se je prvič pojavila že nekaj stoletij pred našim štetjem v antični Grčiji. Skozi zgodovino se je matica pojavila v raznoraznih oblikah, med katerimi je dolgo vladal kvadrat, svojo heksagonalno formo pa naj bi dobila nekje v začetku 19. stoletja. Čeprav je njena povezovalna vloga običajno povsem dobesedna, je tokrat matica povezovala tudi v metaforičnem smislu.
Največja, dobri dve toni težka matica na svetu, ki v širino meri več kot
štiri metre in v višino kar 3,6 metra, je združila slovenska podjetja Matica MB, Lesnina OK ter Dvig in svetovno znane akrobate Dunking Devils. Stoji v Komendi pred novim poslopjem podjetja Matica MB. Največji uspehi človeštva so namreč vedno plod združevanja in sodelovanja številnih elementov, velikokrat prav takšnih, ki jih povezuje matica. Video si lahko ogledate na www.youtube.com/ watch?v=doC2MMsIHjg.
Podjetje Matica MB je v Komendi našlo svoj dom. Po več kot 10 letih je iz garaže v Domžalah, iz najetega prostora v Ljubljani, najete polovice poslovne zgradbe v Trzinu, podjetje končno dobilo svoje poslovne in skladiščne prostore, svojo 'matico' v poslovni coni Komenda. Poleg objekta stoji največja matica na svetu. Vlogo so oddali pri Guinness World Records. Tako kot je naraščal prostor podjetja, je naraščala tudi prodaja. Iz prodaje nekaj škatel vijakov, matic, kovic in drugega pritrdilnega materiala se je podjetje razvilo v enega največjih dobaviteljev pritrdilne tehnike v regiji. Poleg veleprodaje, ki skrbi za dobavo pritrdilne tehnike velikega dela uspešnih podjetij doma in v tujini, stoji v poslovni coni tudi maloprodajni oddelek, kjer kupci dobijo tudi različna orodja, kot so kladiva, izvijači, ključi, PVC posode, kovčke in omare za shranjevanje izdelkov in še mnogo drugega.
Podjetje je bilo vedno tesno povezano s športom. Sodelovali so s KK Lastovka iz Domžal, vrhunsko smučarko Ilko Štuhec, zato tudi ne preseneča, da je ob zgradbi nastalo tudi večnamensko športno igrišče.
»Običajno se v Arboretumu Volčji Potok srečamo spomladi, tokrat ob vstopu v cvetoče poletje,« je na tradicionalni novinarski konferenci zbrane novinarje pozdravil direktor Aleš Ocepek in ob tem poudaril, da arboretum nikoli ne počiva. Tudi v času epidemije ne, ko obiskovalcev sicer ni bilo, je pa urejanje parka terjalo opravljanje različnih del, s katerimi so obiskovalce k sreči zaradi kar zgodnjih ukrepov odprtja parka lahko pričakali urejeni in s številnimi presenečenji. Vse to je prispevalo, da so zadovoljni z obiskom, s prodajo letnih vstopnic, čeprav izgubljenih mesecev ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Skupaj s sodelavci, prav vsem se je za njihovo privrženost parku, ljubezen in zagnanost zahvalil, je direktor predstavil dogajanja v arboretumu od junija do decembra, posebno predstavitev pa so namenili projektu Poletje med vrtnicami - v času cvetenja vrtnic v Arbore-tumu, ko je bila organizirana cela vrsta tradicionalnih dogodkov, med njimi slovenski dan vrtnic, razstave, predavanja in strokovne delavnice, vse v želji, da nas očara 1029 vrst vrtnic.
Zgodnjepoletno dogajanje so letos obogatili z Art Arboretum - glasbenimi nastopi glasbenih šol, še posebej pa s tremi koncerti v rozariju - v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale. Koncerte je predstavila Cveta Zalokar, direktorica KDFB, pripravil pa umetniški vodja Mate Bekavac. Žal ste, ali pa morda tudi ne, dva koncerta zamudili, tretjega, 27. junija 2020, ob 18. uri pa še lahko ujamete in prisluhnete koncertu M.ars kvartetu pod naslovom Mozart in Haydn v cvetju.
Tudi letos bodo obiskovalci lahko uživali v filmskih večerih v Arboretumu Volčji Potok. Predstavil jih je Jure Matičič, KD Franca Bernika Domžale, saj bodo večeri potekali v sodelovanju z Mestnim kinom Domžale. Z imenitnim izborov filmov, med katerimi bo tudi najnovejša različica filma Ne joči, Peter, vas pričakujejo na travniku ob vhodu v park Razširjeni program filmskih projekcij bo potekal vsak četrtek,
petek in soboto med 30. julijem in 22. avgustom 2020 ob 21. uri. Dobrodošli! Pozabili niso niti na otroke, ki jih bo razveselil obisk lutk, še vedno pa nanje čakajo velikani morskih globin, dinozavri in otroško igrišče.
arja. Podpornik Arboretuma je že več kot 10 let zavarovalnica Generali, letos s posebno pozitivno akcijo Drevo optimizma, ki sta ga predstavila direktor Boštjan Jenko in Rok Terkaj - Trkaj. Pozitivne misli bodo na ogled v
Obiskovalci so v park vabljeni vse letne čase, saj se obdobje cvetenja v Arboretumu nikoli ne konča, Tokrat ste posebej vabljeni na Poletni festival cvetov od 4. julija do 30. avgusta 2020, ne pozabite obiskati pa tudi cvetlične razstave - cvetoči park s cvetličnimi ambienti izpod prstov priznanih slovenskih cvetličarskih mojstrov med 22. avgustom in 6. septembrom. 2020, seveda pa na obiskovalce čakajo tudi v številnih vodenih ogledih parka, delavnicah za vse generacije, na strokovnih srečanjih, razstavah orhidej in kaktusov ter tropskih metuljev, cvetličnih iluzijah, rekreativnih dogodkih in še in še. Ne nazadnje vas ob obisku arboretuma ob vhodu čaka tudi največji cvetlični kuža v Sloveniji.
Čeprav se komu zdi, da je do prazničnih decembrskih dni še dolgo, arboretum že zdaj vabi na sprehod skozi še bolj praznično razsvetljeni park v novembru, decembru in delu janu-
hrastovem gaju, v okolici katerega so tudi priljubljene Migi migi ljubezenske klopce.
Del novinarske konference je bil namenjen tudi predstavitvi Generali-jevega drevesa optimizma in sodelovanju arboretuma z zavarovalnico Generali, ob koncu pa smo se seznanili tudi s 160. knjigo Ivana Sivca Modra vrtnica, ki govori o Almi Souvan in je tesno povezana tudi z zgodovino Ar-boretuma Volčji Potok.
Vabljeni torej v Arboretum Volčji Potok, kjer se že pripravljajo tudi na pomembno obletnico svojih prizadevanj, da obiske tega čudovitega parka popestrijo, ne nazadnje pa bo drugo leto minilo že 30 let od nikoli pozabljene razstave Cvetje in mir, predhodnice vseh drugih zelo dobro obiskanih razstav cvetja. Dobrodošli!
Vera Vojska Foto: Arboretum Volčji Potok
Velika družina srčnih ljudi
Četrtega junija 1945 smo v Sloveniji odvzeli prve doze krvi in jih tudi konzervirali, kar pomeni začetek transfuzijske službe. Od 1953. je v Sloveniji uvedeno brezplačno, prostovoljno in anonimno krvodajalstvo, kar pomeni, da Rdeči križ Slovenije organizirano izvaja krvodajalske akcije že 67 let. Slovenski dan krvodajalstva je bil letos v prvi meri priložnost za iskreno zahvalo vsem krvodajalcem in krvoda-jalkam za odziv, sodelovanje in darovanje krvi v času epidemije, saj so prav
zaradi njih tudi v izrednih razmerah zagotavljali nemoteno preskrbo s krvjo za nujna in neodložljiva zdravljenja.
Pomena krvodajalstva se zavedajo po vsem svetu, zato 14. junija vsako leto države po vsem svetu praznujejo svetovni dan krvodajalcev. Namen praznika je širiti zavedanje o pomembnosti varne krvi in krvnih pripravkov ter se zahvaliti vsem prostovoljnim krvodajalcem, ki s svojim nesebičnim dejanjem rešujejo življenja. Letošnji svetovni dan krvodajalcev se osredotoča na 'varno kri za varnost mamic'.
Kot vedno radi poudarjamo, ima krvodajalstvo v Sloveniji dolgo in uspešno tradicijo. Prostovoljni in neplačani krvodajalci in krvodajalke že dolga leta zagotavljajo zadostne količine varne in kakovostne krvi za vse naše bolnike. Krvodajalstvo je področje, na katerega smo lahko ponosni -tako doma kot v tujini.
Na dan slovenskega krvodajalstva so podporniki krvodajalske pobude Daruj energijo za življenje!, ki poteka s podporo družbe Petrol, d. d., Ljubljana v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Zavodom RS za transfuzijsko medicino pripravili že četrto vseslovensko krvodajalsko iniciativo, kar kaže na njeno prepoznavnost in priljubljenost. Letos poteka pod sloganom Ohranite mirno kri in jo raje darujte tistim, ki jo zares po-
trebujejo. Osnovni namen je spodbujanje solidarnosti, strpnosti in medsebojnega spoštovanja, ki so tudi temelji krvodajalstva.
Omenimo pa še slogan Velika družina srčnih ljudi, ob kateri letos tudi Območna organizacija Rdečega križa Domžale, ki je v maju organizirala zelo uspešno krvodajalsko akcijo v Domžalah in se še enkrat vsem iskreno zahvaljuje za plemenita dejanja, opozarja na zaloge krvi, ki so zelo nizke, saj se zaradi ponovnega vzpostavljanja rednih zdravstvenih programov v bolnišnicah potrebe po krvi ponovno povečujejo. To pove tudi podatek, da statistično v Sloveniji vsake pet minut nekdo potrebuje kri.
Zato prosijo vse, da se odzivate na vabila in obvestila o krvodajalskih akcijah ter jih pokličete in se naročite na odvzem. Naročanje krvodajalcev na odvzem je novost, ki so jo uspešno vpeljali na začetku epidemije zaradi preprečevanja širjenja okužb. Tak način organiziranja želijo ohraniti, saj s tem zagotavljajo varno okolje in so z njim zaradi hitre obravnave zadovoljni tudi krvodajalci.
Vera Vojska
OBČINA DOMŽALE
letnik lx | junij 2020 | številka 6
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 13
NOVICE
Letovanja tudi letos
Uradni konec epidemije koronaviru-sne bolezni je bil tudi za Zvezo prijateljev mladine Domžale priložnost za sklic druge skupščine, katere vsebina je bila namenjena sprejemu finančnih dokumentov za preteklo leto, prisotni pa so pod vodstvom mag. Karline Stre-har, predsednice, obravnavali tudi aktivnosti ZPM v času koronavirusa. V njem so se, še bolj kot sicer, pokazali problemi, s katerimi se srečujejo socialno ogrožene družine z otroki, Zanje organizacija, ki pokriva vse občine nekdanje občine Domžale, zbira pomoč, jim skuša pomagati in ob tem zagotoviti prijetno otroštvo vsem našim otrokom.
Tako je Zveza prijateljev mladine Domžale od ZPM Slovenije v času koronavirusa prejela in nato razdelila številne prehranske pakete, družine so se lahko oskrbele s pralnimi maskami in razkužili, po potrebi pa so prejele tudi pralne praške. ZPM je pomagala tudi s plačilom položnic in sofinanciranjem hrane v vrednoti 2000 evrov. Posebej se je aktivirala ob novici, da je med našimi družinami s šoloobveznimi otroki kar nekaj takih, ki nimajo računalnikov in je bilo otrokom tako onemogočeno
spremljanje pouka na daljavo. Prijetno presenečenje je zato pomenila zelo hitro izpeljana akcija pridobivanja potrebnih računalnikov, saj je bilo hitro zbranih 33 računalnikov in druge opreme, ki so bili razdeljeni osnovnim šolam ter tako omogočili spremljanje šolanja na daljavo. Vsem donatorjem iskrena hvala.
V juniju, priprave pa že prej, se je začela organizacija letošnjih počitnic, ki bodo po mnenju ZPM Slovenije za otroke verjetno še večje bogastvo kot v dosedanjih letih. Eden izmed dolgoletnih organizatorjev počitniških letovanj je tudi letos Zveza prijateljev mladine Domžale. Po krizi z epidemijo je povpraševanje po letovanjih podobno ali celo večje, kot je bilo lani, saj so se finančne stiske v družinah s krizo poglobile. Zato se je in se še ZPM Domžale trudi, da bo lahko na letovanja peljala čim več otrok. Seveda to ni odvisno le od nje, temveč tudi od donatorjev, ki bodo pomagali, da se letovanj udeleži čim več otrok iz socialno ogroženih družin, ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki bo prispevalo finančna sredstva za otroke z zdravstvenimi težavami. Ob letovanju bo ZPM Domžale tudi letos po-
skrbela za počitniško varstvo otrok -pred koncem počitnic.
Ves junij so šole in starši lahko prijavljali svoje otroke za letovanje. Vsem otrokom želimo, da bi se na morju imeli lepo ter polni novih moči jeseni spet sedli v šolske klopi. Obenem pa vsem dobitnikom zlatih bralnih značk, ker 160 jih je bilo z območja Upravne enote Domžale, iskreno čestitamo in želimo, da bi bila tudi v prihodnje knjiga njihova dobrodošla stalnica.
Ob tem zapišimo še, da je bilo kar nekaj časa namenjeno tudi ureditvi prostorov domžalske ZPM, ki pa še vedno ne razpolaga s primernimi prostori - tako za uradne ure, predvsem pa za skladiščenje doniranih materialnih sredstev. Zato išče primerne prostore - najbolje na lokaciji v bližini sedanjih prostorov v Domžalskem domu, Ljubljanska cesta 58. Če lahko pomagate, pokličite v času uradnih ur vsako sredo med 16. in 18. uro na telefonski številki 01 721 27 91 ali 041 367 808.
Vsem učencem, dijakom in študentom v imenu Zveze prijateljev mladine Domžale želimo prijetne, varne in nepozabne počitnice.
Vera Vojska
Zahvala
V imenu OŠ Venclja Perka, vseh učencev, učiteljev ter ostalih zaposlenih se vam najlepše zahvaljujem za nesebično pomoč v času epidemije, ko smo se trudili, da bi pouk na daljavo potekal čim manj stresno in nam omogočal pridobivanje znanja tudi v takšni situaciji.
Hvala staršem, ki so pod vodstvom mag. Patricije Verbole organizirali dobrodelno prireditev na daljavo Drugi pokaži kaj znaš za dober namen ter s tem popestrili izolacijske dni in spodbudili k donaciji v šolski sklad.
Hvala spletnemu portalu Domža-lec.si, ki je dnevno objavljal prispevke, Lions klubu Domžale, Modri Zavarovalnici, Mercator-ju, foto studiu Eva Žurbi Photography, salonu Lena vas spedena in vsem, ki ste prispevali sredstva s SMS PKZ5 na 1919.
Zahvaljujem se tudi vsem dona-torjem računalniške opreme: Lek, d. d., ZPM, Mladinskemu svetu Domžale, učiteljem, staršem in posameznikom ter ZRSŠ, ki so priskočili na pomoč, da je pouk na daljavo lahko potekal.
»Užitek je srečati pogled tistega, ki si mu pred kratkim storil kaj dobrega.« (Jean de La Bruyère)
Ravnateljica Petra Korošec
Franc Bernik in njegova kulturno-socialna vloga v Domžalah v prvi polovici 20. stoletja
Razstava | Knjižnica Domžale
Razstava bo na ogled v Knjižnici Domžale od petka, 3. julija do 1. avgusta, v času odprtosti Knjižnice.
Razstava je bila pripravljena ob 70. obletnici smrti kronista in pisatelja, kulturnega zanesenjaka in vsestransko družbeno aktivnega domžalskega župnika Franca Bernika, po katerem nosi ime kulturni dom. Našemu kraju, v katerem je služboval več desetletij, je v besedi, dejanjih in tudi ohranjenih stavbah zapustil bogato kulturno dediščino. V pričujoči razstavi smo se posvetili njegovi kulturno-socialni vlogi: živel je s krajem in za kraj, zato se ob naprednih gospodarskih in kulturno-socialnih spremembah v prvi polovici 20. stoletja pojavlja njegovo ime kot pobudnik, ustanovitelj in voditelj društev, zadrug in drugih organizacij.
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Predstavitev ponatisa knjige Zgodovina fare Domžale Knjižnica
Domžale, ponedeljek, 6. julij 2020 ob 19. uri V
Ze dlje časa je v Domžalah tlela zamisel o ponovnem natisu temeljnih knjig Franca Bernika. Pred dnevi je izšla prva knjiga, ki sega v leto 1923 in je izjemnega pomena za zgodovino mesta Domžale, na vseh področjih življenja in dela med leti 1900 in 1923. O knjigi in avtorju bodo spregovorili njegov poznavalec mag. Blaž Otrin, vodja projekta Katarina Rus Krušelj in urednica Cveta Zalokar. V imenu občine Domžale nas bo nagovoril podžupan mag. Tomaž Deželak.
Knjiga, ki ne sme manjkati v nobenem domžalskem domu!
Knjige je mogoče naročiti tudi po mailu na naslov blagajna@ kd-domzale.si, naročilnica pa je objavljena tudi na spletni strani www.kd-domzale. si/zaloznistvo
NAROCILNICA
Spodaj podpisani naročam naslednje ponovne natise knjig Franca Bernika (označite želene knjige):
ZGODOVINA FARE DOMŽALE 1
(izid: april 2020)
ZGODOVINA FARE DOMŽALE 2
(izide predvidoma jeseni 2020)
Z NEKDANJE GORIČICE
(izide predvidoma leta 2021)
ZGODOVINA FARE DOMŽALE 3
(izide predvidoma leta 2022)
Cena posamezne knjige je 20 eur.
□ □ □ □
Način dostave:
knjigo/-e bom osebno prevzel in plačal v
tajništvu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale
knjigo/-e bom vključno s poštnino po ceniku Pošte Slovenija plačal po prevzemu pošiljke
□ □
Podatki o naročniku:
Ime in priimek
Ulica in hišna številka
Kraj in poštna številka
Telefon
Elektronski naslov
X
Podpis
Strinjam se z uporabo mojih osebnih podatkov za potrebe distribucije knjig.
Naročilnico pošljite/prinesite na naslov:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska cesta 61 1230 Domžale
14 I slamnik
OBRAZI DOMŽAL
številka 8 | AVGuST 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
DO KALIGRAFSKEGA POKLICA JE PRIŠLO SPONTANO
KATARINA ROJC, KALIGRAFINJA
Katarina Rojc iz Domžal je kaligrafinja. Nenavaden, a zelo lep poklic, povezan z lepo pisavo, ki večkrat spominja že na ilustracije. Svojih izdelkov sicer ne razstavlja, jih pa najdemo na njeni spletni strani, in seveda pri vseh tistih, ki radi pošiljajo lepa povabila, čestitke in voščila.
Primož Hieng
Foto: osebni arhiv Katarine Rojc
Nekdanja študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje se je s kaligra-fijo srečala že v srednji šoli, nato pa še na akademiji. Zaznamovala jo je že nenavadna pisava v osnovni šoli. Prelomni trenutek je nastopil, ko je svoja znanja vpisala v ponudbo na študentskem servisu.
Kaj je kaligrafija in kaj predstavlja? Na splošno si zelo poenostavljeno predstavljamo lepo pisavo, zagotovo pa je kaligrafija še kaj več, kajne?
Kaligrafija je umetnost lepega pisanja, v današnjem času pa kaligrafija prehaja v neke oblike, ki niso samo lepe, ampak so tudi zanimive. Drastično prehaja v vlogo ilustracije in je neverjetno prisotna z manj posvečenimi pisali, celo s flumastri, navadnimi svinčniki, barvicami in podobno. Klasično bi to razumeli, ko bi pero klasično pomakali v črnilo, hkrati pa bi s tem ustvarili nek red s črkami, primerno za določene vrste pisave. V tem času je precej svobode, ker menim, da čisto vse pa ne more biti kaligrafija. Včasih postaja kar slikopleskarstvo.
Kdaj pa se je razvila kaligrafija? Vemo, da so včasih pisali lepše, tudi v knjigah se pojavlja lepa pisava.
Ne bi vedela, kdaj so to področje začeli imenovati kaligrafija. Nekaj moramo vedeti: tudi jamski človek, ki je hotel s svojim izrisom nekaj napisati, ni imel v mislih samo to, da bi prenesel pomen, ampak je želel to narediti - lepo in všečno. Likovni ustvarjalec vedno želi v bistvu narediti zadevo tako, da učinkuje na prvi pogled. Torej, da ne gre zgolj za niz nekih znakov.
Kdaj ste se srečali s kaligrafijo in kako je prišlo do tega, da ste s tem začeli poklicno ukvarjati?
Korak za korakom. Moj rokopis v osnovni šoli je bil za marsikoga zanimiv, vendar daleč od tega, da bi bil lep. Bil je pa tak, da je pritegnil ljudi. Ker se je praktično vsak spotaknil ob mojo pisavo, sem potem spontano kot otrok že začela posvečati več pozornosti temu, kako gredo črtice, linije, krivulje. Lep in prelomni dogodek je zagotovo ob koncu osnovne šole, ko sem za uspešno zaključeno osnovno šolanje dobila knjigo Antona Trstenjaka Človek in njegova pisava. Vsebina sicer nima nobene povezave s kaligrafijo, ima jo pa s pisavo. Spet sem se potopila v čar črk. Obiskovala sem Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer smo med drugim imeli tudi predmet kaligrafi-ja. Tudi na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje smo se srečali z njo. Zanimalo me je praktično vse, kar je bilo povezano s kaligrafijo.
Ste šli na šolo za oblikovanje namenoma zaradi kaligrafije?
Tudi približno ne. Na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo sem šla po priporočilu sosede, ki je staršem povedala, za katero smer naj bi se odločila po končani osnovni šoli. Vendar pa, nikoli si nisem mislila, da je kaligrafski poklic sploh možen oziroma da ob-
staja. Do tega je torej prišlo spontano. Iz neke notranje potrebe sem pri vsem, kar je bilo treba zapisati, obračala poteze bolj, kot je to potrebno. Pod pretvezo, da se učim ... Okolica je potem tista, ki te v praksi spodbudi. Ljudje ne radi pišejo na priznanja imena in priimke, zato poiščejo nekoga, ki vsaj lepo piše oziroma vsaj rad piše. Na ta način so me poiskali, ker pa je bilo takih naročil čedalje več, sem počasi napredovala v tej smeri.
Če ste študirali na Akademiji za likovno umetnost, ste se zagotovo ukvarjali tudi s slikarstvom.
Samo toliko, kolikor je tega v študijskem programu, sicer pa sem študirala industrijsko oblikovanje. To mi je bilo v nekem obdobju zelo blizu, žal pa nikoli nisem delala v tem. Privlačila me je kompleksnost projektov. Mislim, da je kar prav, da sem se znašla v kaligrafiji. Da se dobro počutim, ker je moje delo izredno kompleksno, ni pa tako usodno, kot če bi most nekoliko narobe skonstruirali. Zadeva je veliko bolj sproščena, z veliko umetniškega dodatka.
Kaj pa vam je dal študij kaligrafije na likovni akademiji? Je bil dobro organiziran?
Za vse predmete, ki so nam jih podajali na akademiji, lahko rečem, da je vse odvisno od samega študenta. Profesorji so kapacitete, kot pravimo, so pripravljeni, so tam za množico otrok, ki so pripravljeni sprejemati to znanje ali pa tudi ne. Kdor je iskal, je našel. Potrditev sem našla, kadar sem to potrebovala. Vmes je bila mladost, ki se ji nisem odrekla. In potovanja, na primer. Če gledam za nazaj, bi študij lahko bistveno bolj izkoristila. Profesorji so bili ... dobri.
Med študijem ste že začeli delati.
Bila sem študentka, ki sem želela imeti svoj del neodvisnosti. Rada sem imela študentsko delo, čeprav smo na primer čistili prostore, pomagali v strežbi in podobno. Ko pa sem se vrnila z izmenjave v tujini, sem se pa spet prijavila na študentskem servisu. Poleg vseh klasičnih del, ki so študentom na voljo, sem med znanji zapisala, da sem kaligrafinja. Verjeli ali ne, v enem tednu so me klicali s študentskega servisa, da na republiškem protokolu iščejo nekoga, ki bi skrbel za protokolarna darila in bi obvladal kaligrafijo. Daleč od tega, da sem obvladala, ampak takrat in za tisti čas ter za tiste
potrebe je bila moja ponudba zadovoljiva. To je bila čudovita priložnost, da sem skozi prakso prišla do spoznanja, da je to lahko poklic.
Je bilo dela torej veliko?
Delala sem cele noči in še ob koncu tedna sem morala delati. Šlo je za velike količine. Neprecenljiva izkušnja je bila, ker se je vedno mudilo, stvar je morala biti jasna, zares čitljiva, predvsem pri tujih imenih ni smelo biti napak. V tisti masi, ko je bilo treba zelo na hitro napisati 70 imen in priimkov, je to pomenilo dragoceno obrtniško izkušnjo. Torej, kako se obrtniško organizirati in likovno odstraniti tiste stvari, ki motijo, da stvar ni čitljiva, in katere elemente uporabiti, da stvar pusti dober vtis, čeprav je na nek način dolgočasna. Ta izkušnja mi zdaj pomaga pri poročnih vabilih ali pri daljših besedilih, kjer pa moram seveda upoštevati dejstvo, da sem s. p., torej samostojna podjetnica. Da, sem ponosna na to. Mogoče je to včasih malce omalovaževano.
To je bila torej lepa odskočna deska, tudi velika sreča, da ste dobili tako delo.
Res je. Šlo je za čisto tehnično izkušnjo, hkrati pa sem prišla so spoznanja, da je stvar zaželena, da je povpraševanje in da trg obstaja. Ljudje morajo vedeti, da lahko pokličejo kaligrafa. Če ne vedo, da kaligrafi obstajajo, da so na voljo, potem poiščejo sosedovo punco, ki rada piše.
Kaj pa v kaligrafija v primerjavi z naborom črk, ki jih imamo na voljo na računalniku?
Različne stvari so primerne za različne priložnosti. Nikdar ne bi cele knjige pisala na roke, saj v tem ne vidim nobene potrebe. Povsem nekaj drugega je, ko je treba na neko plaketo lepo napisati ime in priimek določene osebe. V takem primeru poiščete kaligrafa.
Ob kakšnih dogodkih oziroma priložnostih vas poiščejo?
Omenila sem že diplome in razna priznanja, ko je treba vpisovati v določene obrazce. Poiščejo me za oblikovanje tiskovin za poročna vabila, kjer se največkrat oblikuje in nato tiska vabila, če gre za večjo količino. Potem so tu še razni namizni kartončki in sedežni redi ter razni napisi ob vhodu. Predvsem je treba vedeti, kje kaligraf lahko doda svojo osebno
noto. Kaligraf se ne sme siliti samo zaradi tega, ker je kaligraf.
Kako si organizirate svoj dan? Delate doma.
Prednost delati doma je v tem, da si res lahko prilagodiš svoj urnik in stvari, ki jih potrebuje družina. Stvari narediš takrat, ko jih je pač treba narediti. Službo stisneš v vse ostalo. Na nek način sem ves čas z glavo v službi. Včasih je, kar se dela tiče, vikend dolg, in čakam na ponedeljek, ko spet lahko zagrabim za delo. Ne gre za to, da mi ne bi bilo z družino prijetno, ampak sem rada ves čas v službi. Mi torej to ni odveč, je pa res, da sem si ustvarila prijetno službo. Delam s strankami, ki že na začetku vedo, kaj iščejo in znajo to ceniti. Nekih drastično slabih izkušenj v svojem delovniku pravzaprav nimam.
Ukvarjate se tudi s prirejanjem delavnic.
Do kaligrafskih delavnic je prišlo spontano. Ko so v nekem društvu izvedeli, da sem kaligrafinja, so se odločili, da organizirajo kaligrafsko delavnico. Potem so se začele vrstiti. Zdaj imam delavnice, ki jih prirejam v soor-ganizaciji z določenimi društvi, klubi in podobno, veliko pa je tudi takih, ki jih izpeljem povsem samostojno.
Kdo so tisti, ki se udeležujejo teh delavnic?
Zanimivo: nekatere moti, da nimajo lepega rokopisa. To je nekoliko hec-no, ker s samo kaligrafijo svojega rokopisa ne bodo popravili. Vedeti moramo, da sta kaligrafija in rokopis zelo ločeni zadevi. Če boste pogledali moj notesnik, boste videli, da je temu res tako. Je pa res, če želi nekdo svoje vsakodnevno pisanje popraviti, pa lahko v kaligrafiji najde principe, kako trenirati lepopis oziroma svoj rokopis. Gre za dolgoročen proces, saj se tega ne bomo naučili na hitro. Moje delavnice so sicer kratke, praviloma po dve ali tri šolske ure skupaj, da udeležencev ne izmučim.
Ali udeležence vaših delavnic pred začetkom kaj preizkusite, če so zares primerni za kaligrafijo? Ima kdo poseben talent za to zvrst?
Delavnice prirejam že kar nekaj časa in na njih se je zamenjalo že zares veliko ljudi. Težko bi ocenila, kakšne možnosti imajo tisti, ki so se odločili za učenje kaligrafije. Sem in tja se tudi dogaja, da koga povprašam, če zares
misli, da bi se rad naučil kaligrafije. Na primer osebe, ki imajo težave z očmi, ali pa starejši, ki jih roke ne ubogajo več tako, kot bi jih morale in podobno. Prav pa je, da vsakega udeleženca tudi povprašam, zakaj se je odločil, da pride na mojo delavnico. Če je nekdo prišel zaradi tega, da bo svojcem napisal lepo voščilnico in še kaj, potem se že splača vztrajati. Mnogi lahko pridejo do čudovitega znanja, kjer pa brez domačih vaj ne bo šlo. Je pa to tudi lep način sproščanja.
Kaj pa način samoučenja, če bi se želel nekdo učiti kaligrafije pred spleta ali s pomočjo kakšne knjige?
Seveda obstaja tudi tak način, saj na spletu lahko najdemo določene vsebine, ki so povezane z učenjem kaligrafije. Tisti, ki so že poizkušali, da bi do znanja kaligrafije prišli prek spleta, so, potem ko so prišli na mojo delavnico, odkrito priznali, da je povsem drugače, če ti določene vsebine nekdo pokaže. Vesela sem, ker ljudje radi pridejo na moje delavnice.
Kaj pa orodja, pisala in papir, vse to je verjetno pomembno za kaligrafijo? Je uporaben tudi povsem navaden svinčnik?
Začnemo lahko s tem, kar imamo pri roki, torej tudi z listom papirja in navadnim svinčnikom. Najpomembnejša je vsekakor volja. Nekateri pišejo in rišejo po tortah, drugi spet s palčko v pesek, tretji praskamo po zamrznjenih okenskih steklih. Vse, kar imamo, je treba izkoristiti. Spodbujam vse oblike takega izražanja, razen čečkanja po stenah stanovanja. Zdaj pa zares k priboru. Klasičen pribor je jasen: kovinsko pero, črnilo, papir in to je vse. Se pa v zadnjih letih na tem področju dogajajo spremembe. Opazen je porast pisanja z markerji, torej flumastri, ki imajo različne konice. Je pa na tržišču zares izjemno bogata ponudba najrazličnejših pisal, ki so namenjena za kaligrafijo. Včasih je pa morda zares najbolje, če vzamemo navaden svinčnik in list papirja, ali pa navaden kemični svinčnik, s katerim lahko raziskujemo marsikaj.
Omenili ste pojma kaligrafija in ilustracija. Kje je meja med tema dvema pojmoma?
Ni potrebe, da bi iskali mejo med njima. Včasih je bila naloga, ki jo je moral izpeljati kaligraf, bolj ilustrativne narave, drugič pa bolj zapisovalske. Ob naročilu moraš najprej prepoznati, zakaj so te sploh poiskali. Morda gre samo za znak, napis imena za okras. To bo seveda zelo ilustrativno, torej bo nek izdelek pravzaprav risba. Povsem nekaj drugega pa so razni zapisi, citati in odlomki, ki jih zgolj zabeležimo. Vse je torej odvisno od priložnosti.
Kaj pa sodobna tehnologija, torej računalniki in kaligrafija, kako gresta skupaj z roko v roki?
Čudovito. Ko potrebuješ kaligrafski izris za reprodukcijo, je računalnik s tiskalnikom izjemnega pomena. Marsikaj lahko že na začetku naredimo v digitalni obliki. V bistvu pa bi lahko rekla, da gre za prepletanje klasične kaligrafije in sodobne tehnologije. Seveda pa moramo imeti dovolj znanja, da do tega prepletanja sploh pride. In da izrabiš možnosti, ki jih nudi sodobna tehnologija. □
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 15
AKTuALNO
kolumna • pogled na ta čas domžal MATJAŽ BROJAN
OBJEKT POVEZOVALNOSTI IMAMO!
Pričujočo kolumno sem sprva nameraval nasloviti s »PR« - prekleta razdvojenost. Odločil pa sem se, da bom v zdajšnjih razmerah raje storil nekaj za povezovalnost, sobivanje, sožitje. Zamisel imam!
Večja odgovornost do sebe in drugih
Tokratni zapis namenjamo biološko razgradljivim odpadkom, za katere je bolj kot ne znano, da se ob odlaganju iz njih proizvajajo metan in ostali toplogredni plini, kar je za okolje zelo obremenilno.
Vsi ga poznamo, mnogi obiskujemo, z njim živimo. Z drevoredom! Grobeljskim! Vsakodnevno, v vseh letnih časih kaže ta sicer ostarevajoči spomenik narave, svoj prelepi, spreminjajoči se obraz. Stoletne lipe, v drevoredu jih ob še nekaj drugih drevesih stoji okoli 140. Nemo pripovedujejo zgodbe časa, ki so ga opazovale v vsaj treh stoletjih. Kaj vse se je v tristo letih vse dogajalo!
Z gradnjo in prezidavami grobelj-ske cerkve svetih Mohorja in Fortunata (nekoč posvečene sv. Notburgi), z gradom, graščaki in njihovimi družinami v njem, z Misijonsko tiskarno, ki je med obema vojnama pogorela, z višjo gospodinjsko šolo in še čim. Zgodovine se je ob drevoredu nabralo veliko, zato lahko govorimo, da so Groblje imeniten muzej zgodovinskega dogajanja, kakršnega nima vsak kraj.
Zdaj je drevored ob grobeljski graščini, ki je tudi ni več, ostarel. Potem, ko so v osemdesetih letih delavci KPC Jablje potolkli gozdiček in spravili na tla vse, kolikor toliko vredne drevni-ne, so se same od sebe postarale tudi lipe. Le nekatere starke še strumno stojijo, mnoge pa so podrli viharji, ki jih je v zadnjem času vse več. Mnoge lipe, stoletna drevesa, so klecnila od utrujenosti, trohnobe in še česa. Prišli so možje z motornimi žagami in odstranili 'na panju' (tako pravijo gozdarji) vsa stara, ljudem, obiskovalcem nevarna drevesa. Za njimi je ostalo kakih 20 štorov, to je mesta, kjer so nekdaj rasle te lipe. Lastnica drevoreda (tako piše na tablah na začetku in koncu drevoreda) je država. Ta nima denarja, da bi omenjena odstranjena drevesa nadomestila z novimi. Zdaj je drevored - v takem položaju - kot je!
Ker pa vsaj že 300 let stoji naravi v okras, ljudem pa v veselje in sprostitev, je naravna vrednota in naravi spomenik, o katerem je pisal že Valvasor. V današnji prostorski ureditvi države je postavljen v katastrsko občino Mengeš, ki - ne da bi bila lastnica 'objekta' - izkazuje zanj veliko naravovarstveno skrb. Koliko akcij je že pripravila v skrbi za drevored! Kolikokrat je že odstranjevala drevesa, popravljala (nasipavala) cesto skozenj, plačevala različne račune za dela v njem (košnje trave in podobno) ter kot lastnica - četudi to ni - skrbela zanj.
Pravi lastnik se zanj ne meni, zato gredo mengeški občini vse pohvale in polno priznanje. Čast, komur čast!
V Domžalah smo prišli na zamisel, da bi morda zato, ker drevored za sprehode uporabljamo predvsem Dom-žalci (sprehajalci, športniki in drugi), da bi po svoje prispevali k njegovi obnovi. Turistično društvo Domžale in njegov vitalni predsednik Drago Burja (ter moja malenkost) smo v preteklosti že pisali pristojni državni službi, ki upravlja z drevoredom, da nam dovoli ob strokovni pomoči ar-boretuma zamenjati kako od lip ter na njenem mestu posaditi novo. Dočakali smo pisno dovoljenje, da omenjeno smemo storiti.
Zdaj se postavlja vprašanje, kje dobiti denar za podvig. Ko pogledamo izdatke občin, pri marsikateri postavki lahko ugotavljamo vprašljivo upravičenost. Predlagam zato, da bi
morda vendarle zmogli najti voljo in pripravljenost tudi za manjšo obnovo drevoreda. V prihodnje, ko daljše sestankovanje v zaprtih prostorih še dolgo ne bo zelo zaželeno, bi lahko - denimo za občinska praznika tako Domžal (v aprilu) in mengeškega (v maju) pripravili nenavadna - vsekakor bi bilo odmevno - povezovanja obeh občinskih struktur. Saditev lipe ali lip na mestih, kjer so nekoč že stale, bi bila tudi medijsko odmevna dejanja, ki bi lahko potekala celo ob
<6 Lastnica drevoreda (tako piše na tablah na začetku in koncu drevoreda) je država. Ta nima denarja, da bi omenjena odstranjena drevesa nadomestila z novimi. Zdaj je drevored - v takem položaju -kot je!
zvokih tako domžalske kot mengeške godbe, obeh odličnih instrumentalnih sestavov.
Ideja se zdi zelo utopična, ampak z njeno uresničitvijo bi lahko pokazali, da smo ljudje, ki smo pripravljeni nekaj storiti za povezanost v prijateljstvu in sobivanju, s tem bi pa dokazali, da smo daleč stran od aktualne politične sprtosti. Skupna saditev lipe ali lip, ko je žal že mnogo praznih mest, kjer so nekoč stale, bi bila imenitna povezujoča gesta z empati-jo obdarjenih ljudi, ki hočejo dobro: naravi in sebi.
Prosim vas, predvsem pa oba župana, domžalskega in mengeškega, svetnike in vodstvi občin, da pristopite k nečemu dobremu in denimo ob naših občinskih praznikih, pripravite prireditvi na ločnici med obema občinama, kar grobeljski drevored je. Bila bi humana, po moje krasna podoba prijateljstva, povezanosti med ljudmi, ki živimo ob tem lepem Mengeškem polju, kjer k sreči še vedno ni popolnoma izumrla povezanost ljudi, ki ob njem živimo.
Videti je utopija. Kaj pa, če vendarle zmoremo najti moči in skupaj uresničimo nekaj dobrega in lepega. Prvi se bom vključil v uresničenje zamisli! Kako vesel bi bil, če bi do uresničenja zgornje zamisli prišlo! □
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
Stanovalci lahko tako spet sprejemajo obiskovalce, seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov in z najvišjo previdnostjo. Skladno s sproščanjem ukrepov se je med drugim odprla tudi domska kavarna Vej'ca, kjer si lahko stanovalci in drugi gostje ponovno privoščijo dobro kavo ali domač borovničev zavitek. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Andrejo Lazarevič, ki je zaposlena v Domu upokojencev Domžale in dela v Vej'ci, ob zaprtju kavarne pa je delala kot pomočnica v domski kuhinji ter pri razdeljevanju hrane in razkuževanju prostorov.
Kako se je spremenilo vaše delo ob začetku epidemije? Kako je potekal vaš vsakdan?
Moje delo je bilo pred epidemijo zelo razgibano. Bilo je polno dobre volje, veselja in smeha. Potem pa se je vse kar naenkrat spremenilo, ustavilo. Ob razglasitvi epidemije smo dnevno dobivali nova navodila za delo. Po zaprtju domske kavarne sem delala kot pomočnica v kuhinji pod vodstvom glavnega kuharja Mihe. Med delitvijo obrokov sem v prvem nadstropju sodelovala pri hranjenju stanovalcev, pospravljanju posode in razkuževanju določenih površin. Dodeljena sem bila tudi na vstopno točko, kjer smo si morali zaposleni vsakodnevno ob prihodu na delo meriti telesno temperaturo. Ko je ura odbila 8.00, pa sem ponovno hitela v prvo nadstropje.
Ste si mislili, da bo epidemija trajala tako dolgo?
Povedano po pravici, ne. Na začetku sem mislila, da bo trajalo morda kak teden ali dva. Ko sem začela poslušati poročila in poročanja iz sosednje Italije, pa sem se zamislila. Minevali so tedni in kar ni bilo konca.
Kaj je bilo za vas najtežje?
Najtežje mi je bilo, ker je tudi moj oče stanovalec v domu. Je dementen, in tega, da ni imel vsakodnevnih obiskov, ni razumel. Velikokrat sem šla domov s solznimi očmi. Vendar sem si že na poti domov prigovarjala, me-ditirala in pošiljala pozitivne misli ter se prepričevala, da bo kmalu bolje.
Vas je bilo strah virusa? Ste bili v skrbeh za lastno zdravje?
Vedela sem, da znam za svoje zdravje kar dobro poskrbeti. Zelo veliko mi je pomenila vsakodnevna hoja v naravo. Svoj imunski sistem sem krepila tudi z vitamini in ruskimi dihalnimi vajami, ki jih še zdaj izvajam.
Kako so se z nastalimi razmerami soočali stanovalci? Kako zaposleni?
Stanovalci so bili na začetku zaskrbljeni, veliko so nas spraševali o bolezni. Vendar smo jih zaposleni v domu s pozitivnimi besedami, vsakodnevnim motiviranjem in različnimi dnevnimi dogodki na zunanji terasi ali v primeru slabega vremena v notranjih prostorih doma pripeljali do konca epidemije. V teh razmerah, z zaščitnimi maskami na obrazu, utrujeni in izgoreli smo se prebijali iz dneva v dan.
Kakšno je bilo vzdušje v domu? Kaj ste najbolj pogrešali?
Vzdušje v našem domu je bilo dobro. Vsi smo bili vsak dan zelo veseli, da se noben naš stanovalec in zaposleni
ni okužil s koronavirusom. Vsi pa smo pogrešali snidenja s svojci. Tudi jaz, saj sem med epidemijo postala babica vnuku Eriku, pa ga šest tednov nisem videla drugače kot prek telefonskega zaslona.
Zdaj potekata življenje in delo v domu po dokaj ustaljenih tirnicah, na kakršne smo bili vajeni pred epidemijo. Kaj se moramo naučiti iz te izkušnje? Kaj bo odslej vedno drugače?
Po več kot dveh mesecih je prišel četrtek, ko smo začeli s čiščenjem naše kavarne Vej'ca, in s tem odprtje lokala, veselje, sreča, pa malo nasmeha na ustih, saj nismo vedeli, kaj nas čaka.
Sproti se učimo. Veliko stvari, ki smo se jih morali navaditi v tem času - razkuževanje rok, varnostna razdalja - je postalo dnevna rutina. Obnašamo se bolj odgovorno do sebe in drugih. Z delom, pogovori in dogovori nam bo vse uspelo. So pa tudi stanovalci in obiskovalci komaj čakali, da odpremo kavarnico, ki je prepoznana po dobri kavi in domačih slaščicah.
V vsaki zgodbi moramo najti tudi kaj pozitivnega. Kaj bi izpostavili vi?
Pozitivno v tej zgodbi vidim to, da sem se začela imeti rada. V sebi sem poleg službe odkrila tudi svoj hobi -ustvarjanje ročnih del - ter se s tem sprostila. □
B e 1 e tri Ii i n i
TRUBADURJI
o-............*
i*
Cuhncb h.ihuik pi*;ik-|>i«:.L in k.r:!:f:irk.i, \p.vulr\tkj
kn'i/l-s 1 :i -,1 ki jn prei'¿|j iei ü kjkln ■_■ a n<™lnjtf ikwíniljí iiKifhL1 in snwcvw ithijf
fLiinOÜ S(-:si ¿í /".■■nv^irfir k | : /i- ' i riü^rniEu sluhcüskc.'.i kfiji&Vu : .\Ti.. ruijhyjjíi i^li'll. . j ruui.in.TájJtaff ávbii |u Ctrófldui I"|!-'j:|(1 kilj iür> IWíl
ISjjjp ningi íoinriri, tn niínn1. je ti¡J letoa HMimfn a iwffüíi klonil.
S [MMldiiW K: hn> píijintjrjjlu
2. julij 202aob 17.00
MGC Bistrica Cesta ta ice v 10 Domžale
			■■■■■■■■M
		1	
6 I slamnik
DRUŠTVA
številka 8 | AVGuST 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
Kronika domžalskih poklicnih gasilcev
20.5. do 17. 6.2020
Če obdobje ocenimo samo po številu intervencij, bi lahko rekli, da je bilo relativno mirno. Odzvali smo se na dvajset klicev s številke 112 (v enakem obdobju lani kar 38). Glavni razlog je zagotovo bolj prizanesljivo vreme, saj nam je lanski junij največ dela povzročil z neurji.
Od dvajsetih intervencij so jih kar petnajst opravile dnevne izmene. Ker so junijske noči kratke, naša nočna izmena pa med 18. in 6. zjutraj, sta bili v dejanskem nočnem času le dve intervenciji. Več kot tretjina posredovanj se je zgodila med 15. in 18. uro.
Zaradi požarov smo iz garaž odhiteli štirikrat. V stanovanju na Župančičevi v Domžalah je zagorela brisača, ki je bila, da bi se posušila, obešena na stensko svetilko. V lakirni kabini avtoličarske delavnice na Slamnikarski cesti je med sušenjem zagorel zaščitni papir. Ogenj je precej poškodoval la-kirno kabino in vozilo v njej, a se zaradi našega hitrega posredovanja ni razširil na okolico. Dvakrat smo odhiteli še na gašenje ognja v sosednjo občino Lukovico. Zagorela sta kontejner v Lukovici in osebno vozilo pri izvozu Blagovica.
Prav s tem požarom vozila je povezana ena od petih prometnih nesreč, pri katerih smo posredovali na lokalnih cestah. V času gašenja je namreč v neposredni bližini gorečega vozila voznik z osebnim vozilom trčil v dve osebni vozili. V Trzinu je kombinirano vozilo trčilo v osebno, na Rodici pa osebno vozilo v drugo osebno. Pri znanem gostišču na Trojanah je padel motorist. Precej sreče je imel tudi voznik osebnega vozila, ko se je ob trku z vlakom pri Depali vasi le lažje poškodoval. V vsaki od teh nesreč se je poškodovala po ena oseba.
Na avtocesti smo posredovali štirikrat. Pri izvozu za Domžale je prišlo do naleta petih vozil, med Kompoljami in Blagovico pa dveh. V rob predora Trojane je trčil voznik z osebnim vozilom, nek drug voznik pa v zaščitno ograjo na koncu viadukta Petelinjek. Na razbitinah tega trka so se poškodovale pnevmatike za njim vozečega vozila. Zanimivo je to, da v nobeni izmed opisanih nesreč ni bilo telesnih poškodb, le materialna škoda.
Na našo pomoč se je obrnil občan z Vira, ko sta se mu v stanovanje zaklenila majhna otroka. S pomočjo avtolestve smo vstopili v stanovanje v SPB in reševalcem omogočili dostop do poškodovane starejše osebe, ki je bila po padcu kar dva dni nepokretna na tleh. Reševalcem NMP Domžale smo na pomoč priskočili tudi ob padcu občana na Šumberški in pri vstopu v stanovanje na Miklošičevi (ki pa se je izkazalo za prazno). Z višine smo rešili dva mačka - enega s strehe in enega z dimnika.
Ko so 15. junija nekaj po 17.30 na Petrolovem bencinskem servisu v Zaborštu pri Domžalah zaznali močen vonj po plinu, so zaposleni takoj evakuirali 25 prisotnih ljudi. Gasilci smo hitro po prihodu na kraj ugotovili, da zaradi okvare varnostnega ventila iz plinohrama uhaja utekočinjen plin. Iztekanje smo ustavili, varnostni bazen zalili z vodo, ves čas pa območje prepi-hovali z močnimi ventilatorji, da se je zmanjševala nevarna koncentracija plina v zraku. Policisti so v času intervencije zaprli Kopališko cesto ob bencinskem servisu.
Društvo Lipa na počitnicah
V času epidemije znali poiskati najrazličnejše priložnosti
univerza za tretje življenjsko obdobje - društvo lipa domžale
»Ta izredna prekinitev študijskega leta je tudi za nas popolnoma nova in nepredvidena situacija. Naša Univerza za tretje življenjsko obdobje - društvo Lipa Domžale je doslej vedno temeljila na osebnih stikih, tako v študijskih skupinah kot osebnih stikih med animatorji, mentorji in sedežem naše univerze. Potek izobraževanja v
Prepričan je, da bo rek Učenje ima svoj začetek in nikoli konca odmeval vse počitnice, v katerih vsem želi vse dobro, veliko zdravja, sončnih in prijetnih dni, predvsem pa tudi vedoželj-nosti in ustvarjalnosti, ki jih bosta jeseni znova pripeljala v številne oblike Univerza za tretje življenjsko obdobje - društvo Lipa Domžale.
Preden pa se vrata letošnjega šolskega leta naše univerze za tretje ži-
Delo s čebelami je prav posebno poslanstvo
Čebele so za življenje na našem planetu ključnega pomena.
V majski številki Slamnika je prišlo do napačne navedbe čebelnjakov dveh domžalskih čebelarskih društev, za kar se društvoma ter bralkam in bralcem iskreno opravičujemo. Zato ponovno objavljamo prispevek in fotografiji s pravilnimi navedbami.
čebelarska pot. Pot je dolga skoraj pet kilometrov in poteka po prijetni kolesarski in pešpoti, delno ob Kamniški Bistrici, delno ob Rači. Vzame nam približno uro časa in je primerna tudi za otroke. Ob gibanju na svežem zraku boste lahko odkrivali življenje teh
Čebelarsko društvo Domžale (foto: Klemen Mav)
času epidemije, v katerem smo znali in zmogli v medsebojnem dialogu poiskali ustrezne rešitve za vse raznolike situacije, dela študijskih skupin na daljavo, je za vse nas pomenil dobrodošlo novost,« je med drugim ob koncu letošnjega šolskega leta povedal Marjan Ravnikar, predsednik društva Lipa Domžale. Ob tem je izrazil veselje, da so bile posamezne skupine tudi v času epidemije na različne načine povezane med seboj, pa naj je šlo za učenje na daljavo, le pisanje po elektronski pošti ali vedno dobrodošli klici po telefonu.
Z namenom, da se tovrstne izkušnje porabljajo, če bo potrebno tudi v prihodnje, morda še bolj strokovno, bo društvo Lipa v septembru organiziralo izobraževanje, na katerem bodo zainteresirani deležni novih znanj s tega področja in njihove uporabe. Ob tem bodo posebno skrb namenili tudi preverjanju opremljenosti posameznih slušateljev z računalniki in drugimi potrebnimi materialnimi sredstvi. Predsednik društva se ob koncu letošnjega šolskega leta iskreno zahvaljuje vsem mentorjem in študentom, iskreno in toplo zahvalo pa je namenil tudi animatorjem in drugim članom študijskih skupin, ki so poskrbeli za medsebojno povezovanje med člani skupine.
vljenjsko obdobje zadnjič zaprejo v tem šolskem letu, pa zapišimo še, da so se posamezne skupine in študenti ter študentke aktivirali tudi ob posameznem sproščanju ukrepov. Tako smo lahko sledili pohodnikom, kolesarjem in zeliščarjem, ki so se po objavi možnosti zbiranja do 50 ljudi nemudoma organizirali in začeli s svojimi aktivnostmi - tako z vandranjem po okoliških hribih kot s predavanji in nabiranjem zelišč, že v maju pa so pridno igrale tudi kitaristke in citrarke Lipe, ki letos zanesljivo pogrešajo vrsto prireditev, na katerih so načrtovale svoje nastope. Nenazadnje je virus odnesel tudi že tradicionalno prireditev S citrami po Domžalah, ki jo vsi zelo pogrešamo. Na internetni strani, kjer boste lahko kljub počitnicam lahko prebrali marsikaj zanimivega, pa si le preberite zelo zanimiv prispevek Marinke Kopač o spomladanskem prebujanju zeliščaric in njihovem obisku Komende ter vedno zanimivem potepanju po naravnem rezervatu Stru-njan, svoje ustvarjalno delo so zaključile slikarke, glasbenice pa so se odločile, da svoje igranje na citrah in kitarah zaključijo s pravim kulturnim dogodkom v Planinskem domu na Svi-ščakih.
Vera Vojska Foto: DRUŠTVo LIPA
Učni čebelnjak Krtina - Dob (foto: Alenka Klinar)
Čebele in drugi opraševalci nam zagotavljajo preskrbo s prehrano. Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opra-ševanja čebel. Brez čebel torej ni življenja in tudi delo s čebelami je prav posebno poslanstvo. Letos smo že tretje leto zapored obeležili svetovni dan čebel ter s tem opozorili na njihovo pomembno vlogo pri varovanju okolja in pridelavi zdrave hrane.
Čebelarstvo ima v Sloveniji kakor tudi v naših krajih zelo dolgo tradicijo. V naši občini sta aktivni dve društvi, Čebelarsko društvo Domžale in Čebelarsko društvo Krtina - Dob. Leta 2018 se je ob svetovnem dnevu čebel slavnostno odprla tudi nova poučna
življenjsko pomembnih živali. Na pot lahko vstopite kjerkoli, na šestih točkah pa vas bodo informativne table seznanjale s čebelarskimi temami.
Poleg poti pa so čebelarji Čebelarskega društva Domžale s pomočjo do-natorjev in veliko prostovoljnega dela postavili društveni apiterapevtski učni čebelnjak, ki je pri Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik. Nasadili so medovite rastline, naselili čebele in uredili okolico. Podobnega projekta so se lotili tudi v Čebelarskem društvu Krtina - Dob, kjer je v izgradnji pol-po-krita učilnica na prostem.
Občina Domžale, Urad župana
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 17
društva
Regijski posvet in srečanje z vodjami skupin
V ponedeljek, 8. junija 2020, so v pisarni Društva Šola zdravja v Domžalah izpeljali regijski posvet in srečanje z vodjami in namestniki skupin, ki delujejo v občinah Domžale, Mengeš in Trzin.
Poletna vadba za dobro počutje
Andraž in Mauro, učitelja društva za kakovost življenja Leteča želva, sta konec leta 2019 obiskala Kitajsko, kjer sta poglabljala znanje o teorijah in praksah vadbe, ki jo poučujemo.
društvo šola zdravja Prisotnim so svoje delo predstavile predsednica Društva Šola zdravja Zdenka Katkič, Brigita Grubič, ki je v društvu zadolžena za tekstil, finance in bazo članov, ter Neda Galijaš, ki skrbi za medijsko promocijo, spletno stran in družbeno omrežje.
Prisotne so seznanili s spremenjenim izvajanjem že načrtovanih aktivnosti v letošnjem letu. Zaradi situacije, ki je ohromila ves svet, redni letni
medobčinsko društvo invalidov domžale Čeprav nismo pričakovali izrednih razmer, smo do 15. marca izpeljali več nalog, kot smo jih za ta čas sprejeli na zboru članov in pokrili tudi del aktivnosti do konca maja. V dveh mesecih in pol je 14 društvenih prostovoljcev razdelilo 212 paketov socialno ogroženim in težkim invalidom, obiskali so 1329 članov in opravili 1349 prostovoljnih ur samo na terenu.
Društvo je z 10. marcem zaključilo poslovanje in poročilo za leto 2019, nato pa kaj kmalu zatem, 13. marca, glede na razglašeno epidemijo zaprlo svoje prostore. Čeprav se na društvu niso izvajali predvideni posebni socialni programi, so bili prostovoljci vedno na voljo svojim članom preko telefona in elektronske pošte, imeli pa smo tudi organiziran nujni, varni prevoz za člane, ki so morali priti
šahovsko društvo domžale Turek z ekipo upravnega odbora, sestavljeno iz petih članov, ki so že vrsto let aktivni v društvu, prvi mandat prevzema v času velikih tekmovalnih uspehov, a tudi izzivov za društvo. V predstavitvi svoje vizije je Turek posebej izpostavil pomen dela z mladimi za razvoj šaha na Domžalskem. Društvo si bo tako z novim vodstvom prizadevalo nadgraditi uspehe, ki so jih mladi člani dosegli v zadnjem letu, med katerimi je najodmevnejši dvojni državni naslov Rudija Olenika Čampe v konkurenci fantov do 14 let februarja letos. Še en večji izziv pa društvu predstavlja bližajoči se nastop med elito v državni ligi, kamor se članska ekipa vrača po več desetletjih.
Jure Plaskan Foto: Bogdan Osolin
občni zbor društva niso mogli izpeljati konec marca 2020, tako kot so planirali. In nič ne kaže, da bi ga lahko izpeljali tudi v naslednjih mesecih, ker so znani po tem, da se na njihovih občnih zborih zbere čez tisoč članov, ki pridejo iz vse Slovenije. Tako množično zbiranje je zelo tvegano in
ga stroka ne priporoča, ker gre v tem društvu večinoma za starejšo populacijo. Zato bodo letošnji občni zbor iz-peljami delno, vsaka skupina pose-
do zdravnika. Po naših informacijah na srečo nihče od naših članov ni obolel za covid-19.
Naši člani so komaj čakali, da se društvo spet odpre, saj so se sami v svojih domovih počutili osamljene, želeli so si bližnjih stikov z ljudmi, potrebovali so razne informacije, še posebno pa jih potrebujejo zdaj, ko so stvari kljub koncu izrednih razmer še vedno negotove. Društvo je ponovno odprlo svoja vrata, upoštevajoč navodila NIJZ, in že smo polno zaposleni, saj v času od junija do septembra izvedemo največ rehabilitacij, letovanj in izletov. Mnogi člani prihajajo z vprašanji, kako ravnati v prihodnje, potrebujejo pomoč, da se vrnejo v ustaljene tire, vse pogosteje pa se po novem pojavlja tudi vprašanje, kako uporabiti turistične bone, ki nam pripadajo v okviru tretjega protikoron-skega paketa.
bej, lahko pa se združita dve ali več skupin iz bližnje občine. Iz istih razlogov ne bodo mogli izpeljati niti vseslovenskega srečanja na Vrhniki, planiranega za konec avgusta 2020. Zato so sklenili, da se bodo obrnili bolj organizaciji regijskih srečanj, ker se manjše število ljudi zbere na enem mestu. Med drugim so bili seznanjeni tako s pogoji občinskih razpisov, saj z občino Domžale zelo dobro sodelujejo, s finančno situacijo društva, bazo članov, plačilom članarine, internimi usposabljanji v letu 2020 kot tudi s tem, kako poteka obveščanje in medijska promocija društva.
Glede na ohromljeno situacijo zaradi korona epidemije, so jim predlagali, da se lahko organizirajo med seboj in se več skupin skupaj odpravi na izlet v kako drugo slovensko regijo na obisk k tamkajšnjim skupinam. Dan začnejo s skupno telovadbo, potem se s pomočjo sošolcev-domačinov sprehodijo po njihovi okolici. Tako si pripravijo mini srečanje in spoznavanje članov med seboj, obenem pa odkrijejo kakšen kotiček v Sloveniji, v katerem še niso bili.
Neda Galijaš
V prihajajočih mesecih bomo skušali nadomestiti vse aktivnosti, ki so potekale v zmanjšanem obsegu, saj nam je kljub veliki količini opravljenega dela zaradi epidemije nekaj aktivnosti vendarle odpadlo. Med drugimi rehabilitacija v mesecu juniju, ki jo bomo nadomestili s terminom v juliju, nadoknaditi moramo športno rekreacijo, da bodo invalidi obdržali in nadgradili fizično pripravljenost, pričakujemo pa tudi nadomestni termin za 21. invalidsko revijo pevskih zborov v Velenju.
Za konec naj poudarimo tudi, da imamo letos še posebej povečan vpis novih članov in podpornikov, česar smo neizmerno veseli, saj nam daje vedeti, da dobro delamo in da je društvo dovolj prepoznavno. Vpis je možen skozi vse leto, vašega obiska pa bomo zelo veseli!
Za MDI Domžale Nejc Lisjak
društvo za kakovost življenja leteča želva Gre za modrosti o krepitvi telesa in duha. Pravzaprav gre za povezovanje vseh telesnih sistemov v optimalno delovanje, s čimer negujemo zdravje in ohranjamo notranji
mir. To sta v današnjih časih večkrat zanemarjeni področji, ki narekujeta kvaliteto življenja vsakega izmed nas.
Fanta sta se odločila, da želita širiti znanje in metode vadbe Zhineng Qigong (v slovenščini bi jo lahko poimenovali vadba za krepitev uma in življenjske energije).
Odpravila sta se torej na Kitajsko, v provinco Sichuan, na goro Qin-gcheng, kjer pod 1800 let starim drevesom - ginkom stoji starodavni tempelj, kjer so se v daljni preteklosti razvili zametki daoizma. Pogled iz templja seže daleč, na vse strani se razprostira gozd, iz katerega puhtijo meglice vlage, ki se dvigajo proti pago-di na vrhu gore. Idealni pogoji za odmik od hitrega tempa sveta in za poglabljanje vase. Gora Qingcheng slovi po izredno veliki vsebnosti negativnih ionov v zraku, kar pomeni, da je zrak zelo kvaliteten. Na goro so prišli zadnje dni življenja preživljat znani vladarji in vojaški generali.
Mauro, ki že več let poučuje Tai-ji in Qigong, se je odločil za nadaljevalno metodo meditacije. Vsak dan je po programu vstal ob štirih zjutraj in skozi ves dan meditiral, z enim samim lahkim obrokom. Poleg tega je moral mesec dni preživeti v tišini, brez komuniciranja z drugimi ljudmi. Pravi, da je bilo na začetku zelo težko, vendar so se njegove veščine vsak dan poglabljale in se utrjevale. Um je postajal vse jasnejši, življenjska vizija bi-strejša, telo vitalnejše, njegova energija močnejša. Mauro pravi, da je bil psihični izziv podkrepljen še s tem, da je zelo pogrešal sinčka. Andraž se je odločil, da po nekaj letih pridne vadbe kot učenec Zhineng Qigonga prestopi med učitelje. Čakalo ga je trdo delo, teoretično poglabljanje v znanja kitajskih mojstrov, globlje razumevanje telesa in svojih zmožnosti z vsakodnevno večurno vadbo in meditacijo. Prepoznal je potenciale, ki jih imamo kot človeška bitja, ki jih lahko dosežemo in živimo s premagovanjem svojih namišljenih meja in s preraščanjem
okvirjev, ki nam jih narekuje kulturno okolje, družba oziroma sistem, v katerem živimo. Torej, post od ljudi, elektronskih naprav, težke hrane, smo-ga, stresa in norije. Sliši se vabljivo, a en mesec za sodobnega človeka je
lahko kar izziv. Vendar se splača. Oba sta se vrnila polna novih vtisov, globljega razumevanja življenja, izostrenih čutov in jasnega poslanstva. Želita, da bi lahko dobrobiti vadbe Zhineng Qigong dosegle čim več ljudi. Da bi se ljudje počutili dobro po vadbi in spoznali, da je smiselno vsak dan sebi posvetiti nekaj minut časa. Da je pomembno razumeti, kako telo deluje, da je vredno raziskovati sebe in presegati omejujoče vzorce. Da je vse našteto naložba v lastno počutje, s tem pa v zdravje, v odnose. Ste opazili? Če se dobro počutimo, smo bolj prijazni do sebe in drugih. Ko smo bolj prijazni do sebe, se izločajo hormoni sreče, ki vplivajo na telesno zdravje in čustveno stabilnost. Ko smo bolj prijazni do drugih, širimo lepe misli, ki se ljudi dotaknejo in s tem spremenijo njihovo razpoloženje na bolje. In tako gre 'domina efekt' naprej. Pomembno je, kako se počutimo. Ker iz počutja delujemo. Naše delovanje pa lahko spreminja potek dogodkov in situacij.
Za nami je čudovito obdobje pomladi. Večina od nas je imela med izolacijo čas, ki smo ga nekateri izkoristili za spoznavanje sebe, opazovanje našega odnosa do partnerjev, otrok, staršev in prijateljev. Če smo si dovolili vzeti ta čas za razmislek, smo lahko opazili, kaj nam v življenju največ pomeni. So to materialne stvari ali urejeni odnosi? Je to zdravje?
Kdor bi se želel naučiti veščine Zhi-neng Qigong, ima to poletje odlično priložnost, da se poglobi v svoje telo, da investira v svoje zdravje. V Domžalah Andraž brezplačno vodi dve vadbi Zhineng Qigonga. V parku Martina Krpana je vadba vsak ponedeljek od 19.00 do 20.00, v Arboretumu Volčji Potok vsako sredo od 18.30 do 19.30.
Več informacij lahko najdete na FB - Društvo Leteča želva ali pokličete na 030 316 016.
Lepo vabljeni, da se nam pridružite na vadbi za dobro počutje.
Anja T. Purger Društvo Leteča želva
Novi predsednik Šahovskega društva Domžale
V soboto, 6. junija, je v sejni sobi Zavoda za šport Domžale potekal volilni občni zbor Šahovskega društva Domžale, na katerem je bil za novega predsednika društva soglasno izvoljen Lan Timotej Turek.
Lan Timotej Turek, novi predsednik ŠD Domžale
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06
Kljub epidemiji invalidi ne popustijo
Medobčinsko društvo invalidov Domžale je v letošnjem letu še posebej zavihalo rokave.
Delovni čas:
pon. - pet.: 800 - 1200, 1500 - 1800 sobota: 900 - 1200
8 | slamnik	številka 8 | avgust 2020 | letnik lx
V	I
društva | krajevne skupnosti
slamnik@kd-domzale.si
Nadaljujemo z našim delom, pridružite se nam
Čeprav pravzaprav nihče ne ve, je konec, ni konec, kdaj bo dobro in vse tako, kot je bilo, smo v Društvu upokojencev Domžale optimistični, veseli, da so se ukrepi po pandemiji toliko sprostili, da ponovno lahko nadaljujemo z uresničevanjem našega bogato zastavljenega programa za leto 2020.
društvo upokojencev Domžale Zato smo v petek, 5. junija 2020, znova odprli v času koronavirusa zaprta vrata društva. Spet nas lahko obiščete na Ulici Simona Jenka 11, Domžale -vsak ponedeljek in petek med 9. in 11. uro, ali nas pokličete na tel. štev. 01 724 19 04 - tajništvo, ali 070 132 176 - Joži, kjer boste dobili vse potrebne informacije, plačali letno članarino ali se le podružili med seboj, se seznanili z novim vodstvom DU, si ogledali na novo urejene društvene prostore, skratka z veseljem vas pričakujemo, prav vsakega posebej.
Vljudno vas prosimo le, da se ob vstopu v društvene prostore držite priporočil in navodil NlJz, kar je za skupno dobro in varnost nas vseh. Z odgovornim ravnanjem vsakega posameznika
bomo pripomogli k preprečitvi ponovne okužbe in novih ukrepov. Prav tako člane in članice društva obveščamo, da bo Programsko volilna skupščina (občni zbor društva), ki je bila prestavljena zaradi epidemije, v sredo, 1. julija 2020, ob 16. uri v gostišču Mngan v Ihanu. Za udeležbo na skupščini se je treba prijaviti na zgoraj omenjeni telefonski številki, kajti prisotnost bo zaradi veljavnih ukrepov številčno omejena.
Načrtovane strokovne ekskurzije (izleti) bodo izpeljane, ko bodo razmere dopuščale. Svetujemo, da za pravočasno obveščenost večkrat pokličite po telefonu, informacije pa objavljamo tudi na spletnem portalu Domžalec.si. Tudi z drugimi aktivnostmi bomo še malo počakali.
S programom dela nadaljujemo tudi
O vračanju Slovencev iz izgnanstva pred 75 leti
Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, v okvir katerega spada tudi Krajevna organizacija izgnancev Domžale, se vsako leto potrudi, da z izdajo posameznih publikacij seznanja širšo slovensko javnost o problematiki žrtev druge svetovne vojne.
društvo izgnancev domžale V
publikacijah zbira tudi spomine na tisoče Slovencev, ki so jih med drugo svetovno vojno poslali v koncentracijska taborišča v Nemčijo, Italijo in na Madžarsko ter v Neodvisno državo Hr-
vaške (NDH), veliko je bilo poslanih na prisilno delo v Nemčijo in tudi v Avstrijo. Po raznih državah je bilo tudi veliko slovenskih vojnih ujetnikov in mobilizirancev v nemško, italijansko in madžarsko vojsko.
ALBUM SLOVENIJE
www.kamra.si/album-slovenije.html
■--m
Album Slovenije je namenjen zbiranju digitalnih kopij starih fotografij, pisem, dokumentov in ostalih predmetov ... Knjižnica Domžale vas vabi k prispevanju v skupno zakladnico spominov.
Če doma hranite gradivo, ki bi nam pomagalo zapisati novo zgodbo, in ste nam pripravljeni odstopiti kopije starih fotografij ali razglednic, pišite na e-mail naslov kristina.galun@dom.sik.si.
Fotografije lahko vnašate tudi sami po navodilih na spletni strani www.kamra.si/album-slovenije.html.
knjižnica
Občni zbor krajevne borčevske organizacije Simona Jenka Domžale
Na občnem zboru so ocenili delo organizacije v minulem letu in začrtali delo za letošnje.
na področju socialne pomoči - projektu Starejši za starejše. Vabimo, da nam sporočite o posameznikih, ki takšno pomoč potrebujejo, morda jo potrebujete vi sami, kajti le tako vam bomo lahko pomagali. Prostovoljci v tem programu se bomo srčno odzvali in vam pomagali, kolikor bo v naši moči. Pokličite Marijo na telefonsko številko 031 623 114., kjer boste dobili vse potrebne informacije. Te pa lahko dobite tudi ob obisku v DU, kjer vam je za pogovor vedno na voljo kateri od prostovoljcev iz projekta Starejši za starejše, s katerim se boste lahko dogovorili tudi za srečanje kadarkoli izven uradnih ur, tudi na kakšni drugi lokaciji. Vabimo tudi nove prostovoljce.
Naj vas spoštovani upokojenke in upokojenci na koncu prisrčno povabimo, da se včlanite v naše društvo. Več glav več ve, več naredi, ima več idej, več modrosti in tudi več izkušenj in moči za izpeljavo dejavnosti, ki so za našo populacijo dobre in dobrodošle. S skupnimi močmi pokažimo in z delom dokaži-mo, da je starost - modrost - povezovanje - most, ki združuje in plete trdno vez med nami.
Lepo vas pozdravljamo in se veselimo skupnih, še veliko lepih dni.
Vodstvo Društva upokojencev Domžale
Krajevni odbor je že konec februarja sklical občni zbor za marec, ki pa ga je moral zaradi epidemije koronavi-rusne bolezni prestaviti na začetek junija. Predsednica KO Simona Jenka Manica Perdan Ocepek je dejala, da je organizacija izvedla večino zastavljenih nalog, med katere spadajo udeležba na prireditvah in pohodih, kjer obeležujejo mejnike v NOV, pa tudi na koncertih, kjer je zadonela partizanska in domoljubna pesem. Ob koncu leta so člani krajevnega odbora na domu obiskali člane, starejše kot 80 let. Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, so v času epidemije praznik obeležili skupaj z ostalimi krajevnimi borčevskimi organizacijami s polaganjem venca pred spomenikom NOV v središču Domžal.
Predsednica občinske borčevske organizacije Marija Majhenič je poudarila, da se borčevska organizacija sooča z vse večjimi pritiski in napadi, posebej po nastopu desnosredinske vlade, čemur se je kar težko sproti odzivati. Med udeležence pa je razdelila čestitko, ki jo je veleposlanik Ruske federacije v Republiki Slovenije Timur Eyvazov poslal občinski organizaciji ob 9. maju in 75. obletnici velike zmage nad nacifa-šizmom. Navzoči so v razpravi poudarili, da bi se spričo rastočih pritiskov in nesprejemljivih izjav glede vrednot narodnoosvobodilnega boja morala osrednja borčevska organizacija v državi še bolj ažurno in pogosteje odzivati kot doslej. Po zboru je sledilo tovariško druženje, ki je bilo letos tudi spričo še nedavne epidemije nekoliko okrnjeno.
Jože Skok
Z željo, da to obdobje ne bo pozabljeno, in da bi žrtve lažje obudile spomine, je profesorica Ivica Žnidaršič, dolgoletna predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, ki ji gre tudi zahvala za pravice, ki so jih izgnanci dobili v dobrih treh desetletjih aktivnega dela društva, pripravila publikacijo z naslovom O vračanju Slovencev iz izgnanstva pred 75 leti. Knjižica je izšla v dneh, ko zaradi koronavirusa društva niso mogla organizirati številnih tradicionalnih prireditev ob dnevu izgnancev, med katerimi je tudi vsakoletno srečanje v Mostecu oziroma na gradu Brestanica, ki smo se jih tudi Domžal-čani radi udeleževali.
Knjižica med drugim prinaša osnovne podatke o slovenskih izgnancih, ki so jih, posebno v Nemčiji, izkoriščali kot ceneno delovno silo za najtežja dela, največ besedila pa govori o vračanju Slovencev v domovino leta 1945, o mednarodnem urejanju tega problema, ki se je usklajeval v okviru mednarodnega telesa UNRRA, ki je bilo ustanovljeno že leta 1943, da bi v Evropi pomagalo članicam Društva narodov, ki so zaradi vojnega pustošenja pretrpele največ.
V publikaciji najdemo vrsto informacij o poteku vrnitev skupin ali posameznih izgnancev, mnogi so se vračali z 'Vlaki brez voznega reda', se ustavljali v repatriacijskih bazah ter v veliko primerih domov prišli na požgane in oropane domove. Posebej avtorica govori o vračanju izgnancev iz Srbije, Hrvaške in Bosne. Zelo veliko vlogo je v vseh prizadevanjih opravil tudi Rdeči križ. Publikacijo avtorica zaključi z ugotovitvijo: »Letos mineva 75 let, od kar smo se vrnili iz izgnanstva in begunstva in zadnji čas je za poravnavo tudi gmotne škode, nastale med drugo svetovno vojno.«
Člani KO Društva izgnancev Domžale bodo publikacijo prejeli po pošti. Vsem želimo prijetno poletje, z aktivnostmi pa nadaljujemo jeseni.
Vera Vojska
društvo za medgeneracijsko povezovanje sínica
Vabilo na spletne tečaje šivanja in ustvarjalnosti
Ob prijavi prejmete navodila za material in pripomočke, da boste med tečajem sodelovali.
JULIJSKI URNIK SPLETNIH TEČAJEV:
1. 7.
2. 7.
3. 7.
7. 7.
8. 7.
9. 7.
10. 7.
14. 7.
15. 7.
16. 7.
17. 7.
21.	7.
22.	7.
23.	7.
24.	7.
ob 16.00, prerisovanje krojev iz modnih revij,
ob 18.00, tečaj kvačkanje torbe iz recikliranih polivinilnih
vrečk 1. del,
ob 16.00, tečaj risanje kroja za copate,
ob 17.15i, tečaj šivanje razkoraka na hlačah l.del,
ob 16.30, tečaj daljšanje dolžine na majčki (tuniki) - risanje
kroja 1. del,
ob 18.00, tečaj šivanje krila - merjenje 1. del, ob 16.30, tečaj daljšanje dolžine na jopi - risanje kroja 1. del, ob 18.30, tečaj kvačkanje torbe iz recikliranih polivinilnih vrečk 2. del,
ob 16.00, tečaj daljšanje dolžine na majčki (tuniki) 2. del, ob 18.00, kaj lahko sešijem - imam tekstil za predelavo, ob 16.00, tečaj daljšanje dolžine na majčki (tuniki) 3. del, ob 17.30, tečaj šivanje razkoraka na hlačah 2. del, ob 16.00, tečaj daljšanje dolžine na jopi (puloverju) 2. del, ob 17.30, tečaj kvačkanje torbe iz recikliranih polivinilnih vrečk 3. del,
ob 16.00, tečaj šivanje razkoraka na hlačah 3. del, ob 18.00, tečaj šivanje zavese za kuhinjo 1. del, ob 16.00, tečaj daljšanje dolžine na majčki 4. del, ob 17.30, tečaj daljšanje dolžine na jopi (puloverju) 3. del, ob 16.00, tečaj šivanje krila - krojenje in ročno šivanje 2. del, ob 18.00, tečaj šivanje zavese za kuhinjo 2. del, ob 16.30, tečaj daljšanje dolžine na jopi (puloverju) 4. del, ob 18.00, tečaj kvačkanje torbe iz recikliranih polivinilnih vrečk 4. del,
ob 16.30, tečaj šivanje krila 3. del, ob 16.30, tečaj šivanje krila 4. del,
ob 16.00, tečaj daljšanje dolžine na jopi (puloverju) 5. del,
ob 18.00, tečaj šivanje zavese za kuhinjo 3. del,
ob 16.30, tečaj daljšanje dolžine na jopi (puloverju) 6. del
POGOJI: Udeleženci iz ranljivih skupin se prijavite z uradnim potrdilom, s katerim dokazujete resničnost podatkov in upravičenost do brezplačne udeležbe na tečajih v juliju. Zaposleni, upokojenci, študentje in osnovnošolci - cena za eno izobraževanje/tečaj je 8 evrov. Prijave in informacije: na e-naslov: sinica.jozi@gmail.com ali na telefonski številki: 068 602 136.
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 19
OBRAZI DOMŽAL
STALI SMO NA PRUČKI IN UMIVALI LASE
KLAUDIJA IN JOŽI PISKAR, FRIZERKI
Tako se Klaudija Piskar spominja svojih prvih let, ko je z bratom in sestro pomagala staršem v frizerskem salonu. Pogovarjali smo se z njo in njeno mamo, Joži Piskar, o laseh, delu, strankah, stari Jugi in še čem.
Nataša Gliha
Foto: osebni arhiv Klaudije Piskar
Franci Piskar, zdaj že tri leta pokojni, je eden najstarejših frizerjev v Domžalah. Začel je že pred letom 1960 pri Vinku Del Bellu, nato pa najel prostore, kjer zdaj domuje Mozart bar, in pozneje svoj salon preselil na Rodico. Franci je kot postaven mladenič vedel, kaj si želi. Rad je imel lase in z veseljem jih je oblikoval v dobre frizure. Na srečo je svoje poslanstvo delil s Kamničanko Joži, ki je tudi frizerka, pozneje pa postala mojstrica izdelave lasnih vložkov. Čeprav je upokojena, je še vedno tako polna veselja in energije, oči pa se ji ob spominu na stare čase kar zasvetijo.
Kako je bilo delati takrat?
Joži: Delali smo vse dneve od jutra do večera, prostih sobot nismo poznali. Bili so časi, ko skorajda ni bilo neveste v Domžalah in okolici, ki si ne bi dala poročne pričeske urediti pri nas. Uradni delovni čas je sicer bil od šestih zjutraj, a ko je bilo treba, smo začenjali tudi ob treh. Spomnim se, da je nekoč stranka na prednovoletni večer prišla v salon z miličnikom. Ta jo je ustavil ob treh zjutraj, ko se je brez dokumentov peljala proti Domžalam. Vprašal jo je, kam gre, in mu je odgovorila, da k frizerju. Ni ji verjel, češ, kdo pa dela ob taki nečloveški uri. Ker je bila brez dokumentov in ji ni najprej verjel, kam je namenjena, jo je pospremil in z njo prišel do nas. Pri nas pa je bil že poln salon žensk, ki so hotele biti tisti dan lepe. Ni mogel verjeti, samo obrnil se je in šel.
Lepo je bilo, naporno, a vseeno lepo. Delali smo od šestih zjutraj do največkrat devetih zvečer, vmes smo imeli tri ure zaprto sredi dneva. Bili smo prijatelji, Franci je vsak dan skuhal kosilo za družino in včasih tudi za zaposlene in prijatelje. Za vso družino je kuhal do zadnjega dne.
Joži se spominja, da so se včasih sredi dneva, ko so imeli zaprto, odpeljali na Krvavec na kosilo, potem pa spet nazaj v službo. Ženske v salonu so ga pogosto spraševale po receptih in kako urediti vrt, saj je imel rože zelo rad.
Ste imeli takrat kakšno konkurenco v Domžalah?
Joži: Da, seveda. Tu so bili zelo dobri frizerji kolegi Del Bello, Breskvar, Fi-lipič, Tone Juhant in Zupanova Nada. Bili smo prijatelji in večkrat so prišli k nama v salon, ko so zaprli, izmenjevali smo si izkušnje in si pomagali. Prav dobro smo se imeli.
Kaj pa materiali? Se jih je takrat dobilo?
Joži: Ne. Nekaj smo jih 'prešvercali' iz tujine, nekaj smo jih izdelali sami, frizerji smo si med seboj pomagali, malo smo se znašli in je šlo. Šampon takrat ni bil tekoč, dobil se je v škatlicah, Ilirija je imela nekaj stvari.
Lasne vložke smo izdelovali iz pravih las, kar je dolgotrajno in natančno delo, ampak so bili pa kakovostni. Sploh se jih ni videlo. Brez lepila, brez umetnih materialov, čista, naravna lepota, veliko potrpljenja in spretne roke, ki počasi tkejo. Niso bili poceni, ker je delo trajalo ure in ure.
Piskarjeva družina je ponosna, da gre tradicija naprej. Friziranje imajo v genih, pravijo. Ker pa se spreminjajo način življenja, moda, materiali in pričakovanja, se morajo sproti prilagajati tudi sami in iti v korak s časom.
Delo je zdaj prevzela Klaudija, srednja od treh otrok. Ste zadovoljni?
Joži: Seveda. Že kot majhni so morali pomagati v salonu in stoje na pruč-kah so umivali lase, pometali, ali pa sedeli strankam v naročju. Klaudija je bila na neki način izbrana ali določena, da pelje posel naprej, druga dva pa imata svoje delo. Na vse tri sem ponosna. Očitno imamo občutek za lase v družini. Zdaj mene frizira 10-le-tna vnukinja in delo opravi tako dobro, da moj videz pohvali marsikdo.
Klaudija, kako pa vi vidite spreminjanje zahtev in želja strank?
Nekdaj so se ženske kar vsule v salon, ko smo zjutraj odprli, naročanja ni bilo. To je bilo vpitja in prerekanja, katera bo prej na vrsti. Tudi bolj običajno je bilo, da so si ženske dale narediti frizuro vsak teden, prišle umit lase, zdaj ni več tako. Zdaj se ljudje bolj zavedajo svojih las, kako skrbeti zanje, vedo, da lasje odkrivajo marsikatero težavo, in želijo bolj celostni
pristop. Na srečo jim ga lahko ponudimo. Včasih je bila tudi večina naših strank iz Domžal in bližnje okolice, danes pa je popolnoma običajno, da se k nam pripeljejo iz vseh koncev Slovenije tako iz Primorske kot Štajerske ter od drugod. Zaradi nadgradnje v zadnjih 20 letih v našem salonu nas obiskujejo ljudje, ki jim lasje in njihovo zdravje pomeni več. Že leta so naše stranke tudi medijsko prepoznavne osebe, npr. Zvezdana Mlakar, Tanja Ribič, Maja Martina Merljak, Ajda Smrekar, Metka Albreht, Špela Močnik, Lucija Gubenšek, Savina Atai in druge. Še vedno vsak dan opravljamo vse osnovne moške in ženske frizerske storitve, le da pri tem uporabljamo lasišču in lasem bolj prijazne materiale, ter s tem poskrbimo, da lasje vzdržujejo in izboljšujejo kvaliteto.
Ste že od nekdaj vedeli, da boste prevzeli družinski posel?
Klaudija: Kot majhni punčki se mi je to zdelo normalno, kot najstnica sem se začela upirati in sem želela po
svoje. Videla sem, kako ti ves čas pobere delo v frizerskem salonu, kakšno garanje je to v resnici in želela sem si nekaj več. Oče je to razumel in me poslal na farmacevtsko šolo. Pozneje sem se dodatno izobraževala za frizerko, kozmetičarko in maserko, šla v službo v laboratorij na Biotehnično fakulteto, nato v Emono obalo, vmes doštudirala na Ekonomski fakulteti, se poskusila kot podjetnica, imela lastno prodajalno s srajcami, drogerijo v Radovljici ... Pestro je bilo, a očitno je že tako moralo biti, saj sem si nabrala neprecenljive izkušnje, obenem pa sem ves čas tudi pomagala v salonu doma.
Kaj je pretehtalo, da ste salon v celoti prevzeli?
Očeta so vedno zanimale stvari v zvezi z zdravjem las in lasišča, ter načini, kako pomagati ljudem do boljših las. Ko je pred 18 leti izvedel za Literam in videl rezultate izdelkov belgijskega izumitelja Eddyja van Dycka, se je smelo podal na novo pot. Gospod Van Dyck je bil že leta 1999 nagrajen z bronasto medaljo na svetovnem sejmu inovacij, odkritij in tehničnih izumov EUREKA v Bruslju.
Literam terapija je prepričala tudi mene in zato je bila odločitev kar lahka. V vseh teh letih smo že tako napredovali, da mi je sam izumitelj predal blagovno znamko, me naučil tehnologije in proizvodnje. Trenutno smo v postopku selitve proizvodnje v Slovenijo. Prav tako še vedno nadgrajujem svoje znanje o lasišču in laseh na študiju trihologije v Londonu, ker želim, da tudi pri nas ljudje s slabimi lasmi in težavami lasišča lahko najdejo rešitev in jim pri tem pomagamo.
Kaj konkretno to pomeni?
To pomeni, da bi v Domžalah imeli lastno proizvodnjo. Seveda ni tako enostavno, postopki so dolgotrajni, pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj traja. Sem pa ponosna, da nas je Literam prepoznal kot zaupanja vredne in izbral med vsemi, ki se za te izdelke tudi zanimajo. To pomeni več sodelavcev, več zaposlenih, več odgovornosti, še več dela. Že zdaj je veliko salonov, ki Literam kupujejo pri nas, stranke imamo v Sloveniji in v tujini, zato to ni tako majhen zalogaj.
Je Občina Domžale podjetnikom prijazna?
Če si priden in delaš od jutra so večera, ne razmišljaš veliko o občini. Bom pa stopila do njih in videli bomo, če lahko kaj naredimo skupaj. Mogoče bodo imeli kak dober predlog, nasvet, mi dali kako idejo, na katero niti pomislila nisem. Do zdaj sem se vedno bolj zanašala nase in na svoje delo. Zdaj pa je nastopil čas, ko več glav lahko več 'pogrunta'. Upam, da bomo vsi zadovoljni.
Gospa Joži, vi ste zdaj že v pokoju. Se strinjate z delom svoje hčere?
Seveda, dokler to pomeni, da se še vedno lahko izkažem s kako posebno frizuro po 'starem' postopku, kot smo to delali včasih. Včasih sem najraje delala slavnostne pričeske, res pa so bile precej drugačne od današnjih. Znanje pa ostaja, veselje tudi in dokler bo to, bom zraven za kak nasvet, podporo in mogoče še kakšno 'frizurco'. □
io | slamnik
Dogaja se
Mestni kino Domžale, i. julija
Literarno popoldne: Gabriela Babnik
MGC Bistrica, 2. julija
1. julij, sreda
Češminov park ob Ljubljanski cesti 10.00-18.001 PRAVLJIČNI ŠUMBERK
Pravljično-doživljajska pot / primemo za otroke 4+ / prireditelj: Zavod Škrateljc / vstopnina: 5 evrov - cena knjižice Pravljični Šumberk, svinčnika in nagrade / pot je dobro označena, za vsa doživetja na njej pa bo družina potrebovala okoli tri ure / pravljično--doživljajska pot PravljiCni Šumberk se prične v Kavami Češmin v Češminovem parku v sre-dišču Domžal.
Arboretum Volčji Potok 18.30 | VADBA ZA CELOSTNO ZDRAVJE
Vodi učitelj ZNQG Andraž Purger v organizaciji Društva za kakovost življenja Leteča želva / potrebujete udobna oblačila, vodo in pripravljenost za spoznavanje sebe / poteka na prostem v bližini otroškega igrišča / plača se vstopnino v park, vadba je brezplačna / več informacij na www.apm.si / termini 1., 8., 15., 22. in 29. julij.
Mestni kino Domžale 20.001 VITA IN VIRGINIA
Biografska romantična drama / po pismih Virginie Woolf / igrajo: Gemma Arterton, Elizabeth Debicki, Isabella Rossellini / 110' / resnična zgodba o strastnem in turbulentnem razmerju med literarno samohodko Virginio Woolf in enigmatično aristokratinjo Vito Sackville-West ter hkrati filmska pripoved o nastajanju romana Orlando, ki ga je spodbudilo njuno razmerje / Cannski dobitnik Queer palme in nagrade za najboljši scenarij.
2« julij, četrtek
Mestni kino Domžale 10.00 I NAPREJ
Animirana komična pustolovščina / 103' / sinhronizirano, 7+ / najstniška brata vilinca bosta skušala odkriti, ali je v njunem svetu še
4-* julij, sobota
Arboretum Volčji Potok 8.00-20.00 | POLETNI FESTIVAL CVETOV
Ker se obdobje cvetenja od pomladi do jeseni v Arboretumu nikoli ne konča, so ga poimenovali Poletni festival cvetov / skozi poletje boste cvetoče prizore opazili na različnih delih parka.
Dvorišče Mestnega kina Domžale 21.30 | RAZKRILA SEM VOHUNA
Družinska komedija / igrajo: Dave Bautista, Kristen Schaal, Parisa Fitz-Henley, Chloe Cole-man, Keller Viaene /102' / JJ (Dave Bautista) je tajni agent, ki mu zadnje čase stvari v službi ne grejo najbolje, saj se večina njegovih misij konča z eksplozijami in obilico streljanja: za kazen ga pošljejo v Chicago, kjer naj bi nadzoroval in ščitil stanovanje devetletne deklice Sophie in njene mame, kar pa se izkaže za precej težko nalogo.
5* julij, nedelja
Arboretum Volčji Potok 17.301 JOGA V PARKU
Vodi Društvo Joga v vsakdanjem življenju pod brezami na otroškem igrišču / plača se vstopnino v park, rekreacija je brezplačna / prinesite svojo podlogo za vadbo / več informacij na www.jvvz.org/domzale / termini 5., 12., 19. in 26. julij.
6. julij, ponedeljek
Center za mlade Domžale
17.001 DELAVNICA ANIMIRANEGA
FILMA
Na delavnici bomo izbrano temo s kolaž tehniko spremenili v animiran film / delavnice bodo sestavljene iz treh srečanj, ki bodo potekala do srede, 8. julija, med 17. in 20. uro / delavnice so namenjene mladim od 15. leta dalje in so brezplačne / obvezne prijave na info@czm-domza-le.si ali 040 255 568.
9* julij, četrtek
Mestni kino Domžale 10.001 JEŽEK SONIC
Komična pustolovščina /100' / sinhronizirano, 7+ / Ježek Sonic se med pustolovščinami na Zemlji spoprijatelji s policistom Tomom Wa-chowskim in skupaj se podata v boj proti zlobnemu dr. Robotniku, ki skuša Sonica ugrabiti in prevzeti njegove supermoči.
Dvorišče Mestnega kina Domžale 21.30 | KONJE KRAST
Drama / igrajo: Stellan Skarsgard, Tobias San-telmann, Jon Ranes, Bjfm Floberg, Danica Curcic, Sjur Vatne Brean, Gard B. Eidsvold, Pil Sverre Hagen, Anders Baasmo Christiansen, Tone Beate Mostraum /123' / drama o ljubezni, izgubi, krivdi in zapuščini nacizma na Norveškem, posneta po istoimenski knjižni uspešnici Pera Pettersona.
10. julij, petek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Dvorišče Mestnega kina Domžale 21.30 I POSEBNI
Komična drama / igrajo: Vincent Cassel, Reda Kateb, Helene Vincent, Bryan Mialoundama, Alban Ivanov /114' / Bruno in Malik mlade iz 'težavnih' sosesk učita, kako delati s tistimi primeri avtistov, ki so še posebno zahtevni, pogosto celo brezupni, in so jih vse druge organizacije zavrnile. Posebno partnerstvo za posebne osebnosti.
11. julij, sobota
Dvorišče Mestnega kina Domžale 21.30 I VISOKA NOTA
Glasbena drama / igrajo: Dakota Johnson, Tra-cpp Ellis Ross. Kelvin Harrison Ir.. Ice f.nhe. Zoe
številka 8 | AVGuST 2020 | letnik lx
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ julij
Film: Še vedno verjamem
Dvorišče Mestnega kina Domžale, 3. julija
15* julij, sreda
Mestni kino Domžale
21.00 | KRALJ STATEN ISLANDA
Komedija / igrajo: Pete Davidson, Bel Powley, Ricky Velez /136' / zgodba opisuje življenje komika in igralca Peta Davidsona (ki se je kot najmlajši član pridružil ekipi komične oddaje Saturday Night Live), komedijo pa je režiral znani režiser komedij Judd Apatow (Razuzdanka, Na-pumpana, 40-letni devičnik), ki je skupaj s Davi dsonom in Daveom Sirusom napisal scenarij.
16 • julij, četrtek
Mestni kino Domžale 10.00 | KOŠARKAR NAJ BO 2
Družinska komedija / igrajo: Klemen Kostrevc, Matija Brodnik, Gaja Filač, Domen Novak, Marko Miladinovič, Gojmir Lešnjak Gojc, Lado Bi-zovičar / 80' / v slovenščini, 7+ / vračajo se Ran-ta in njegovi prijatelji, novi košarkarski izzivi in prve ljubezenske težave: poletje trka na vrata, pred Rantovim moštvom pa je najpomembnejša košarkarska tekma njihovih življenj... jim bo uspelo zmagati na vseh področjih?
Dvorišče Mestnega kina Domžale 21.30 | VITA IN VIRGINIA
Biografska romantična drama / po pismih Virginie Woolf / igrajo: Gemma Arterton, Elizabeth Debicki, Isabella Rossellini /110' / resnična zgodba o strastnem in turbulentnem razmerju med literarno samohodko Virginio Woolf in enigmatično aristokratinjo Vito Sackville--West ter hkrati filmska pripoved o nastajanju romana Orlando, ki ga je spodbudilo njuno razmerje.
17* julij, petek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Film: Razkrila sem vohuna
Dvorišče Mestnega kina Domžale, 4. julija
23* julij, četrtek
Mestni kino Domžale 10.00 | KOŠARKAR NAJ BO 2
Družinska komedija / v slovenščini, 7+ / vračajo se Ranta in njegovi prijatelji, novi košarkarski izzivi in prve ljubezenske težave.
Dvorišče Mestnega kina
Domžale
21.301 POSEBNI
Komična drama / igrajo: Vincent Cassel, Reda Kateb, Helene Vincent, Bryan Mialoundama, Alban Ivanov /114' / Bruno in Malik mlade iz 'težavnih' sosesk učita, kako delati s tistimi primeri avtistov, ki so še posebno zahtevni, pogosto celo brezupni in so jih vse druge organizacije zavrnile.
24. julij, petek
Dvorišče KD Franca Bernika 21.00 | MANCA BERLEC
Koncert / nastopata: Manca Berlec (vokal, kitara), Dejvid Kneževič (kitara) / priznana kamniška kantavtorica Manca Berlec bo na poletnem koncertu predstavila stare in nove avtorske skladbe.
25* julij, sobota
Dvorišče Mestnega kina Domžale 21.30 | VISOKA NOTA
Glasbena drama / igrajo: Dakota Johnson, Tracee Ellis Ross, Kelvin Harrison Jr., Ice Cube, Zoe Chao, Eddie Izzard, Bili Pullman, Diplo / 113' / zgodba o dveh ženskah - Ma-ggie, ki se želi prebiti v glasbeno industrijo, ki žensk dejansko ne jemlje resno, ter Grace Daviš, ki se kot glasbena ikona bori za obstanek v industriji, ki ženske okoli štiridesetih let potiska na stranski tir.
28 • juli torek
Poletni festival cvetov
Arboretum VolčjtPotok, 4. julija
Razstave
KNJIŽNICA DOMŽALE FRANC BERNIK IN NJEGOVA KULTURNO-SOCIALNA VLOGA V DOMŽALAH V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA
Kulturno-zgodovinska razstava bo na ogled od 3. julija do 1. avgusta.
ČUDEŽNI KOVČEK IN ŽELVINO BRALNO POPOTOVANJE
Razstava likovnih izdelkov udeležencev projektov bo na ogled do 13. julija.
POČITNICE SO ČAS ZA...
Razstava knjig s počitniško tematiko bo na ogled od 14. julija do 28. avgusta.
Izobraževal
Knjižnica Domžale OTROCI
Varna in pametna raba pametnih telefonov, varno obnašanje na internetu, kaj je res in kaj ni res - za otroke med 6. in 13. letom. Bodi KUL in pridi na delavnico. Tvoj pametni telefon ti bo hvaležen, mami in oči pa še bolj.
NAJSTNIKI
Digitalni najstniki med 14. in 17. letom vabljeni na workshop svetovalne delavnice: seksting, bullying, trolling, cyberhate, flaming, chatting, selfiji, zasvojenost ... Kul pogovori, zaupanje, primeri, rešitve.
STARŠI
Analogni zbegani starši in digitalni otroci: delavnice za starše, ki bi radi izvedeli osnove: kaj moj otrok dela na spletu, kje so meje, kako ohraniti nadzor in kako mu pomagati.
SENIORJI
1)	Brezplačni računalniški tečaj za začetnike (osnovna uporaba računalnika in interneta).
2)	Brezplačni nadaljevalni računalniški tečaj, kjer boste spoznali pametni telefon, e-pošto, facebook ... Za vse delavnice se prijavite na:
Kaj čarovnije, saj ui raua vsaj en uan preživela skupaj z očetom, ki ga nikoli nista imela priložnosti spoznati.
Center za mlade Domžale 18.00 | DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE
Izdelava fluida za obraz, ki kože ne izsuši in ne masti, temveč jo prijetno navlaži / delavnico vodi Anja Vrhovec, dipl. kozmetologinja / brezplačna delavnica je namenjena mladim do 30. leta / obvezne prijave na info@czm--domzale.si ali 040 255 568 / število mest je omejeno.
MGC Bistrica
17.00 | BELETRININI TRUBADURJI: GABRIELA BABNIK
Literarno popoldne / gostja: Gabriela Babnik / s pisateljico se bo pogovarjala Katja Šifkovič / vstop prost / org.: Tadeja Rode Teran, Knjižnica Domžale, MGC Bistrica.
Dvorišče Mestnega kina Domžale
21.30 | KRALJ STATEN ISLANDA
Komedija / igrajo: Pete Davidson, Bel Powley, Ricky Velez / 136' / zgodba opisuje življenje komika in igralca Peta Davidsona (ki se je kot najmlajši član pridružil ekipi komične oddaje Saturday Night Live), komedijo pa je režiral znani režiser komedij Judd Apatow (Razuz-danka, Napumpana, 40-letni devičnik), ki je skupaj s Davidsonom in Daveom Sirusom napisal scenarij.
3* julij, petek
Knjižnica Domžale
8.00 I FRANC BERNIK
IN NJEGOVA KULTURNO-SOCIALNA
VLOGA V DOMŽALAH
V PRVI POLOVICI
20. STOLETJA
Kulturno-zgodovinska razstava / organizator Kulturni dom Franca Bernika Domžale / odprto v času delovnega časa knjižnice / vstop prost.
Dvorišče Mestnega kina Domžale
21.30 | ŠE VEDNO VERJAMEM
Romantična glasbena drama / igrajo: Abigail Cowen, Britt Robertson, Melissa Roxburgh, K. J. Apa, Gary Sinise, Nathan Parsons / 115' / resnična zgodba, posneta po avtobiografiji z istim naslovom, sledi glasbeniku Jeremyju Campu in njegovi ljubezni do svoje prve žene, s katero se je kljub njeni smrtni bolezni poročil oktobra 2000.
Joga v parku
Arboretum Volčji Potok, 5. julija
Knjižnica Domžale
19.00	| PREDSTAVITEV PONATISA KNJIGE ZGODOVINA FARE DOMŽALE
Predstavitev založniškega projekta Kulturnega doma Franca Bernika Domžale o domžalski zgodovini / sodelujoči: podžupan mag. Tomaž Deželak, mag. Blaž Otrin, Cveta Zalokar, Katarina Rus Krušelj / vstop prost.
7* julij, torek
Mestni kino Domžale
10.001	A JE TO 4
Družinska animirana komedija / 61' / brez dialogov / primemo za 4+ / Pat in Mat tokrat v kino prihajata v povsem novi seriji epizod: kakšno past bosta pripravila roparju, ki jima je ukradel jabolka, kakšno avtopralnico bosta zgradila za svoj sanjski avto, na kakšen inovativen način bosta spekla palačinke...
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Arboretum Volčji Potok 17.00 | ČEBELICE IN MEDVEDEK
Predstava za otroke v tehniki kamišibaj, obliki pripovedovanja zgodb ob slikah / vodi Zasebni vrtec Zarja / plača se vstopnino v park, dogodek je brezplačen / obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do torka, 30. 6., do 12. ure.
Mestni kino Domžale 21.001 KUBANSKIH PET
Triler / igrajo: Ana de Armas, Gael Garcia Bernai, Penelope Cruz, Wagner Moura / 123' / zgodba o petih kubanskih političnih zapornikih, ki so jih ZDA od konca devetdesetih let zaprle zaradi obtožb vohunjenja in umorov.
8. julij, sreda
Mestni kino Domžale 21.001 EMA
Drama / igrajo: Mariana Di Girolamo, Gael Garcia Bernai, Paola Giannini, Santiago Cabrera, Cristiân Suârez /107' / Pablo Larrain prvič obrne pogled v mlado generacijo današnjega Čila in ustvari nepozaben portret plesalke reggaeto-na, ki se hoče svobodno gibati skozi svet / film, poln fluorescentnih barv in energičnih urbanih ritmov, je zgodba o umetnosti, poželenju in sodobni družini.
Chao, Eddie Izzard, Bili Pullman, Diplo /113' / zgodba o dveh ženskah - Maggie, ki se želi prebiti v glasbeno industrijo, ki žensk dejansko ne jemlje resno, ter Grace Daviš, ki se kot glasbena ikona bori za obstanek v industriji, ki ženske okoli štiridesetih let potiska na stranski tir.
12» julij, nedelja
Arboretum Volčji Potok
15.30 | TAPKANJE PO AKUPUNKTURNIH
TOČKAH
S tapkanjem po akupunkturnih točkah sproščamo negativna občutja iz telesa / vodi: Ines Beno / plača se vstopnino v park, delavnica pod brezami na otroškem igrišču je brezplačna / s seboj prinesite podlogo za sedenje / obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka pred napovedanim datumom do 12. ure.
13* julij, ponedeljek
Arboretum Volčji Potok 7.00 | INDIJANSKE POČITNICE
Teden v indijanskem slogu / varstvo otrok z animacijo je plačljivo / obstaja tudi možnost dnevnih počitnic / obvezna prijava na info@ sadmavrica.si, ali 031 314 870 / več informacij: https://sadmavrica.si/poletne-pocitnice.
14. julij, torek
Mestni kino Domžale 10.001 DOLITTLE
Komedija / sinhronizirano / ekscentrični doktor John Dolittle mora na mitološkem otoku najti zdravilo za angleško kraljico, pri tem pa naleti na stare nasprotnike in odkrije nova čudežna bitja.
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 21.00 | ŠE VEDNO VERJAMEM
Romantična glasbena drama / igrajo: Abigail Cowen, Britt Robertson, Melissa Roxburgh, K. J. Apa, Gary Sinise, Nathan Parsons / 115' / resnična zgodba, posneta po avtobiografiji z istim naslovom, sledi glasbeniku Jeremyju Campu in njegovi ljubezni do svoje prve žene, s katero se je kljub njeni smrtni bolezni poročil oktobra 2000.
Dvorišče KD Franca Bernika 21.00 | LUSTERDAM
Koncert / nastopajo: Hieronim Vilar (vokal, kitara), Mirko Medved (kitara), Jure Volgemut (bobni), Ven Jemeršič (bas) / Lusterdam so štiričlanska domžalska glasbena zasedba, ki navdušuje z zmesjo post-rocka in kitarskega popa.
l8 • juli sobota
Dvorišče Mestnega kina Domžale 21.30 | RAZKRILA SEM VOHUNA
Družinska komedija / igrajo: Dave Bautista, Kristen Schaal, Parisa Fitz-Henley, Chloe Cole-man, Keller Viaene /102' / JJ (Dave Bautista) je tajni agent, ki mu zadnje čase stvari v službi ne grejo najbolje, saj se večina njegovih misij konča z eksplozijami in obilico streljanja: za kazen ga pošljejo v Chicago, kjer naj bi nadzoroval in ščitil stanovanje devetletne deklice Sophie in njene mame, kar pa se izkaže za precej težko nalogo.
21» julij, torek
Mestni kino Domžale 10.001 A JE TO 4
Družinska animirana komedija / 61' / brez dialogov / primerno za 4+ / Pat in Mat tokrat v kino prihajata v povsem novi seriji epizod: kakšno past bosta pripravila roparju, ki jima je ukradel jabolka, kakšno avtopralnico bosta zgradila za svoj sanjski avto, na kakšen inovativen način bosta spekla palačinke...
Mestni kino Domžale 21.00 | KONJE KRAST
Drama / igrajo: Stellan Skarsgard, Tobias San-telmann, Jon Ranes, Bjfm Floberg, Danica Curcic, Sjur Vatne Brean, Gard B. Eidsvold, Pil Sverre Hagen, Anders Baasmo Christiansen, Tone Beate Mostraum /123' / drama o ljubezni, izgubi, krivdi in zapuščini nacizma na Norveškem, posneta po istoimenski knjižni uspešnici Pera Pettersona.
julij sreda
Mestni kino Domžale 21.00 I BESEN
Triler / igrajo: Russell Crowe, Jimmi Simpson, Caren Pistorius, Gabriel Bateman, Anne Leigh-ton / 91' / z Oskarjem nagrajeni igralec Russell Crowe v eksplozivnem psihološkem trilerju, ki temelji na nečem, kar smo verjetno že vsi kdaj izkusili, banalnemu prepiru v prometnem za-mašku.
Mestni kino Domžale 10.001 NAPREJ
Animirana komična pustolovščina /103' / sinhronizirano, 7+ / najstniška brata vilinca bosta skušala odkriti, ali je v njunem svetu še kaj čarovnije, saj bi rada vsaj en dan preživela skupaj z očetom, ki ga nikoli nista imela priložnosti spoznati.
21.001 EMA
Drama / igrajo: Mariana Di Girolamo, Gael García Bemal, Paola Giannini, Santiago Cabrera, Cristián Suárez /107' / Pablo Larrain prvič obrne pogled v mlado generacijo današnjega Čila in ustvari nepozaben portret plesalke reggaeto-na, ki se hoče svobodno gibati skozi svet / film, poln fluorescentnih barv in energičnih urbanih ritmov, je zgodba o umetnosti, poželenju in sodobni družini.
29* julij, sreda
Mestni kino Domžale
21.00	I KUBANSKIH PET
Triler / igrajo: Ana de Armas, Gael García Bernai, Penelope Cruz, Wagner Moura /123' / zgodba o petih kubanskih političnih zapornikih, ki so jih ZDA od konca devetdesetih let zaprle zaradi obtožb vohunjenja in umorov.
30. julij, četrtek
Mestni kino Domžale
10.001	PRI ADDAMSOVIH
Animirana družinska komedija / 105' / sinhronizirano, 6+ / zgodba prikazuje življenje v družini Addams, ko spoznajo pretkano in pohlepno voditeljico resničnostne televizije, obenem pa se pripravljajo na veliko praznovanje, na katerega so povabljeni tudi njihovi sorodniki.
Arboretum Volčji Potok
21.00 | FILMSKI VEČERI V ARBORETUMU
Mestni kino Domžale letos prvič gostuje tudi na čudoviti lokaciji znotraj Arboretuma v Volčjem Potoku, v novem francoskem vrtu. Spored bo znan nakladno.
llClClia.piClLlU/UU111.91A.91 (lil Vi I
31* juli petek
Arboretum Volčji Potok
21.00 | FILMSKI VEČERI V ARBORETUMU
Mestni kino Domžale letos prvič gostuje tudi na čudoviti lokaciji znotraj Arboretuma v Volčjem Potoku, v novem francoskem vrtu. Spored bo znan nakladno.
Info
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale
(trgovski kompleks Vele)
Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00
do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00
do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih
zaprto.
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 72412 04 ali 01 722 50 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 5 0 50, ¡nfo@kd-domzale.si,
www.kd-domzale.si
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 5 0 50
Poleti zaprta. S programom nadaljujemo septembra 2020. Tudi v tem času je možna predhodna najava obiska na telefon 01722 50 50 ali 031 312 199 ali e-naslov menacenk@kd-domzale. si ali info@kd-domzale.si.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale
(domuje v Godbenem domu Domžale)
T 01 724 84 08
Odprt od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure.
Muzej bo zaprt od 15. julija do vključno 15. avgusta 2020.
Tudi v tem času je možna predhodna najava obiska na telefon 01722 50 50 ali 040 722 831 ali 041 809 667 ali e-naslov slamnikarski.muzej@kd--domzale.si ali info@kd-domzale.si.
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Koledar dogodkov
Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v avgustu 2020 pošljite do 17. julija na naslov: koledar@kd-domzale.si.
* Dogodki, ki niso kulturne narave, so objavljeni samo v primeru, če prvih ni dovolj.
Dvorišče Mestnega Kïna Domžale, 9. julija
Arboretum Volčji Potok, 12. julija
Mestni kino Domžale, 22. julija
Tapkanje po akupunkturnih točkah
22 I slamnik
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
številka 8 | AVGuST 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
OSMOŠOLCI V VLOGI NOVINARJEV (2)
V času izrednih razmer in šolanja na domu so se naši osmošolci podali v novinarske vode. Izvedli so intervjuje (seveda v elektronski obliki) z znanimi Domžalčani.
Matjaž Merkužič
Mag. Renata Kosec
Mag. Renata Kosec je podžupanja Občine Domžale.
Ko sem v okviru predmeta slovenščina dobil nalogo - intervju z znano in pomembno osebo iz Domžal ali Ljubljane, sem začel razmišljati ... kdo bi bil v teh časih tisti, ki je ključen v Domžalah in ki najbolje pozna situacijo. Po posvetu z mojo mami sem se odločil, da poizkusim narediti inervju s podžupanjo občine Domžale mag. Renato Kosec. Uspelo je!
Pozdravljeni! V času karantene smo vsi v drugačni situaciji. Učenci se učimo in delamo svoje obveznosti doma. Tudi za vas mora biti ta situacija nova, morda naporna, saj ste ključna oseba pri organizaciji, ozaveščanju in rešitvah. Vam je težko? Kaj vam je najpomembnejše, da storite, za koga je najpomembneje poskrbeti?
Epidemija covid-19 predstavlja za vse nas povsem novo situacijo, na katero nismo mogli biti pripravljeni. Po razglašeni epidemiji se je stanje spreminjalo iz dneva v dan, iz ure v uro. V teh dneh pa se razmere počasi umirjajo. V vsem tem času delam v štabu Civilne zaščite Občine Domžale, zadolžena sem za odnose z javnostmi in komuniciranje z njimi. Meni se situacija ne zdi naporna, saj sem se za delovanje v kriznih razmerah več let izobraževala in usposabljala, in mi vedno predstavljajo izziv, saj moramo sprejeti konkretne odločitve v zelo kratkem času. In to mi do zdaj nikoli ni delalo težav, saj mislim, da še bolje delujem v kriznih razmerah.
Najpomembnejša naloga je, da v prvi vrsti zagotovimo potrebno zaščitno opremo za službe in ekipe, ki oskrbujejo občanke in občane (Civilna zaščita, Zdravstveni dom Domžale, Center za zaščito in reševanje Domžale, Rdeči križ Domžale, prostovoljna gasilska društva, taborniki, skavti in drugi prostovoljci, ki delajo v teh dneh). Prav tako je zelo pomembno, da poskrbimo za ranljive skupine (starejši, osamljeni in drugi), saj so v teh časih najbolj potrebni naše pomoči in pozornosti.
Kako mislite, da situacija vpliva na domžalske občane? Mislite, da bo kriza po virusu šele prišla, ko bo tega konec?
Mislim, da so naši občani in občanke dobro sprejeli dano situacijo ter sledijo ukrepom in navodilom, ki so jih pristojne institucije sprejele za zajezitev epidemije covid-19. Kakšen vpliv bo epidemija imela na družbo, ljudi, se bo videlo čez mesece, celo leta. Mislim, da bo imela epidemija vplive na več področjih, gospodarskem, socialnem, zdravstvenem ipd. Predvsem pa bodo prisotne stiske posameznikov, družin, ki se že in se bodo v prihodnjih mesecih soočali z izgubo delovnega mesta, dohodka ipd.
Matjaž Merkužič je poveljnik Centra za zaščito in reševanje Domžale (CZR) in gonilna sila operativnih gasilcev na področju naše občine.
Kaj bi rekli nam, učencem... tudi nam ni lahko, smo nekje vmes med šolo in počitnicami, tega res nismo navajeni .
Vse učenke in učence bi pohvalila, saj ste nas v tem času prijetno presenetili. Zelo dobro ste se prilagodili novim razmeram in načinom opravljanja šolskih obveznosti. Verjamem, da pogrešate svoje sošolce in sošolke ter upam, da se boste čim prej srečali.
Koga bi še posebej pohvalili v času te krize?
Pohvalila bi vse službe in ekipe, ki delujejo v tej epidemiji ter vse vas, otroke, starše in druge občanke in občane, ki verjamejo v nas in nam zaupajo, da v teh kriznih časih opravljamo svoje delo.
Pa pustiva koronavirus . Kako vidite Domžale in občane Domžal, kakšni smo?
Občina Domžale je prav posebna občina, v pozitivnem pomenu besede. Imamo zelo velike možnosti, da se v prihodnje še dodatno razvijemo in ponudimo našim občankam in občanom še mnogo več. Najbolj me veseli, da vzpostavljamo okolje, kjer bomo vsi lahko kvalitetno preživljali svoj prosti čas (športna igrišča, parki, poučne poti, gozdne poti, kolesarski poligoni ipd.). Sicer pa mislim, da v občini živimo pozitivni ljudje, ki znamo sodelovati med seboj in si pomagati, ko pomoč potrebujemo.
In še zadnje vprašanje: kaj se vam zdi v življenju najpomembnejše in katere hobije imate vi?
V mojem življenju se mi zdi najpomembneje, da živim v skladu z vrednotami, kot so poštenost, iskrenost, pripravljenost pomagati, da sem obkrožena s pozitivnimi ljudmi, polnimi energije in optimizma. Uživam v življenju, zato se trudim, da maksimalno izkoristim vsak trenutek. Imam veliko hobijev, predvsem športnih, saj sem navdušena tekačica, rada tudi kolesarim, planinarim, smučam. Večino teh aktivnosti opravim s svojo družino. Ravno družina in hči Zara, so zame najpomembnejši v življenju in z njo nadvse uživam.
NEL BAŠIČ, 8. A
CZR je poklicna gasilska enota občine Domžale. Gasilci CZR delujejo na veliko področjih: pri požarih, prometnih nesrečah, naravnih nesrečah, požarni straži in varovanju objektov. Veliko se ukvarjajo tudi z izobraževanjem otrok in odraslih. Otroci obiskujejo CZR že z vrtcem in pozneje z osnovno šolo. Tudi mladi gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev vedno z navdušenjem pridejo na ogled.
Gospod Matjaž, koliko časa ste že gasilec in koliko časa ste poveljnik CZR?
Gasilec sem že od malih nog, pred 37 leti sem še zelo mlad in nadobuden stopil v vrste Prostovoljnega gasilskega društva Studenec, katerega ponosen član sem še danes. Na delovnem mestu poveljnika Centra za zaščito in reševanje sem od avgusta 2016, kmalu bo štiri leta.
Poleg poveljnika CZR ste tudi poveljnik Gasilske zveze Domžale. Vam sploh ostane kaj prostega časa in s čim se takrat najraje ukvarjate?
Drži, aktivno sem vključen v delovanje tako prostovoljnih kot poklicnih gasilcev, ko nisem v službi na gasilski zvezi ali v PGD, opravljam delo gasilskega inštruktorja v gasilski šoli in se ukvarjam s sanacijo domače stanovanjske hiše. Če mi preostane še kaj časa, se kam odpeljem s kolesom ali pa vzamem pot pod noge in s partnerko Špelo odidem na krajši, včasih pa tudi daljši sprehod.
Kakšne naloge opravlja poveljnik poklicnega gasilske enote?
Poveljnik poklicne gasilske enote v prvi vrsti skrbi, da je poklicna gasilska enota ustrezno opremljena in usposobljena, da lahko v primeru naravne ali druge nesreče hitro in učinkovito pomaga slehernemu človeku. Seveda je to v veliko primerih potrebno izvesti v sodelovanju s prostovoljnimi gasilci. V nadaljevanju skrbi za izdelavo operativnih dokumentov, ki so nekakšno vodilo za organiziranje in delovanje gasilske enote oziroma več gasilskih enot na gasilskih intervencijah, načrtuje delo posamezne gasilske izmene. Aktivno sodeluje na preventivnem področju, predvsem pri svetovanju raznim službam in organizacijam pri načrtovanju in izvajanju ukrepov varstva pred požarom - svetuje, kako se obnašati, da ne pride do požara. Sodeluje s podjetji, v katerih poklicna gasilska enota opravlja naloge gasilske službe, v našem primeru so to npr. Helios, Karton Količevo in Lek Mengeš. Sodeluje s štabom civilne zaščite v občini Domžale, z domačo in sosednjimi gasilskimi zvezami, sosednjimi poklicnimi gasilskimi enotami in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
V CZR delate vse dni v letu, 24 ur na dan. Delate v štirih izmenah, kakšen je delovni čas posamezne izmene? Koliko gasilcev sploh je v CZR?
Tako je, delamo v štirih izmenah vse dni v letu. Delovni čas pa je sledeč: npr. v službo pridemo v ponedeljek ob 6. uri zjutraj in delo zaključimo ob 18. uri, delamo 12 ur. Ob 18. uri odidemo domov in se na delo vrnemo naslednji dan (torek) ob 18. uri in opravljamo službo do naslednjega dne (sreda) do 6. ure, ko odidemo domov. Na delo se vrnemo v petek ob 6. uri zjutraj, se pravi po počitku, ki je trajal 48 ur. V žargonu se temu načinu dela reče ruski turnus.
V CZR ju je trenutno zaposlenih 41 poklicnih gasilcev, dva gasilca delo opravljata kot kandidata za poklicnega gasilca, trenutno sta na izobraževanju v gasilski šoli in upamo, da se nam konec junija pridružita kot poklicna gasilca.
Od kod prihajate? Ste bili gasilec že kot otrok v domačem gasilskem društvu? In kdo vas je sploh navdušil, da ste postali gasilec?
Prihajam z vasi Škocjan, ki leži na vzhodnem delu občine Domžale. Da, kot sem omenil, sem se domačemu gasilskemu društvu priključil zelo mlad. Gasilstvo me spremlja že od doma, gasilec je bil moj oče, z velikim spoštovanjem sem spremljal aktivnosti, ki so jih takrat izvajali. Zanimivo,
v	aktivno delo pa me je vključil sosed Tone, ki je bil med drugim tudi vnet prostovoljni in poklicni gasilec, v tistem času pa se je ukvarjal tudi z mladimi v društvu. Nekega dne je pristopil do mene in me nagovoril: »Jutri pridi na gasilske vaje, boš prvi napadalec,« in tako se je naslednjega dne začela moja pot v gasilstvo.
Mlade velikokrat zanima, kakšno izobrazbo morajo imeti, da lahko postanejo poklicni gasilec? Kaj ste
vi	po izobrazbi?
Pogoj za vključitev v izobraževalni program za poklicnega gasilca je, da imaš zaključeno srednjo šolo tehnične smeri - V. stopnja izobrazbe, biti moraš polnoleten, tretji pogoj pa je, da nisi v kazenskem postopku ali celo obsojen za kaznivo dejanje zoper telo in premoženje.
Moja osnovna izobrazba je elektrotehnik elektronik, na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pa sem uspešno zaključil študij tehniške varnosti in postal diplomirani varnostni inženir. Seveda sem uspešno zaključil tudi program za pridobitev poklica gasilec v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije.
Ali je poklicni gasilec na intervencijah velikokrat v nevarnosti? Ste v CZR že imeli kakšne hujše poškodbe gasilcev?
Na vsak način se na intervencijah dogaja, da gasilec pride v nevarno situacijo, zato smo v prvi vrsti dobro opremljeni z osebno in skupno varovalno opremo, za še boljšo varnost poskrbimo npr. z ustrezno postavitvijo vozil in označbo mesta nesreče, urimo postopke, v katerih se privajamo zaznavati nevarnosti pri dolo-
čenih vrstah reševanj itd. Z veseljem lahko ugotavljam, da do danes še nismo imeli hujše poškodbe gasilca pri opravljanju nalog gasilstva.
Pa še nekaj o aktualnih razmerah. Kako poklicni gasilci delujejo v času epidemije? Delo mora najbrž potekati nemoteno, saj gasilci ne morejo 'delati od doma'? Ali imate vso potrebno zaščitno opremo? Kakšno je kaj stanje pri prostovoljnih gasilskih društvih? Pravilno si ugotovil, ne moremo delati od doma, prisotni moramo biti na delovnem mestu. Imamo primerno osebno zaščitno opremo in zaenkrat je je tudi dovolj. Se pa naš način dela v času epidemije razlikuje od dela tako poklicnih kot prostovoljnih gasilskih enot v Sloveniji. Smo namreč, po mojem vedenju, edina poklicna gasilska enota, ki pomaga službi nujne medicinske pomoči ZD Domžale tako z opremo, logistiko kakor tudi s kadrom. Na tem področju imamo kar nekaj znanja, pa tudi opreme. Za službo NMP smo na naši lokaciji pripravili tako imenovano dekonta-minacijsko linijo, na kateri opravljamo dekontaminacijo (dezinfekcijo, čiščenje) vozil, opreme in reševalcev, ki so bili v stiku oziroma so prevažali okuženo obolelo osebo. Naj se malo pohvalim, do danes smo dekontami-nirali več kot 70 vozil z opremo in sto oseb, pri vsem skupaj pa zelo dobro sodelujemo tudi z lokalnim kemičnim podjetjem Helios, ki nam zagotavlja dekontaminacijsko tekočino.
Prostovoljna gasilska društva za ta primer niso posebno opremljena, je pa pripravljen osebna varovalna oprema, ki bi se prostovoljnim gasilcem razdelila v primeru, da se pokaže potreba. Prav tako je vse pripravljeno za morebitno dekontaminacijo tehnike in ljudi po zaključeni intervenciji, ki bi se seveda izvedla na lokaciji CZR.
Na koncu se vam najlepše zahvaljujem za intervju in vas pozdravljam z gasilskim pozdravom: Na pomoč!
Nejc Bergant, 8. c
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 23
iz NAŠIH VRTCEV iN SOL
center za mlade domžale
irn 1111
V CENTRU ZA MLADE tUdi JULIJA DOGAJA
--m • ^^m ■	I
DELAVNICA ANIMIRANEGA FILMA
KOLAŽ »CUT OUT« ANiMACiJA
V juliju ponovno izvajamo sklop delavnic animiranega filma, kjer boste spoznali "cut out" animacijo. Delavnice bodo sestavljene iz 3 srečanj ki bodo potekala od ponedeljka, 6. julija, do srede, 8. julija med 17. in 20. uro. Skupaj bomo pripravili scenarij, zgodboris, likovno podobo ... In tako izbrano temo s kolaž tehniko spremenili v animiran film.
četrtek, 2. 7. 2020, ob 18. uri
Poletna delavnica naravne kozmetike bo v četrtek, 2. 7. 2020, ob 18. uri v Centru za mlade Domžale. Delavnica je namenjena mladim do 30. leta in je brezplačna. Izdelali bomo fluid za obraz, ki kože ne izsuši in ne masti, temveč jo prijetno navlaži.
Vodi: Anja Vrhovec, dipl. kozmetologinja.
■■■ 11 11 11 1.....JU
IZDELOVANJE značk
srepa, 1.7.2020, oB 17. ur;
Med počitnicami bomo tudi ustvarjali. Pridružite se nam na delavnici izdelovanja značk. Delavnicaje namenjena mladim do 30. leta in je brezplačna.
II II
LIKOVNA RAZSTAVA OSTANIMO SKUPAJ
Prostore Centra za mlade Domžale krasijo likovni izdelki mladih ustvarjalcev, ki obiskujejo CZM-jeve ustvarjalne delavnice. Odprtje pregledne likovne razstave z naslovom Ostanimo skupaj je potekalo 18. junija 2020. Razstavo si lahko ogledate v živo ali v digitalni obliki. Virtualno razstavo najdete na naši spletni strani.
Ustvarjalne delavnice so namenjene mladim, ki jih zanima kreativno izražanje in potekajo skozi celo šolsko leto pod mentorstvom Mateje Absec.
I
POLETNA JOGA IN PILATES
Tudi poleti bomo migali! V juniju nadaljujemo z vadbo pilatesa in joge. Pilates bo potekal ob torkih, joga ob sredah. Več informacij najdete na naši spletni strani.
II II II II
II II II II
SPLETNA SVETOVALNICA ZA MLADE
Si se znašel/znašla v dilemi? Bi se rad/a pogovoril/a z nekom, a se ti zdi, da ne najdeš pravega sogovornika? V Centru za mlade Domžale imamo na voljo tudi svetovalnico za mlade, ki jo izvaja magistrica psihologije. Termini po dogovoru.
JI
l^e s prijatelji ufaao, s Mero želite pom^i v*
Rrjjav/H-e solidarnosti prqjeW in ud^tfe svqjo id$o!
, doMne informacije ^ w PcW£rtt"
" H II II ||
HlItMll 5FEBA
'■•««■»»hi»
czho_dohozii(t d czho.dlohozdlt
www.czho-dohozd(t.si
Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si
Pravljični palček v Knjižnici Domžale
V Knjižnici Domžale smo zaključili bralno spodbujevalni projekt - Pravljični palček.
knjižnica domžale Organiziramo ga v sodelovanju z vrtci in prvimi razredi osnovnih šol iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin in Lukovica ter posamezniki.
Ker se knjižničarji in starši zavedamo, kako pomembno je branje otrokom že v predbralnem obdobju, sodeluje veliko otrok. V letošnjem šolskem letu je skupno število sodelujočih 1521. Vsem otrokom iskreno čestitamo, njihovim vzgojiteljicam, učiteljicam, staršem in starim staršem pa se zahvaljujemo za pomoč in trud pri izvedbi projekta.
Otroci so lahko s pomočjo priporočilnega seznama knjig, ki ga vsako leto pripravimo v Knjižnici Domžale, spoznali veliko novih kvalitetnih slikanic, pesniških zbirk, ljudskih pravljic ...
Vsako leto izdelajo tudi zanimive likovne izdelke, ki se jim 'porodijo' ob poslušanju in pripovedovanju pravljic.
Pravljičnega palčka zaključujemo v okviru mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Or-ganizatorica festivala - založba Miš je podarila vsaki skupini in mentori-
ci slikanico Posluh, jazbec gre! pisateljice Nine Mav Hrovat. Seveda pa so otroci prejeli tudi bralno priznanje.
Da bo otrokom Pravljični palček ostal v lepem spominu, so v vrtcih in šolah izvedli slavnostne zaključke.
Še enkrat hvala vsem, ki ste otroke motivirali za branje, jim posvetili svoj dragoceni čas in ga popeljali v čudoviti pravljični svet.
Lepo vas pozdravljamo in vas jeseni spet vabimo k sodelovanju.
Nives Podmiljšak Lidija Smerkolj Turšič
V	Placu za mlade dogaja!
V	letošnjem šolskem letu je Plac za mlade dobil nov zagon.
czm domžale Mladi, ki Plac redno obiskujejo, so ga vzeli za svojega in tudi sami začeli pripravljati in izvajati različne aktivnosti. Vas zanima, kaj počnemo? Nikoli ne zmanjka časa ali energije za kakšen mali turnir v namiznem tenisu, namiznem nogometu ali pikadu. Včasih tudi preverjamo naše znanje in hitre prste s kvizi, ki jih pripravijo prostovoljci ali pa kar
mladi sami. V letu 2020 pa smo se lotili čisto posebnega projekta, sobe pobega. Ideja je prišla s strani mladih, ki so želeli sobo pobega pripraviti za svoje vrstnike in prijatelje. Seveda smo se takoj lotili akcije in s skupnimi močmi pripeljali idejo do izvedbe. Vloženega je bilo veliko truda in energije, a na koncu smo se vsi strinjali, da se je splačalo, saj je bila soba pobega pravi hit. CZM ekipa je imela čast prva preizkusiti sobo pobega in videla, da ni mačji kašelj. Da je bilo sodelovanje še bolj zanimivo, smo organizirali teden sobe pobega. Bilo je pestro, saj se je preizkusilo kar sedem ekip, na koncu pa smo podelili nagrade najboljšim trem, tistim, ki so najhitreje 'pobegnili'. Novica je zaokrožila med mladimi, tako da smo s sobo pobega nadaljevali tudi po končanem izzivu.
V marcu smo tudi trenirali. Obiskala nas je ekipa iz Savate kluba in nam pokazala osnove francoskega boksa; tako smo z marcem zaključili val dogajanja. V juniju je Plac za mlade po dobrih dveh mesecih 'karantenskega oddiha' spet odprl svoja vrata. Veseli smo, da nas mladi niso pozabili in da so se z veseljem vrnili. In kaj je najnovejši hit? Igranje družabnih iger. Preden zakorakamo v poletje in počitniški program, bo v Placu gotovo še pestro.
Plac za mlade je dnevni center Centra za mlade Domžale in je namenjen druženju mladih, na voljo pa so tudi različne družabne igre in športni rekviziti. Pri tem v CZM-ju tudi spodbujamo mlade, da sami pripravijo aktivnosti, saj jim ne manjka dobrih idej in zanosa. Včasih dogaja, včasih pa samo klepetamo, a nikoli ni dolgčas.
PSIHOTERAPIJA
za otroke mladostnike in odrasle
individualna partnerska družinska
041 738 486
Ljubljanska 106 a
Domžale prof.Jasmina Pelc,
spec.PA in Gestalt psih. p.sup.
SKUPAJ JE LAŽJE
Maja Kajtazovic, s. p.
Prevoz in spremstvo pri vsakodnevnih opravkih, organiziranje izletov s turističnimi boni, pomoč pri pripravi dokumentacije za državne organe in ostalo ter pomoč pri ohranjanju stikov s svojci in prijatelji.
Telefonska številka Maja: 051 307 676
skupajjelazje@gmail.com
24 I slamnik	številka 6 | junij 2020 | letnik lx
w .	- w ^ w__	ww .»«..wn	slamnik@kd-domzale.si
POGLAD NA DOMŽALSKO PRETEKLOST
ZAČETNIKI SLAMNIKARSTVA (2)
O ihanskem slamnikarju Tablarju, Janezu Rojancu, ki je pet otrok poslal v Ameriko. Danes je za njegovo družino ostalo samo poimenovanje ulice v Prelogu - Tablarjeva ulica.
Matjaž Brojan
V pretekli številki smo pisali o eni prvih ihanskih družin, kjer so se preživljali - tudi ali predvsem s sla-mnikarstvom. Že dolgo velja, da se je domžalsko slamnikarstvo začenjalo v Ihanu, kjer pa doslej še nismo prepoznali nobene od prvih družin, kjer je bilo slamnikarstvo vir preživetja.
Pri raziskavah usod in življenj domžalskih slamnikarjev v Ameriki sem prišel do podatka, da je ena od najbolj prepoznavnih družin domžalskih slamnikarjev, ki so bili doma v Ihanu, zvečine delovala v New Yorku (tam je bilo več slamnikarskih tovarn). Prišel sem do podatka, da je bila med njimi najštevilnejša družina Rojanec, saj je bilo njihovih članov več. Odšel sem po sledeh te družine Rojanec, ob kateri se mi je razkrila nadvse zanimiva pot petero otrok, ki jih je oče Janez, potem ko je prodal kmetijo in z izkupičkom od nje, poslal v Ameriko. Dve leti zatem pa je za otroki odšla še žena Ana.
Preden spoznamo pot in usodo Ro-jancev v Ameriki, poglejmo, kaj se je dogajalo na zdaj že prodani Rojančevi kmetiji, po domače Tablarjevi domačiji, ki je stala v Prelogu pri Ihanu. Kmetijo Rojančevih je kupil Jurij Sevšek.
Sevškovi so bili čislani ihanski cerkveni ključarji
Med posestniki v Ihanu sta že v 17. stoletju ob letnici 1668 zapisani imeni Mihe in Adama Selška. Drugič je bil v letu 1675 zapisan v urbarju še Miha Selšek, torej govorimo o tem, da so bili Selškovi ali Sevškovi ihanski staroselci od kdo ve kdaj prisotni v Ihanu.
Od te družine je ohranjen tudi podatek, da so bili nekateri člani omenjene družine tudi pozneje v 18. stoletju med cerkvenimi ključarji ihanske cerkve, kar je bil v kraju zelo cenjen položaj za imetnika tega statusa. Med letoma 1716 in 1719 je bil ključar Jožef Sevšek (hkrati z Jurijem Mišvelom), od leta 1720 do 1745 je bil Jožef Sevšek ključar skupaj z Jakobom Lokavškom, med letoma 1746 in 1747 pa s Tomažem Dobovškom. Prav ta je za to, da je postal oskrbnik na gradu, moral leta 1847 polagati pred komisijo že omenjeni izpit.
Za ženo si je že v poznih letih življenja izbral takrat zelo mlado grajsko deklo, z njo se je potem tudi poročil. Pri tem je bilo zanimivo to, da je moral ob svojih že starih letih k poroki z oporno palico v roki. V takem se je seveda kmalu zgodilo, da zakon ni mogel trajati dolgo, saj je kmalu umrl. Ta nevesta, doma iz Lučin pri Polhovem Gradcu, tako z Jurijem Sevškom v zakonu ni živela dolgo.
Pred smrtjo je Jurij Sevšek napravil oporoko in v njej vse svoje premoženje izročil tej, takrat mladi ženi Katarini, rojeni Justin, stari mami mojega sogovornika Srečka Kržana, ki še danes živi v Prelogu.
Vdova po Sevščku - Katarina po smrti moža Jurija ni ostala dolgo sama. V bližini gradu je stala Boštajeva kmetija, na njej pa je bil doma Janez Kržan - Boštajev Janez, dve leti mlajši fant. Svojo nevesto si je našel prav v Katarini. Kmalu sta bila skupaj, prav tako je kmalu prišlo do poroke. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: najprej Katarina, potem Edvard, nato Feliks in na koncu Lojze. Prvi otrok, ki so mu dali ime Janezek, je staršema žal umrl že v otroških letih. Na domačiji je ostal Feliks, ki mu je ata namenil hišo in celotno posestvo - kot glavnemu dediču zdaj Kržanove, nekoč Tablarjeve domačije. Vulgo ime Tablarjevina se je vendarle ohranilo, čeprav je domačija
Domžalske šivalke slamnikov v eni od dveh newyorških slamnikarskih tovarn. Slamnikarice so zbrane okrog Ivane Kraljič, žene začetnika - ustanovitelja današnje Kancilijeve, nekoč Kraljičeve pekarne.
New York ob prelomu 19. v 20. stoletje, ko so prihajali Rojanci v novi svet s svojimi slamnikarskimi veščinami. Zaposlovali so se v slamnikarskih tovarnah na Manhattnu, kjer sta delovali dve z izključno slovensko delovno silo.
prešla v roke druge družine. Zgodilo se je, kot se v slovenskih rodbinah občasno zgodi, da je moral prevzemnik hiše in kmetije izplačati svoja brata in sestro. Nihče ni bil zadovoljen: ne ta, ki je moral izplačati denar, ne prejemnika, ki se jima je zdelo - tako je na Slovenskem običajno - da sta z odpravnino z domačije dobila premalo.
Kaj se je v Ameriki dogajalo z Rojanci?
V Ihanu so se razširile govorice, da gre nekdanjim Ihancem v Ameriki prav dobro, posebej še, ko se je tudi razve-delo, da so se Rojančeva dekleta prav dobro poročila.
Morda so prav te govorice prepričale tudi novega gospodarja Tablar-jevine Janeza Kržana, da si je tudi on zastavil načrt: »V Ameriko pojdem!« Janez Kržan, poznali so ga po njegovem domu iz mladosti kot Boštajeve-ga Janeza, je leta 1904 odšel v Ameriko pogledat, kako je tam in ali je vse res, o čemer so pripovedovali.
V Ameriki si je našel delo, žena Katarina pa je ostala doma sama s četvero otroki. Preživljala jih je težko, zaradi sti-
ske so se doma morali ukvarjati z meše-tarjenjem. Mož Janez ji je sicer iz Amerike redno pošiljal nekaj od prisluženega denarja, a kljub temu je sama s četvero otroki težko shajala. Po 16 letih dela v Ameriki se je leta 1920 vrnil domov, kjer pa so otroci medtem že odrasli, mladost jim je na žalost minila brez očeta.
Od vsega, kar je v spominu ostalo za petero, v Ameriko izseljenih Rojan-čevih otrok - so bili podatki, da se je Marija Rojanec - rekli so ji Mici - iz Amerike večkrat (dvakrat ali trikrat) vrnila v domači Ihan in ob vsakem obisku vabila mlade domačinke, naj se pridružijo Ihankam, ki so že v Ameriki.
Rojanci so se naselili v newyorški slovenski naselbini, odtlej lahko za njimi iščemo sledi samo v tej, delno tudi v drugih ameriških naselbinah Slovencev, saj od njih po smrti očeta Janeza v domovini (živel je kot preužitkar v svoji nekdanji hiši), ni ostal nihče. Ker je bilo največ slamnikarjev nastanjenih in zaposlenih v New Yorku, je mogoče najti kar veliko podatkov iz življenja in dela tam znane slamnikarske družine iz Ihana prav tam - med izseljenci slovenskih korenin.
Vsaka od Rojančevih deklet si je v Ameriki ustvarila družino
Po prihodu v Ameriko so si Rojančeva dekleta kmalu našla svoje izbrance. Tri so našla Slovence, le Mici, ki je bila zelo podjetna, si je za moža našla Nemca. Takole so se poročile: Mici -poročena Ganser, Neža - poročena Češarek, Fani, ime ji je bilo sicer Frančiška - poročena Burgar, Urša - poročena Adamič.
Marija (Mici) Mary je bila najstarejša hči Janeza in Ane Rojanec iz Ihana. Po poroki je pridobila ime Mary Downes Ganser. Kot slamnikarica se je v to delo vključila tudi v Ameriki. V Ihanu so jo poznali kot Micko ali Mici, ki se je v domači kraj nekajkrat vrnila in tam nagovorila še nekaj mladih Ihank, veščih slamnikarskega dela, da tudi one odidejo v Ameriko. Žal ni podatkov, koliko mladih Ihank se je po njenih treh obiskih domačega kraja odločilo, da se podajo z njo ali za njo na pot v Ameriko. Prav Mici (ali Mary po ameriško) je moralo domotožje zelo zdelovati, saj se je ihanskih časov menda najraje spominjala, svojih prijateljic in življenja, kakršnega je nekoč v dokajšnjem ihanskem pomanjkanju živela, a je bilo kljub temu lepo in vredno nežnih spominov. V domači kraj se je vrnila menda trikrat, datumi njenih obiskov pa niso zabeleženi. Menda je pripovedovala, da se mladosti ne da iztrgati iz srca.
Druga hči Neža je v Ameriki po poroki pridobila priimek Češarek. Tudi njen mož Alojz Češarek je bil v slovenski koloniji v New Yorku zelo znan, vključen je bil v mnoga društva, prizadeven organizator pri mnogih prireditvah Slovencev je bil, med najzaslužnejšimi je bil tudi pri ustanavljanju slovenske cerkve v New Yorku leta 1916.
Tretja Rojančeva hči je bila Fani (tako so ji rekli v Ihanu), sicer pa je bila v Ameriki Frančiška oziroma Frances. S prihodom v Ameriko so mlade Ihanke zaživele popolnoma drugačno življenje, kot je bilo tisto iz domačega kraja. Zelo zanimivo je, kako hitro jim je nov način življenja zlezel pod kožo. A ob tem je treba poudariti, da pa kljub vsem vsaj ta mlada Rojančeva dekleta nikoli niso pozabila domače govorice, pesmi, kot so jih poznale od doma, in nekaterih navad, ki so jih prinesle s seboj na tuje. Vse to so skušala ohranjati tudi med svojimi otroki, vendar so pri tem manj oziroma slabo uspevale. Čas je v glavnem najbolj kriv za to, da so se zabrisale vezi z domačim krajem.
Fanikin mož, Anton Burgar je bil doma iz Ribnice
Anton Burgar je bil pristen Ribničan, rojen v družini, ki so jo Ribničani poznali kot Kregarjeve. To je bilo njihovo domače ime, ki so ga vsi poznali. Rodil se je januarja 1870 in se v svoji mladosti izučil vrvarske obrti. Kot mlad pomočnik je iz rodne Ribnice odšel na tuje, in sicer na Tirolsko, kjer je delal dlje časa. Okrog leta 1890 je prišel v New York in našel službo pri veliki firmi glasbil Karol Fischer. Pri tem delodajalcu je delal več let, nato pa se je v letu 1915 zaposlil v Sakserjevi državni banki, kjer je bil glavni blagajnik in poslovodja potniškega prometa. Z vso svojo mladeniško močjo se je vključil v slovensko skupnost New Yorka, kjer si je nekoliko pozneje v Brooklynu ustvaril družino. Življenjsko družico si je našel med Rojančevimi dekleti. Oči je vrgel na Fani, ki je bila uradno sicer Frančiška, v Ameriki pa si je pridobila ameriško različico svojega imena in je postala Frances.
Anton Burgar je postal eden najbolj znanih Slovencev ne le v New Yorku, pač pa v vsej Ameriki. Gotovo je bil s
svojima dvema svakoma, Alojzijem Če-šarkom in Karlom Adamičem, gonilna sila pri vsem, kar se je dobrega dogajalo v slovenskih naselbinah (tako se je reklo) v velikem (Greater) New Yorku.
Anton Burgar se je poročil s Fani (Frančiško) Rojanec leta 1895. Ob tem je ostalo zapisano, da je bila doma iz okolice Domžal. V letu 1920 je v krogu družine Burgar z ženo Fani praznoval srebrno obletnico poroke. V zakonu s Fani so se zakoncema Burgar rodili štirje otroci: dve hčerki, ki sta do leta 1920 že odrasli: hči Frančiška, poročena je bila z zobozdravnikom Pleše-tom, hči Mally, tega leta še mladoletna in en moški potomec, 13-letni sin Tonček in 10-letna hčerka Marica.
Že od začetkov pri ustanavljanju slovenske fare
Slovenski izseljenci v New Yorku (največ je bilo med njimi slamnikarjev, izseljenih iz Domžal) so svoja prizadevanja za lastno cerkev intenzivirali v
Rojančev zet - Alojzij Češarek je bil med najprizadevnejšimi Slovenci v New Yorku. Tam je poročil Rojančevo hčer Nežo, s katero sta bila med najbolj dejavnimi ustanovitelji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku.
začetku leta 1916. Opogumljeni so bili z velikim denarnim prispevkom bančnika in velikega podjetnika Franka Sakserja, šefa Antona Burgerja. Na občnem zboru cerkvene občine, ki je potekal 6. januarja 1916, so ugotovili, da je Sakser prispeval 2000 dolarjev, kar je bila izjemna vsota in največji prispevek za novo nastajajočo faro.
Takoj nato je newyorški kardinal Farley sprejel župnika Slovencev Be-nigena Snoja in odobril nakup hiše na Manhattnu. Dva tedna pozneje je nakup že dobil uradno ime: St. Cyril R. C. Church z odborom, v katerem se je znašel tudi Anton Burgar. V njem je postal predsednik kardinal Farley, podpredsednik J. Fr. Mooney, tajnik in blagajnik Benigen Snoj, zastopnika župljanov pa Anton Burgar in Valentin Vavpotič.
Odtlej je bil Anton Burgar ves čas svojega kratkega življenja 'zraven'. Pa ne le to: s svojim denarjem je cerkvi prav on kupil orgle in se tako vpisal med največje dobrotnike (ob Sakser-ju) pri gradnji in opremljanju nove slovenske cerkve.
Bil je tudi med družbeniki družbe sv. Rafaela, družbe, ki je leta 1909 začela izdajati časopis za pomoč izseljencem iz Slovenije v Ameriko. Časopis Ave Marija je izhajal nekaj več kot 100 let, potem pa je pred nekaj leti ugasnil. V Ameriki, točneje v New Yorku, je Rojančev zet Anton Burgar postal še edini slovenski javni notar. V njegovi pisarni so izdelovali vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in druge dokumente rojakom iz domovine, ki so želeli dobiti ameriški državljanski dokument. Tem so v Burgarjevi pisarni posredovali vsa potrebna pojasnila glede datuma izkrcanja in imena parnika. In seveda tudi vse druge potrebne in od oblasti zahtevane podatke. □
Se nadaljuje
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 25
KULTURA
PETJE JE ZAKON
NATAŠA NAHTIGAL, TRENERKA GLASU IN PETJA
Nataša Nahtigal se je po uspešno dokončanem študiju medicine takoj posvetila svojemu resničnemu življenjskemu poslanstvu in cilju: delati z glasom in ljudem pomagati, da se s petjem izrazijo.
Cveta Zalokar Foto: Damjan Končar
Tako zdaj že več kot 10 let uspešno deluje kot učiteljica petja, zadnja tri leta pod okriljem njene Akademije za glas, ki domuje v bivši upravni stavbi Univerzala, na Slamnikarski cesti v Domžalah. Akademija za glas je prostor, kjer ljubijo vse, kar je povezano z glasom: pevske vaje, nego glasu, petje harmonij, skupinsko petje, delavnice za izražanje, novosti s področja znanosti o glasu in več. Namenjena je vsem, ki želijo spoznavati, raziskovati in razvijati svoj glas.
Vaša mladost je povezana z Domžalami. Kakšni so spomini na mladost, obiskovanje osnovne šole, Domžale v tistih časih?
Če sem čisto iskrena, moji spomini na osnovno šolo niso preveč lepi, nekako se nisem našla. Imam občutek, da sem zaživela šele, ko sem prišla v srednjo šolo. Super spomine pa imam na stari domžalski kino, ki smo ga vsak petek zvečer obiskovale z mojimi sošolkami. Je pa res, da v zadnjih časih postajam vse večja ljubiteljica Domžal. Imamo čudovit prostor, prelepo naravo okoli sebe, za kar sem vsak dan bolj hvaležna.
Za študij ste izbrali medicino, a nikoli niste delali kot zdravnica. Kako sta povezana medicina in petje?
Medicina in petje sta zelo povezana. Inštrument za govor in petje je naše telo, zato vse, kar vpliva nanj, vpliva na naš glas. Pevske vaje so delno trening mišic našega telesa in pevske tehnike, delno pa psihoterapija, da zaupaš v svoj glas in verjameš, da zmoreš. Poleg tega si pevci želijo zdravje svojega glasu, zato je velik del pevskih vaj tudi učenje, kako se skrbeti za svoj glas, da ga ohranjamo zdravega. Medicina in poučevanje petja gresta zato z roko v roki.
Kdaj ste prvič spoznali, da se želite ukvarjati z glasom in petjem?
Da se je sploh možno preživljati s poučevanjem glasu in petja, sem spoznala šele v času, ko sem že študirala medicino. Prej je pri meni veljalo prepričanje, da sta glasba in petje samo za hobi. V tretjem letniku medicine sem čisto po naključju začela poučevati petje skupinico najstnikov in takrat sem se malo bolj poglobila v poučevanje petja. Našla sem podatek, da v tujini pravzaprav obstaja ta poklic in da se lahko za to izšolaš. Dejstvo je, da v mednarodnem prostoru ogromno ljudi živi od petja in za njih je toliko bolj pomembno, da se naučijo ohranjati zdravje svojega glasu. Tam imajo profesionalne trenerje za glas, tako imenovane Vocal Coache, ki jim pri tem pomagajo. V ta poklic sem se zaljubila tudi sama.
Kako je potem potekalo izobraževanje za poklic Vokal Coacha?
Pri nas ta poklic še ni tako znan. Ko sem jaz povedala svojim staršem, da si želim postati Vocal Coach, se je moj oče prijel za glavo in rekel: »Kaa-aj? Namesto zdravnice boš učiteljica petja?«. Jaz pa sem v tem poklicu videla veliko več: želela sem pomagati ljudem, da vzljubijo svoj glas in se
Super je, ko spoznamo, da je naš glas lep, tak kot je, in da je prav vseeno, kaj si o njem mislijo ljudje okoli nas, saj je cilj našega življenja, da spoznamo in živimo sebe.
sprostijo, pomagati profesionalnim pevcem, da ohranjajo glas zdrav in njihova kariera ne trpi, ter združiti ljudi, da skupaj pojemo.
V tujini obstaja kar nekaj izobraževanj za Vocal Coache. Jaz sem se takrat pridružila organizaciji Speech Level Singing in še danes imam najlepše spomine na ta izobraževanja, ko smo iz vsega sveta prileteli v Los Angeles in skupaj delili enako strast - poučevanje glasu.
Med študijem in rednim izobraževanjem v tujini ste spoznali kar nekaj zanimivih ljudi...
Po končani medicini sem šla za tri mesece v Los Angeles, kjer sem se učila poučevanja petja v studiu izjemnega Seth Riggsa, učitelja, ki je med drugim poučeval Michaela Jacksona, Stevieja Wonderja, Barbaro Straisand. Takrat, ko sem bila jaz tam, so bili v studiu tudi Rihanna, Brian Wilson (Bee Gees), Terry Ellis (Envogue) in še mnogi drugi.
Vaše poslanstvo je širiti idejo, da vsak izmed nas v sebi nosi izjemen inštrument. Se s pravo vajo prav vsak lahko nauči obvladovati svoj glas in peti?
Vsak izmed nas ima lep glas. Unikaten. Problem je v tem, da nas večina ne misli tako. Mislimo, da so nekateri pač rojeni z dobrim glasom in za petje, drugi pa ne. Če so nam v mladosti rekli, da naš glas ni v redu, da 'fušamo', da bodimo raje tiho, lahko to negativno prepričanje o glasu pri nas ostane vse življenje in se nikoli ne upamo na polno izražati, kaj šele peti. Znanost o glasu je v zadnjem
desetletju tako napredovala, da točno vemo, kako naše telo deluje med govorom in petjem. Dobro petje ni nič drugega kot usklajeno delovanje mišic. Tega se lahko z redno in pravo vajo lahko nauči prav vsak.
Še pomembneje pa je, da se svoj glas naučimo imeti radi. Zakaj je petje zakon?
Sama mislim, da je v življenju najbolj pomembno, da imamo radi sebe. Tega se jaz vsakodnevno učim. Glas je velik del nas. Je naš izraz. Nekateri celo pravijo, da je glas naša najmočnejša vibracija.
Kako bi orisali trening glasu?
Če smo sproščeni in nismo obremenjeni, kaj si drugi mislijo o nas, takrat po navadi kar dobro pojemo. Tako je, ko pojemo v avtu ali pod tušem. Prav zato je velik del treninga glasu ali petja sproščanje telesa in spoznavanje, kateri mišični neoptimalni vzorci nas ovirajo, da glas ne zazveni polno ali točno. Po kratkem sproščanju telesa začnemo z različnimi vajami trenirati glasilke, naučimo se optimalnega dihanja med petjem, in treniramo izgovorjavo, da postane bolj intenzivna. Tako večamo polnost glasu, razumljivost, dinamiko govora ali pa širimo svoj pevski razpon.
Delate tako z odraslimi kot z otroki. Kakšne so med njimi razlike v odnosu do glasu?
Naša najmlajša učenka je stara pet let, najstarejši učenec pa 83 let. Lahko bi rekla, da so otroci nekako do 10. leta manj obremenjeni s svojim glasom, predvsem s tem, kaj si bodo o njihovem glasu mislili drugi. Zato si upajo veliko bolj na polno in brez strahu izražati. Upajo se hecati in igrati s svojim glasom. Mi, ki smo pa malo starejši, nas pa pogosto zelo skrbi, da ne bomo 'falš' in 'kaj si bodo mislili drugi, recimo sosedje...' Je pa super, ko spoznamo, da je naš glas lep, tak kot je, in da je prav vseeno, kaj si o njem mislijo ljudje okoli nas, saj je cilj našega življenja, da spoznamo in živimo sebe.
Kako pa se z glasom soočajo poklicni pevci, kako lahko sodelujete z njimi in jim pomagate?
Biti poklicni pevec je lahko kar stresno, saj je vse odvisno od pevčevega glasu. Imeti nekaj koncertov na teden, intervjuje, snemanja, nastope na televiziji, je lahko za glas včasih zelo naporno, še posebno, če pevec ne ve, kako skrbeti za svoj glas in kako ga najbolj optimalno uporabljati. Če ima poklicni pevec utrujen glas ali je hripav, je res stresno, podobno, kot da bi slikarju zvezali roke. Pevcem zato pomagam, da spoznajo svoje neoptimalne navade med petjem, ki lahko škodujejo njihovemu glasu in jih počasi odpravijo. Tako njihov glas lahko bolj zdravo deluje in lahko bolj brez strahu izrazijo svojo umetnost.
Vaša akademija deluje že več kot 10 let. Kje in kako ste si uredili svoje prostore?
Pod imenom Akademija za glas delujemo dobri dve leti, prej smo delovali pod imenom Nataša Nahtigal, pevski studio. Trenutno imamo prostore v drugem nadstropju bivše upravne stavbe Univerzale, to je v tisti lepi umetniški zgradbi, ki je zgodovinsko zaščitena.
Povejte kaj več o vaši ekipi.
Trenutno nas je v ekipi šest učiteljev petja. Poučujemo ljudi vseh generacij in vse stile petja. Ena učiteljica obvlada jazz petje, druga bolj rock petje, tretja pop, naš učitelj Kristjan pa obvlada poučevanje petja harmonij, saj že več kot 10 let nastopa v zboru Perpetuum Jazzile. Vsi si delimo isto strast - poučevanje petja in glasu ter širjenje ideje, da ima vsak človek super glas in da je petje lahko dobro orodje, da spoznamo in sproščamo samega sebe.
Kaj vse spada v okvir vašega dela, kaj vse ponujate tistim, ki bi želeli narediti kaj več s svojim glasom?
Pevske vaje so mešanica poučevanja pevske tehnike, nastopanja in psihologije. Pevsko vajo prilagodimo pevčevim željam. Nekateri želijo
delati bolj na pevski tehniki in ohranjanju glasovnega zdravja, z drugimi delamo več na petju na mikrofon in nastopanju, nekateri pa želijo peti samo za zabavo, da se učijo bolj odpreti svoj glas in zapeti bolj s srcem. Ponujamo individualne pevske vaje, skupinske vaje in zbor. Tako se ljudje lahko sami odločijo, kaj jim bolj ustreza. Nekateri si želijo delati samo na svojem glasu, takšnim predlagam individualne vaje, drugi pa si bolj želijo druženja, sproščanja in petja v skupini.
Znani so pozitivni, zdravilni učinki petja na telo. Kje vse nam takšna spoznanja pomagajo?
Vemo, da nas petje sprošča in razveseljuje, če pa imamo zraven še znanstven dokaz, pa temu še bolj verjamemo. Petje znanstveno dokazano krepi imunski sistem, sprošča hormone sreče in znižuje hormone stresa. Petje deluje antidepresivno in ljudem lahko zelo izboljša kvaliteto življenja. Prav zaradi tega v Nemčiji obstaja že okoli 60 bolnišnic, ki jim rečejo Singing hospitals - pevske bolnišnice, kjer pacientom nudijo pevske vaje. Pravijo, da bi zaradi vseh dobrih učinkov lahko petje predpisovali na recept. Še ena zanimivost, povezana s petjem: pevcem v zboru se uskladi srčni utrip.
V okviru akademije deluje tudi pevski zbor. Kdo so njegovi člani in kaj vas druži?
Z našim učiteljem Kristjanom Virti-čem sva se lansko poletje odločila, da ustanovimo pevski zbor za vse tiste, ki želijo peti. V zbor se vključite brez avdicije in dobrodošli so vsi. Predvsem sva si želela ustvariti prostor za ljudi, kjer se bodo enkrat na teden sprostili, dobro počutili in na polno izrazili. Na začetku vsake vaje si vzamemo kakšnih 15 minut za sproščanje telesa in raziskovanje glasu, potem pa pojemo popularne pesmi. Jaz obožujem ta najin projekt, saj zares predstavlja tisto, v kar jaz verjamem v povezavi s človeškim glasom. Trenutno imamo pevski zbor za odrasle od 16 let dalje, z naslednjim letom pa imamo v načrtu začeti tudi z najstniškim in otroškim zborom.
Kako ste v akademiji delovali v času pandemije?
Da, karantena nas je kar ustavila. Prekinili smo vse skupinske vaje, zbor in večino individualnih vaj. Nekatere individualne vaje smo poučevali prek spleta. Je pa v vsem potrebno videti tudi dobro. V času karantene sem imela končno čas izdati on-line izobraževanje za pevce, tako da sem po eni strani hvaležna, da sem imela čas za razvijanje novih stvari. Danes pevske vaje ponovno potekajo normalno in se s pevci že pripravljamo na naš poletni nastop.
Kaj pa prihajajoči dogodki, načrti?
Prvi dogodek bo večer za nastopanje, kjer imajo vsi naši pevci priložnost pridobivati izkušnje z nastopanjem in sodelovanjem z glasbeniki. Se že veselim. Tako kot vsako leto imamo tudi letos pevske vaje prek poletnih počitnic. Ker pa je vaj vseeno malo manj, je to super čas za pripravljanje na novo šolsko leto in planiranje novosti - razmišljam o novi podružnici, izobraževanju novih učiteljev, pevskih vajah za starejše in socialno ogrožene, in še kaj bi se našlo. □
26 I slamnik
kultura
številka 8 | AVGuST 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
KoLuMNA
MESTNI KINO DOMŽALE, KJER IMA FILM GLAVNO VLOGO
Kaj je bolj mestotvornega, bolj meščanskega, kot je kino?
Sprehodim se po Ljubljanski cesti do najlepše domžalske stavbe. Kulturni dom Franca Bernika, kot Društveni dom zgrajen leta 1910. Zvečer je čudovito osvetljen in zaljubljena sem v te posebne zelene barve oken in vrat. Je to barva mete? Ne vem. Vem pa, da je to prvotna barva, originalna iz leta 1910. Med vmesnimi obnovami so barvo spremenili, zadnja obnova fasade pa je povrnila to unikatnost. V Heliosu so morali namenoma zamešati to barvo. Rada imam takšne zgodbe - ker je življenje Veliko in zato malenkosti štejejo.
Da se vrnem na Ljubljansko -vstopiš skozi velika vrata, kupiš vstopnico po razumni ceni in oddaš plašč v garderobo. Hostese so prijazne in urejene. Spet - malenkosti, ki štejejo. Ki dajejo občutek te posebne izkušnje. Obisk domžalskega kina je namreč izkušnja. Film lahko pogledaš doma ('zastonj') ali pa v kinu s koki-cami. V obeh primerih pa film izgubi na vrednosti.
Zgodovina domžalskega kina sega v 30. leta prejšnjega stoletja. Začelo se je v Sokolskem domu, nadaljevalo v Berniku po vojni in se nato konec 80. let preselilo v SPB. Sprva je bila tam moderna dvorana, vendar je kino v prvih letih Slovenije zamrl tako v Domžalah kot drugje. Bila je to era gradnje megalomanskih dvoran -čas, ko so se mali kini zapirali. Bil je to čas, ko je kino postal izključno kokice in ceneni blišč. Izkušnja ogleda v kinodvorani je zvodenela. V svetu masovne potrošnje je film postal del mase. Čim več na račun kakovosti in posebne izkušnje.
Nato pa se je nekaj spremenilo in vrnili so se majhni kini. Leta 2009 se je Mestni kino Domžale ponovno naselil v Berniku in filmu so vrnili glavno vlogo, ki jo je izgubil skozi leta. Poudarek je spet na filmu, na njegovi kakovosti. Vrnili so se evropski filmi in med njimi tudi slovenski. Filmi, ki ne služijo milijonov. Filmi, ki v svoji veličini zaživijo v manjših dvoranah. Filmi, kjer je glavna vsebina - ne vse postransko, kot so posebni učinki, 3D-očala in podobno. Filmi, ki so umetnost. Ki nam dajo misliti. In to dela kino mestotvorno - ker se v dvorani razvija miselnost. Lovi se duh časa. Jure Matičič s svojimi večeri, pogovori s filmskimi ekipami, ustvarja v Berniku nepozabne trenutke. Kako pomembno vlogo pri ogledu filma igra dvorana sama in pa tudi ljudje, ki so z nami v dvorani, smo lahko izkusili v teh spomladanskih mesecih karantene. Bernik je brez ljudi zgolj stavba.
Mestni kino Domžale je ponovno nazaj v teh dneh. Blesti kot prej in dvorane se spet polnijo. Všeč mi je bogatost programa - od tujih filmov do hollywoodskih uspešnic, risank, znanstvenih fantastik, dram in komedij ter vse ostalo. Kar me fascinira vedno znova, je dejstvo, kako visoko nas ta kino postavlja v Sloveniji in dejansko po vsem svetu. Ne zgodi se redko, da se filmi prvič v Sloveniji zavrtijo v naših Domžalah. Pred ostalimi mesti. Ob istem času kot največja evropska mesta. Morda se zdi malenkost, pa ni. To dejstvo namreč priča, da morda pa nismo spalno naselje. Morda pa smo nekaj več. Mesto.
Meni osebno prav kino predstavlja metaforo za Domžale kot mesto - ker je majhen, a unikaten in butičen. Znotraj njegovih zidov lahko izkusiš to isto izkušnjo, kot bi bil v Berlinu, Rimu, Parizu ... Mesto brez ljudi ni
mesto - je kraj, je seštevek stavb. Vendar pa dušo mestu ne daje številčnost prebivalstva, temveč energija, ki se ustvarja - v kinu, v kavarni, na tržnem prostoru. Majhnost je lahko prednost. Ker je unikatnost.
Najprej sem bila na korono jezna, ker je zaradi karantene bilo preprečeno, da bi vam že v februarju pisala o vseh teh meni dragih filmskih izkušnjah v Domžalah. Z vami sem želela deliti izkušnje ogleda mojih treh januarskih filmov - One so bombe, Obtožujem in 1917. Želela sem vam spregovoriti, da lahko ustvarjamo
tfi Meni osebno prav kino predstavlja metaforo za Domžale kot mesto - ker je majhen, a unikaten in butičen. Znotraj njegovih zidov lahko izkusiš to isto izkušnjo, kot bi bil v Berlinu, Rimu, Parizu ...
mesto in kakšno vlogo pri tem igra kino. Danes, ko gledam za nazaj, se smejem. Ker v tem mojem primeru nazorno spoznam, da ljudje opazimo zgolj izgubljeno. Redkokdaj vidimo priložnosti, ki pridejo iz naših porazov. V februarju si ne bi nikoli mislila, da bo korona prinesla v Domžale, Slovenijo, Evropo novost. Pa sploh ni novost - gre dejansko za obuditev nečesa starega. Nekaj iz zlate dobe ameriške kulture. Nekaj, kar so nekatere generacije izkusile, jaz in moja pa ne. Govorim o Avto kinu.
V četrtek, 28. maja 2020, sem se s prijateljico odpeljala na parkirišče nekdanje Metalke, kjer se je odprl domžalski Avto kino. Film - Gospodje. Če sem bila zgoraj kritična do vloge drugih dejavnikov in vračanju glavne vloge filmu, pa je pri avto kinu situacija obratna. Tukaj gre za celostno izkušnjo. Predvsem, ker nisi v dvorani z drugimi - ne ustvarja se izkušnja skupnega gledanja filma z neznanci, saj si avto deliš s svojimi bližnjimi. Gre predvsem za zabavo. In to so v Domžalah dodelali do potankosti - zadeva namreč odlično tehnično deluje, zraven pa ti ponujajo še nakup pijače in dobrot lokalne Rezine kašče. Slednje je pika na i - kako masovnemu produktu dati nekaj unikatnega, butičnega, domžalskega. Predstavljajte si - večer, dobra družba v avtu, Rezine jagode, zvok prek radio frekvence, kozarček dobre pijače. Zvezde se vidijo in še nekaj domžalskega - letalo, ki leti proti Brniku in te opomni, da je karantene resnično konec.
Avto kino letos poleti vztraja, vrnil se je 'klasični' kino in že je napovedan meni ljub Kino v Arboretumu. Vesela sem, da se spet dogaja. Čutim, kako so prostori zaživeli, ko smo zapustili svoja stanovanja. Kako je mesto oživelo. Kako Bernik ne sameva več.
Karantena mi ostaja v opomin, da ljudje ustvarjamo mesta s svojo prisotnostjo in interakcijo. Kot slika, ki do potankosti zaživi šele na steni Galerije, kamor jo pridemo občudovat in k njej razglabljat, tako tudi film kot umetnost zaživi zgolj v dvorani. Prostor daje nekaj, mi dajemo nekaj prostoru. Nekaj, na kar ne moremo pokazati s prstom. Občutek. Izkušnjo. In kot je bila zabavna izkušnja v Avto kinu, kot je romantičen ogled filma v Arboretumu, tako je umetniško butična izkušnja filma v dvorani mestnega kina. Morda so sedeži res rahlo neudobni, zato pa je dvorana prečudovita. In izkušnja unikatna. □
knjige za odrasle
Kristian Novak
Cigan, ampak najlepši
BELETRINA, 2020

aaa-
A *
Po nagrajevanem prvencu Črna mati ze-mla je hrvaški avtor dogajanje ponovno umestil v (svoje) Medimurje. V romanu se prepletajo tri trpke življenjske zgodbe, ki se naposled združijo v tragičnem finalu. Zgodba Roma Sandija, ki se zaljubi v ločeno štiridesetletno Mileno, zgodba Nuzata, Kurda, ki je v iskanju boljšega življenja po balkanski poti pribežal iz Mosula, in zgodba Plan-čica, piarovca zagrebške policije, ki poskuša preprečiti, da bi se medimurska morija spremenila v škandal. Novak bralcu tudi tokrat ne prizanaša, zato je branje pogosto tesnobno. Bolj ko se zgodbe omenjenih akterjev povezujejo, bolj postaja jasno, da je bila vsakršna najdena sreča znotraj posamezne zgodbe kvečjemu hipna. Razplet San-dijevega življenja je nazoren prikaz razrednih razlik poznega neoliberalnega kapitalizma, ki te razlike potrebuje, jih vzdržuje, in večino, ki se razlike trudijo premostiti, se prebiti tja, kamor 'ne spadajo', za to 'predrznost' tudi kaznuje. Kaznuje pa jih skozi družbo, ki je s tem sistemom zastrupljena, ki je ta sistem preveč ponotranjila, in ki verjame, da je edino tako prav in možno. Ko se posameznik nazadnje zlomi in 'odigra' stereotipno vlogo, ki naj bi mu razredno pripadala, pa družba in sistem, ki sta ga vztrajno zatirala in potiskala na 'svoje mesto', ta zlom hvaležno izkoristita za utrjevanje točno teh stereotipov. (J. D.)
Joanne Ramos
Farma
Mladinska knjiga, 2019
V Zlatih hrastih se odvija prav posebno življenje, saj tam izvajajo posebno dejavnost za premožne stranke. Gostiteljice, ki se za to odločijo predvsem z željo po dobrem zaslužku, donosijo otroke materam, ki jih same ne morejo imeti. Spremljamo Filipinko Jane, ki si želi zaslužiti za boljše življenje zase in njeno hčerko. Druga je Reagan, izobražena in iz dobro situirane družine, ki želi pomagati širši družbi, tretja pa je Lisa, predstavnica srednjega razreda, ki si z nosečnostmi za bogati par služi denar za svoj razsipni življenjski slog. Zgodba je odraz sodobne dvolične ameriške družbe, ko gre za vprašanje enakosti in enakopravnosti. (A. P.)
Jana Vagner
Pandemija
Mladinska knjiga, 2020
Jana Vagner (1973) je ruska pisateljica, prevajalka in novinarka češkega rodu. Ko je leta 2011 izdala svoj romaneskni prvenec Pandemija, ni slutila, da se bodo slabo desetletje pozneje nekateri pasusi brali kot realistično novinarsko pričevanje. Letos je knjiga pod aktualnim naslovom Pandemija izšla tudi pri nas. Lahko ga beremo tudi kot priporočilo zaščitnih protivirusnih ukrepov v napeti zgodbi o begu skupinice ljudi pred smrtonosnim virusom, ki pustoši po Moskvi. Anja živi z najstniškim sinom Mišo in novim možem Serjožo v prelepi novi hiši zunaj rodne Moskve. Pripoved se začne z mamino smrtjo v velemestu, zaprtem v karanteno zaradi izbruha neznanega, gripi podobnega virusa. Epidemija s svojimi strašljivimi posledicami vdre tudi v Anjin srečni, varni svet. Avtorica popisuje skozi oči pripo-vedovalke Anje vse te zunanje in notranje boje, tako tiste s kruto naravo in z ljudmi, pobesnelimi od bolezni in strahu, kot tiste z lastnimi demoni. Mojstrsko napisan prvenec, ki je prejel več nagrad v Rusiji in Franciji. Po napeti zgodbi so posneli tudi uspešno televizijsko nadaljevanko. (S. S.)
Nassim Nicholas Taleb
Tvegati lastno kožo: skrite asimetrije v vsakdanjem življenju
UMco, 2019
TV EGATI
l.lSTKli KiJA.i ?
«HfllCM	i *
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
V vsakdanjih okoliščinah različnih družbenih vlog, komunikacijskih situacij in subjektivnih interpretacij je po avtorjevem mnenju za posameznikovo dobrobit koristno vedeti, koliko tvegajo ljudje, s katerimi prihaja v stik. Povedano drugače, Taleb razmišlja, da se v izogib slabim odločitvam velja pomuditi pri oceni verodostojnosti izjavljanja in ravnanja drugega, na podlagi njegove izpostavljenosti negativnemu izidu. Keč je torej v pripravljenosti in dejanskemu prevzemanju odgovornosti. Nekdo, ki nas za nekaj prepričuje, in pri tem sam ne tvega izgube bodisi ugleda,
zdravja ali denarnih in materialnih sredstev, nas bo z veliko verjetnostjo potegnil za nos. Talebov pogled na pomen osebnega angažmaja, odkritega prevzemanja odgovornosti in zastavljanja lastnega imena, koristi in posesti, je moč do neke mere potrditi, a vendar je v slavljenju podjetnih operativcev na račun 'teoretikov' moč prepoznati duh ideologije neoliberalne vitke države. (G. J.)
knjige za otroke in mladino
Gemma Lienas
Jaz, Watson in Jacquelinina omara
Zala,2020
Isolda je simpatična deklica, ki noro rada bere in si želi postati aeronavtična inženirka. Ime je dobila še iz časov, ko sta mami in očka rada hodila v opero. Zdaj za obiskovanje opere nimata ne časa ne denarja, saj je očka izgubil službo in padel v depresijo, mami pa čisti tuja stanovanja. Stanovanje jim je vzela banka, zato živijo pri babici. Isolda rada in pogosto zahaja v knjigarno, kjer pomaga lastniku zlagati knjige. Ta ji nekega dne podari knjigo, v kateri je kuverta s pripisom Za Carmeto in dvema starinskima fotografijama. Takrat se odloči, da bo postala detektivka, da bo izvedela, komu je bila kuverta namenjena. Pridruži se ji še deček Joan, ki tako postane njen pomočnik Watson. Njuno raziskovanje postaja čedalje bolj napeto, pred njima se odkrije neverjetna zgodovinska zgodba, povezana s špansko državljansko vojno. (S. Z.)
Katherine Applegate
Drevo želja
Ocean, 2019
Rdeči je dvestoletni hrast, ki mu ljudje iz soseske pravijo drevo želja. Vsako leto prihajajo ljudje od blizu in od daleč ter ga okrasijo s papirčki in kosci blaga in vsako darilce predstavlja njihove sanje, želje, hrepenenja. Hrast nudi tudi zatočišče mnogim živalim, je njihov dom, skupnost. V svojem dolgem življenju je drevo videlo in doživelo že marsikaj. Nekega dne pa se v njegovo okolico preseli družina iz drugih krajev in takrat nekdo na hrast vreže napis: Spokajte! Drevo je ranjeno, povrhu vsega pa se še lastnica zemljišča odloči, da je čas, da ga požagajo. K sreči je v bližnji šoli veliko učencev in učiteljev, ki jim ni vseeno za hrast in njegove prebivalce. Čudovit in srčen roman, za vse generacije, roman, ki poudarja pomen prijateljstva, sprejetosti in sobivanja ljudi, živali in rastlin. (S. Z.)
Linda Sarah
Skrivni vrt neba
Zala,2020
Čudovita zgodba o deklici Idi, ki je skoraj vsako soboto rada zahajala v staro parkirno hišo. Tam se je učila oponašati zvoke iz okolice, ampak vedno znova se ji je zdelo, da nekaj manjka. Tako je skovala načrt in začela zgornjo ploščad parkirne hiše spreminjati v prekrasen cvetlični vrt. A še vedno se ji je zdelo, da nekaj manjka. Vendar, ko v nekaj vložiš veliko volje, energije in ljubezni, obstaja velika verjetnost, da to ne bo ostalo neopa-ženo. In bo zagotovo koga nagovorilo. Kar je ustvarila Ida, je kmalu navdušilo Vida, ki je pisane cvetlice opazil nekega dne z letala, ko se je z očetom vračal domov. Vid se je pridružil Idi, skupaj sta začela spuščati zmaje, skupaj igrati zvoke iz okolice. To, da je srečo lahko delila, je zapolnilo Idino praznino. In v zapuščeni garažni hiši se je rodilo lepo prijateljstvo ... (J. D.)
medioteka
DVD
Čuvarke (Les Gardiennes)
Fivia, 2018
Dogajanje je postavljeno na francosko podeželje med prvo svetovno vojno. Ker so moški na fronti, vse življenje in delo vodijo in opravljajo ženske. Od tod Čuvarke, njihove zanimive različne zgodbe avtor filma razvija skozi orise osebnosti. Počasi in spretno stopnjuje napetosti med njimi in prikaže kruto socialno razslojenost žensk, ki sicer skupaj za bojno črto ekonomsko odlično funkcionirajo. Moški se kot prikazni pojavljajo občasno, njihova tragedija je prisotna skozi žalost in bolečino Čuvark. Prelepe filmske scene veličastno prikazujejo tisti čas grozljivega vpliva na vpletene, saj mnogi klecajo pod težo bremen, spet drugi pa pokončno ostajajo zvesti samim sebi. Film je dragocen opis drugačne perspektive tragičnih časov vojne. (C. H.)
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8	slamnik | 27
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
kolumna • odtis človečnosti
NERAZUMEVANJE KULTURE
LENART ZAJC
a



Zakaj do kulture tako strogo?
Marsikaj, povezano z ukrepi v zvezi s koronavirusom, je precej nenavadno in za posamezna področja tudi nesorazmerno.
Še ena v dolgem nizu brezsramnih in arogantnih potez je norčevanje svetovalca za odnose z javnostmi na Ministrstvu za kulturo RS iz slovenske kulture, v katerem je s skrajno cinično ironijo navedel kot najpogostejše slovenske poklice tiste, ki sicer spadajo v resor kulture.
Ob vsem skupaj je navedel, da gre za šalo, no ja, bolj norčevanje iz kulturnikov bi rekel jaz. Njegovega imena v tem zapisu ne bom uporabil, tega si pač ne zasluži, na kratko ga bom imenoval le Svetovalec. Svetovalec se je s svojim prezirom do slovenskega kulturnega ustvarjanja že večkrat javno izkazal. Poglejmo si nekaj njegovih izjav še iz časa, ko je bil pisec Nove24 TV:
»Morda so Cankar, Prešeren in drugi velikani slovenske besede res pripomogli k obstanku našega naroda (seveda bi bilo smešno in arogantno trditi, da kaj bolj kot vojskovodje, podjetniki, politiki, izumitelji in pridni kmetje), a to jim je uspelo brez ministrstva za kulturo, z bogatimi donacijamiproto-kapitalističnih zasebnikov. Prešeren je pogosto pisal pro bono. Ker mu je bilo všeč. Ker je poezijo čutil.«
Svetovalec torej dopušča možnost, da so Cankar in Prešeren nekaj doprinesli k obstanku našega naroda, seveda k njim ob bok postavlja še vojskovodje. Naj napenjam možgane, kolikor morem, se kljub študiju zgodovine kakih izstopajočih med slednjimi ne spomnim, no, seveda razen morda takšnih, kot so Franc Rozman - Stane, vendar se bojim, da Svetovalec ni imel njega v mislih. Vendar ni moj namen diskutirati o slovenskih vojaških velikanih, hočem le izpostaviti, kako se Svetovalec trudi degradirati velikane naše besede in z njo nacionalnega preživetja. Celo več, Svetovalec zanika kakršenkoli doprinos slovenske umetnosti h gospodarstvu saj trdi:
»Raziskave, ki govorijo o pozitivnem vplivu javnega vlaganja v kulturo na BDP, so pesek v oči in rade v svoj izračun pozitivih vplivov vzamejo še kebab, ki ga je turist pojedel čez cesto, in kokakolo, ki si jo je kupil v bližnji trgovini, ko si je šel ogledat matinejo, brez meta-data raziskav, ali bi do nakupa prišlo tudi brez ogleda matineje. Če bi bila umetnost tako zelo dobičkonosna na lokalni ravni, bi imeli že cel kup podjetij, ki bi se s tem ukvarjala povsem brez javnega denarja. Poznate kakšno? V ZDA jih je kar nekaj. Vendar ta delujejo po principu prostega trga. In kljub temu ustvarjajo in razstavljajo kvalitetno umetnost. Takšno, ki jo nato tudi v Evropi požegnamo.«
Se pravi mimogrede odmahne in obenem z roko pomete vse raziskave, ki kažejo na gospodarski doprinos in uspešnost slovenske umetnosti in kulture, z oslovsko čeljustjo pretvori ekonomske merilnike v kebab in coca-colo, in na koncu vse skupaj spelje v gloriofikacijo ameriške kulture in prostega trga, obenem pa nima pojma, da med dvomilijonskim trgom in nekaj milijardnim trgom (angleško govori velik del človeštva) obstaja bistvena tržna razlika, če že govorimo v jeziku denarja. Končno spelje konkluzijo, ki odraža vso njegovo intelektualno sposobnost:
»Verjemite v svobodno umetnost, ki se razvija skozi prosto-tržni kapitalizem. Le taka bo pokazala svojo pravo vrednost. Vrednost transcendentalne vse-človeške estetike. Estetike, ki so jo ljudje pripravljeni plačati s svojim denarjem. To je prava, nekon-taminirana umetnost.«
Se pravi, dedukcija vsega skupaj bi zvenela nekako takole: »Edina (ne-kontaminirana) umetnost je naro-dnozabavna in tu in tam delček pop kulture, če jo je mogoče prodati, sicer pa naj živi amaterizem!«
Napak bi pa bilo sklepati, da je Svetovalec le odraz desne slovenske politike do kulture. Sploh ne! Drznem si trditi, da je bil Rudi Šeligo, ki je bil minister za kulturo v Bajukovi vladi,
« Se pravi, dedukcija vsega skupaj bi zvenela nekako takole: »Edina (nekontaminirana) umetnost je narodnozabavna in tu in tam delček pop kulture, če jo je mogoče prodati, sicer pa naj živi amaterizem!«
najboljši kulturni minister, ki ga je Slovenija kdaj imela. Tudi minister dr. Vasko Simoniti, ki je ministroval v prvi Janševi vladi je bil daleč od slabega, saj je zelo dobro razumel problematiko slovenske kulture in njene potrebe, ter skrbel za njeno tekoče in nemoteno delovanje, ob čimer je včasih za dobrobit kulturnih inštitu-cij celo presegal birokratske meje in ovire. Očitno pa je, da so časi, ko so imeli glavno besedo v največji stranki trenutne vlade, mimo. Šeliga žal ni več med nami, dr. Simoniti pa je očitno raje tiho in se obnaša kot, da je pač vse v najlepšem redu, vse skupaj je raje prepuščeno taktirki Romane Tomc, ki je ravno pred kratkim izjavila bedarijo, podobno umotvorom Svetovalca, se pravi, da Slovenija ne bi smela zapravljati sredstev za kulturo, ki je nihče ne razume ... Seveda je njeno izvajanje sprožilo protest in odpor med slovenskimi kulturniki, pa tudi tistimi, ki cenijo in razumejo pomen kulture za samobitnost in obstoj nacije. Ta odpor in protest do izjav evropske poslanke pa je verjetno vzbudil cinično in žaljivo duhovitost Svetovalca za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo. Se pravi človek, ki naj bi predstavljal glas, oziroma bolje rečeno, ubesede-nje največjega slovenskega organa, ki kroji razvoj slovenske kulture ob vseh protestih ljudi, zaposlenih v kulturi ne zmore drugega kot cinično, zajedljivo, žaljivega duhovičenja. Ne bom rekel, da je to žalostno, raje bomo rekel: v tem vladnem sestavu, ki ga je imenoval na to mesto, je bilo to pričakovano. □
Za različna delovanja ne veljajo enako stroga in rigorozna pravila, kar pri ljudeh povzroča, ob vsem zavedanju resnosti problema, tudi dvome in pomisleke, če gre vedno in samo za skrb za zdravje ljudi, ali pa se nekatera področja pač obravnava drugače. Pri tem sta kultura in celotno dogajanje, povezano z njo, bila potem, ko so bile že pred začetkom pandemije prepovedane prireditve in celotno delovanje, nekaj časa tako rekoč spregledana in ignorirana, ali pa so odločevalci pri ukrepih izkazali izrazito nepoznavanje delovanja. Mnoge kulturne dejavnosti bi lahko začele z delovanjem bistveno preje, kot jim je bilo to omogočeno. A zanje se enostavno ni nihče zavzel, jih omenjal na tiskovnih konferencah, in nikogar ni skrbelo, kaj se dogaja z ljudmi, ki se s tem preživljajo oziroma kako veliki bodo izpadi prihodkov zaradi prepovedi delovanja. Da o tem, da gre pri tem za družbeno nadgradnjo, za dejavnosti, ki človeka delajo bolj človeškega in nimajo neposredne materialne uporabne vrednosti, ne bi govorili. Prav gotovo so galerije in muzeji prostori, kjer se distanca in ostali ukrepi lahko izvajajo in nadzorujejo, saj obisk ni množičen - zato bi jih odprli že bistveno prej. Drive in kino, kjer si filme gledalci lahko ogledujejo na varnem v svojem avtu, je v začetku maja deloval že po vsej Evropi, le pri nas smo kar štiri tedne čakali na odločevalce, beri ministrstva in NIJZ, da smo dobili dovoljenja - žal zelo pozno ... Vsekakor pa veliko pozneje, kot so bili dovoljeni igranje tenisa, balinanje in golf . Kdo bi razumel?
Knjigarne so v mnogih državah odprli med prvimi, pri nas skupaj z vsemi ostalimi trgovinami. Saj knjiga v naši družbi res ni nekaj, kar bi posebej izpostavljali in ji izkazali čast. Knjižnice so bile odprte čez noč, a z mnogimi ostrimi in nemogočimi omejitvami. Tako je na isti dan, ko sem v trgovini kupovala čevlje in jih preizkušala brez omejitev, prijemala škatle ter dobila informacijo, da nimajo nobenih 'karanten' za izdelke in embalažo - knjiga v knjižnici, potem ko sem jo prijela, romala v tridnevno karanteno. Za časopise še vedno velja, da
jih ne smemo listati, ne v lokalih ne v knjižnicah, lahko pa brez problemov prijemamo izdelke na trgovskih policah.
Ko smo se sprostili in se je normalno življenje začelo vračati, je bilo kulturno dogajanje ponovno izjemno omejevano. Druženje v gostinskih prostorih je že skoraj povsem sproščeno, tako se lahko družijo tudi osebe, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Na vajah in predstavah v gledališču pa morajo igralci strogo držati razdaljo 1,5 m in nositi maske - ko pa z vajami konča-
ti in čim bolj razrahljati. Se vam zdi, da sta na primer turizem na eni in kultura na drugi strani obravnavana enakovredno, z enako zaskrbljenostjo in razumevanjem?
A kljub vsemu, kultura se ne da. Tudi v našem okolju se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki so nas kulturno bogatili. Že v maju ste si kar v velikem številu v galeriji pogledali razstavo domžalskega umetnika Janeza Pra-protnika. Odprt je Slamnikarski muzej in obisk je bil presenetljivo dober, kupili ste tudi kar nekaj slamnikov . V
jo, lahko gredo skupaj na kavo in pivo ... In medtem, ko se na poroki (ki ima status dogodka zaprtega tipa) lahko zbere do 200 ljudi, ki pridejo iz vseh koncev naše domovine in tudi tujine, se v kulturnih dvoranah izvajajo strogi ukrepi, s katerimi moramo zagotavljati 1,5 m distanco, pa štirimetrsko razdaljo med nastopajočimi in gledalci . Tako v dvorani, ki ima na primer 200 sedežev, lahko spremlja prireditve le okoli 60 obiskovalcev, priporočeno z maskami. In medtem smo povsem sprostili tudi naše meje za številne države (sprva tudi Italijo, Rusijo, BiH, Švedsko, Španijo ...), tudi v letalih lahko sedimo drug ob drugem. Prepričana sem, da prehitro in preveč lahkotno! Zares, vatli so zelo različni, in človek ne more izgubiti občutka, da je za tiste in tisto, kar je povezano z denarjem, kapitalom, zaslužki, interesi . pač bilo treba marsikaj spregleda-
Menačenkovi domačiji smo ponovno postavili na ogled razstavo o oblačilni kulturi na Domžalskem. Lahko si pogledate filme v dvorani Mestnega kina in v drive in AVTO KINU na Metalki-nem parkirišču, v juliju pa bomo predvajali filme v letnem kinu na prostem, letos prvič na dvorišču kulturnega doma. Zakaj sprememba? Ker le tako lahko zagotovimo kontrolo občinstva, s katero zagotavljamo varnost in razdaljo! Prisluhnili pa boste lahko tudi koncertoma domače glasbene skupine Lusterdam ter mlade pevke in tru-badurke Mance Berlec.
Tudi ljubitelji klasične glasbe in koncertov so prišli na svoj račun. V čudovitem ambientu Rozarija v Ar-boretumu smo pripravili v juniju (sicer mesecu vrtnic) cikel koncertov. In vsaj prva dva sta bila lepo obiskana in sprejeta.
Cveta Zalokar
Dragi abonenti in abonentke ter zvesti obiskovalci prireditev v Kulturnem Domu Franca Bernika Domžale
Abonmajska sezona 2019/20 se podaljšuje v jesen
Zaradi znanih omejitev, povezanih s pandemijo, ni bila mogoča izvedba prireditev GLEDALIŠKEGA, KONCERTNEGA, GLASBENO SCENSKEGA in FILMSKEGA ABONMAJA v spomladanskem delu sezone.
Negotovost glede koronavirusa je še vedno zelo velika, a naše upanje je, da bomo lahko načrtovane programe uresničili in nadaljevali v jesenskem obdobju.
Že v prvih dneh septembra bomo skušali del koncertov in predstav organizirati na prostem v Poletnem gledališču Studenec. O izbranih dogodkih boste pravočasno obveščeni, zaradi spremenjenih pogojev in tudi oteženega usklajevanja z gostujočimi skupinami pa lahko pride tudi do sprememb programa.
Načrtujemo, da si boste ostale odpadle predstave in koncerte lahko ogledali jeseni v dvorani, v novih terminih, pri čemer se bomo prilagajali trenutni situaciji in pogojem za delovanje.
Mestni kino Domžale je prvi začel s svojimi projekcijami že v maju - na začetku s filmi, ki ste jih spremljali v AVTU, tekom poletja bodo na programu tudi
filmi v naši dvorani. V juliju pripravljamo ob torkih in četrtkih tudi dopoldanske filme za otroke in mladino. Poleg tega vas poleti čaka tudi tradicionalni KINO NA PROSTEM. Zaradi omejitev glede obiska bodo projekcije v juliju tokrat potekale na našem dvorišču. Avgusta se naš potujoči kino seli na travnike v ARBORE-TUMU, septembra pa nadaljujemo tudi s projekcijami abonmajskih filmov.
Obveščamo vas, da bomo v primeru nerealiziranih abonmajskih prireditev ob koncu leta 2020 abonentom povrnili sorazmerni delež vplačanih sredstev.
Načrtujemo, da bomo programe nove sezone 2020/21 predstavili konec leta in jih vpisovali v januarju 2021.
Ekipa Kulturnega doma Franca Bernika Domžale
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
28 I slamnik
KULTURA
številka 8 | AVGuST 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
Šopek domačih s Komornim zborom Dekor in A. Biščevicem
Drugi koncert v rozariju Arboretuma v Volčjem Potoku
Vse najboljše za 20. rojstni dan
Ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila ima v kulturi pomembno mesto.
kdfb Domžale Tudi drugi koncert tega cikla je ubežal pred oblačnim nebom in morebitnim dežjem. Pod osrednjim dežnikom v rozariju se je tokrat postavil 21-članski mešani pevski zbor Dekor, ki ga umetniško sicer vodi odlična tržaška zborovodkinja Petra Grassi, tokrat pa pod trdno zborovodsko roko našega pevca, pianista in čembalista Aca Bišcevica. Tudi tokrat je imel umetniški vodja Mate Bekavac s prireditelji KD Franca Bernika iz Domžal srečno roko; tako v izvedbenem kot programskem pogledu.
V okviru napovedanega sporeda šopka domačih smo slišali priredbe slovenskih ljudskih pesmi z različnih koncev naše dežele. Večer je dovolj aktualno pomenil pozdrav z Roz-mancevo Dober večer, Bog daj z mešanim zborom (a cappella). Potem sta sledili dve priredbi Ambroža Čo-pija za ženski del zbora in že s prvimi soli (iz vrst zbora). Nadaljnje priredbe so prispevali še Lojze Lebič, Ubald Vrabec, France Marolt, Samo Vremšak, Marij Kogoj, Hilarij Lavren-čič (3), Vasilij Mirk, Jakob Jež, Fran
Venturini, Aldo Kumar in za edini dodatek še Janko Žirovnik (Večernica). Lahko bi rekli, da je šlo po pestrosti izbora navedenih priredb še za njihovo aktualnost, krajevno razpršenost, različne generacije in slogovne šole prirejevalcev ter posredno s tem za pristno slovensko glasbeno dediščino. Ta je že v izvirnikih bogata in raznolika, s pridihom uglednih ali kar najuglednejših prirejevalcev pa je še pridobila na vsem svojem blišču. Tale naš ekselentni zbor pa je imel tokrat v rokah kot gost še naš odličen vokalist, ki mu je tokrat tudi v ravnanju z zborom šlo odlično od rok. Seveda Biščevič izhaja pri svoji kantile-ni iz pesmi (besedila in glasbe zanje) same in se vanjo tudi vrača. Tukaj je umetnik v fluidu med seboj, zborom in občinstvom na povsem enotni in enaki liniji. Njegove interpretacije so itak neke vrste 'ena sama visoka pesem'. Poleg nekaterih (vokalnih) solistov in soli-jev kar iz zborovih vrst je enkrat zapel celo sam, pravzaprav v duetu s sopranistko (žal neimenovano) v Mirkovi priredbi slovenske ljudske Še rožce so žalovale. Lahko
otroška folklorna skupina kd domžale Del te kulture je v naši občini tudi Otroška folklorna skupina Kulturnega društva Domžale, ki v letošnjem letu praznuje 20. rojstni dan. Obiskujejo jo otroci iz bližnje in daljne okolice Domžal. V skupini se združujejo plesalci in glasbeniki različnih generacij, vsem pa je skupna ljubezen do folklornega izročila, ki so ga začeli organizirano ohranjati pred dvajsetimi leti na pobudo znane domžalske kulturnice Bože Bauer. Ta vso svojo ljubezen razdaja folklori -v Folklorni skupini Tine Rožanc, in glasbi - posebej citram. Pred dvema desetletjema je postavljala temelje otroški folklorni skupini.
V pogovorih z enim najbolj znanih strokovnjakov s področja folklore Brunom Ravnikarjem sta namreč ugotovila, da folklorne dejavnosti v našem mestu ni, ob tem pa obliko-
na veliko veselje obiskovalcev, pa tudi samih otrok različnih generacij. Srečanje Bože Bauer z glasbenico Damja-no Praprotnik je v skupino pomenilo prihod glasbenega instrumenta opre-kelj, ki je postal pomemben del Otroške folklorne skupine KD Domžale. Skupaj se je v 15 letih zvrstilo več kot 300 folkloristov, vedno lepo sprejetih tudi zaradi raznovrstnosti, otroške nagajivosti in predstavljanja folklornega izročila - predvsem z območja Domžal. Posebej so se potrudili ob jubilejih, med drugim pa sva se z gospo Božo spomnili odmevnega nastopa ob jubileju Folklorne skupine Tine Rožanc v Cankarjevem domu in nepozabnih plesov v prepolni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ko je ob 15-letnici vodenje skupine prevzela Damjana Praprotnik. Pomagajo pa ji Meta Maček, Vesna Senčar, Tanja Zore in Marjeta Bilban.
pa bi poleg itak več kot pozitivno ocenjenega omenjenega koncerta, še posebej izpostavil prav slednjo Lebiče-vo Ta drumelca in Ježevo Igraj kolce; cvetober slovenske vokalne lirike iz naše polpreteklosti.
Če se že sam zbor ponaša s kar nekaj avreolami s tekmovanj, velja za njihov visok vokalni standard (vse od leta 2015) tudi vse tole, kar smo tokrat slišali na odprtem prostoru v Volčjem Potoku. Poleg programske inovativ-nosti sem lahko še kako visoko ocenil zrele in raznolike interpretacije. Te se pojavljajo v prav vseh elementih vokalne tehnike in fraziranj v interpretacijah. Zaradi vseh teh lastnosti ansambel lahko že kar nekaj časa (aktivno) sodeluje z našim M. Bekav-cem in tudi na omenjeni domžalski glasbeni sceni pa še kje. Sprega med zborom-Bekavcem-in Biščevicem je lahko zaradi vsega navedenega še kako trdna. Tukaj enostavno ni šibkega člena. Vanj pa je prav zaradi vsega navedenega še kako lahko posegel A. Biščevič. Tudi on je poleg solistične pevske in operne (tenorske) kariere ustanovil in dolga leta že vodil povsem drug zbor, za tako delo pa je pred leti prejel tudi že našo nagrado za najbolj perspektivnega slovenskega zborovodjo. To je dokazal ponovno tudi tukaj in zdaj in tako že prene-katero (glasbeno) aktivnost samo obnovil in ponovil še eno od svojih razsežnosti.
Če se bo ta sreča nadaljevala in bomo lahko na koncu rekli 'v tretje gre rado', bomo 27. junija lahko slišali še eno najbolj klasičnih komor-noglasbenih zasedb, godalni kvartet M.ars kvartet.
Dr. Franc Križnar
vala predlog, da gospa Boža poskuša združiti otroke v tovrstno skupino. Po pogovoru s sinom, ki je tedaj obiskoval OŠ Domžale, je pod vodstvom gospe Bože začela plesati otroška folklorna skupina na tej šoli. Najprej z osmimi pari, v najboljših časih pa je plesalo, pelo in igralo kar blizu 50 članov in članic. Za dober začetek je bila pomembna pomoč Olge Pavlin, predsednice Društva narodnih noš Domžale, ter ljubiteljic folklore: Mete Maček, Tanje Zore in Marjete Bilban. Boža Bauer se rada spominja začetkov, ko je otroke spremljal harmonikar Janez Dovč, pozneje njegov brat Klemen, izvrstna glasbenika, ki so ju imeli otroci posebno radi. Obleke so si sprva izposojali, pozneje pa ob pomoči Pavla Pevca iz JSKD, »še danes ne vem, kako mu je uspevalo,« pravi gospa Boža, dobili obleke, tudi ob pomoči Bojana Knifica.
Vsako leto so z novim spletom plesali na medobčinskih, regijskih, trikrat tudi na državnih tekmovanjih -
O pripravah na praznovanje 20. rojstnega dne je Damjana Praprotnik, voditeljica Otroške folklorne skupine Kulturnega društva Domžale, med drugim povedala, da se je udeležuje 23 otrok iz Domžal in okolice, starih od štiri do 18 let. Vadili so v avli OŠ Rodica (do epidemije), zdaj pa vaje še niso dovoljene. Ponovno se bodo zbrali v začetku septembra, da pripravijo program za jubilejni koncert, ki bo 17. oktobra 2020 ob 18. uri v KD Franca Bernika. Otroška folklorna skupina bo pripravila tri točke, s katerimi bodo prikazali tri zgodbe in s tem delo preteklih let. Ker otroci niso aktivni samo pri folklorni skupini, bodo na odru pokazali tudi druga znanja, ki jih pridobivajo v svojem prostem času (petje, igranje na različne inštrumente). Na koncertu se jim bodo kot gosti pridružili OFS Lukovica, FS Groblje in bivši ansambel OFS KD Domžale. Le glejte, da boste zraven, lepo bo!
Vera Vojska Foto: Domžalec.si
20. kulturnemu poletnemu festivalu Studenec 2020 na pot
Med društvi in organizacijami, ki jim jo je pošteno zagodel letošnji nedobrodošli virus, je tudi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, ki je moralo zaradi epidemije bistveno spremeniti program letošnjega 20. kulturnega poletnega festivala Studenec 2020.
kulturno društvo miran jarc škocjan Pa niso obupali, čakali so le vsaj majčkeno priložnost, da nas tudi letos povabijo v Poletno gledališče Studenec, in tako, kot vrsto let doslej, popestrijo kulturno poletje vsem, ki imajo kulturne dogodke pod platneno streho na Studencu radi.
Vsega načrtovanega programa žel ne morejo uresničiti, so se pa potrudili, da bomo kljub vsemu večkrat radi prišli na Studenec in uživali v kulturnih večerih. Kar dva bosta avgusta namenjena praznovanju 70-le-tnice uspešnega dela društva. Jubilej
so z bogatim pregledom dejavnosti zaznamovali že skozi vse leto 2019, uradno pa ga bodo praznovali letos z razstavo s kulturnim programom ter uradno prireditvijo. V septembru bodo s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale pripravili gostovanje SNG Maribor s predstavo Erika Gedeona: Večno mladi, prisluhnili pa bomo lahko akustičnemu koncertu Siddharte. Če bo vse po sreči, pa se oktobra srečamo na koncertu Glasbeno popotovanje, ki so ga namenili obeležitvi 20-letnice kulturnega poletnega festivala.
Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan še enkrat čestitke ob 70-le-tnici, vsem ljubiteljem njihove dejavnosti pa: Dobrodošli!
Vera Vojska
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 30. julija 2020.. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 15. julija 2020, do 12. ure.
Umetniški vodja MATE BEKAVAC
Sobota, 27. junij 2020 ob 18. uri
MOZART IN HAYDN V CVETJU
M.ARS Kvartet ARBORETUM VOLČJI POTOK
Vstopnice pri blagajni Arboretuma. V primeru dežja koncert odpade.
f-J J	■■ Kulturni dom
Arboretum	fjff Sernika
VOLČJI POTOK	1
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 29
KULTURA
Cikel treh Koncertov v rozariju v Arboretumu Volčji Potok
Med vrtnicami z glasbo tudi z zgornje Kranjske
kdfb Domžale Tudi iz našega KDFBD je očitno premagana letošnja zunajglasbena kriza. Ne še čisto povsem, ampak so znameniti Bekavčevi koncerti našli vsaj začasno zatočišče na prostem. Preselili so se pod milo nebo in v okrilje rozarija v Arboretu-mu Volčji Potok našli začasni azil. Če ne dlje, vsaj do prvega dežja?
Na prvem koncertu (13. junija 2020), ki je bil po teh kriznih časih nasploh prva pokoronska (javna) prireditev KDFBD, so pod neposredno umetniško taktirko našega klarinetista Mateja Bekavca nastopili še 'drugi' trije klarinetisti Aljaž Beguš (basovski klarinet), Samanta Škorja in Urška Zupan ter harmonikar Nejc Po-ljanec. Tako smo po splošni napovedi slišali okvirni spored, ki je napovedoval Dunajski melange ^mešanica, zmes), po večini za kvartet ali/ in šramel kvintet. (Gre za ljudsko zabavno in plesno glasbo. Ta je po letu 1877 zaslovela na Dunaju po zaslugi bratov Schrammel, najprej kot šra-melski trio. Tam so jo prvotno izvajali v gostinskih lokalih in na vrtovih. Večinoma jo je izvajal šramelski kvartet v menjajoči zasedbi: dve violini, harmonika ali klarinet in kitara. V kvartet kot najbolj pogosto zasedbo tega žanra se je razvila po 1886. To je pa je
bil hkrati še čas Avstro-Ogrske monarhije, zato tudi njegova razširitev na zgornjo Krajnsko kot sestavni del takratne in skupne države.) Neke vrste poletno soarejo, tj. večerno zabavo ali slavnost ali pa kar večerno serenado smo tokrat doživeli med vsega kar 600
cvetočimi vrtnicami, bolj sproščeno, z več zabavne funkcije in programske glasbene raznolikosti; ampak kljub temu še vedno na najvišji možni izvedbeni ravni; brez obveznega programa, brez napovedi, kar takole so se druga za drugo nizale skladbe, vča-
MS Kulturno I društvo
iranJare
Škocjan pri Domžalah
20. Kulturni poletni festival Studenec
Program 2020
Poletno gledališče Studenec pri Domžalah
m
R
sobota, 8. februar ob 17. uri Cerkev v Škocjanu	Koncert ob kulturnem prazniku 8. februar - Prešernov dan Komorni pevski zbor Šutna, Ana Plahutnik (sopran), Tone Habjan (bariton), Jure Sešek (razmišljanje o kulturi)
sobota, 22. avgust ob 19. uri | Poletno gledališče Studenec	Razstava s kulturnim programom ob 70-letnici Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan
petek, 28. avgust	Prireditev ob 20-letnici poletnega festivala in 70-letnici |
ob 20.30 uri Poletno gledališče Studenec	Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan Odlomki in pevski vložki iz domačih gledaliških predstav.
petek, 4. september ob 20.30 uri Poletno gledališče Studenec	Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale (abonma in izven) Predstava SNG Maribor 1 Erik Gedeon: Večno mladi * Rock'n'roll komedija, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih. '
| petek, 11. september ob 20. uri Poletno gledališče Studenec	Akustični koncert SIDDHARTA i
sobota, 3. oktober ob 19. uri	Koncert ob 20-letnici festivala Glasbeno popotovanje Andrej Omejc (saksofon), Teja Komar (klavir), Katarina Kozjek (čelo), Dorotea Senica (flavta) Slavnostni nagovor: Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.
Cerkev na Krtini	
www.studenec.net	n
Poletno gledališče Studenec
Info: 051 61 61 51 (Marjana) in 051 61 41 41 (Urša) IOI poletno.gledalisce.studenec
sih tudi z dvema zasedbama (kvartet klarinetov je imel vseskozi glavno vlogo, in kar pomeni, da je igral nepretrgoma uro in četrt) in še s harmoniko. Taka 'tafelmusik' je bila popularna že od sredine 16. stoletja, torej v baroku. Seveda smo bili tokrat v našem rozari-ju časovno mnogo pozneje, zato se je mednje vrinila tudi glasba nam zelo blizu, iz zgornje Kranjske, vse tja do dandanašnjih Avsenikov. V njej je bilo prepoznati veliko ljudske glasbe in pa priredbe del tudi tako slavnih skladateljev, kot so bili to npr. W. A. Mozart, J. Brahms, J. Strauss idr. Slišati je bilo
v najbolj prefinjenih izvedbah koračnice, valčke, polke idr. Seveda je ves večer šlo za tehnično povsem brezhibno in muzikalno izjemno poglobljene soigre vse peterice. Samo na tej osnovi so bile možne tudi nadvse dodelane interpretacije. Te so bile vseskozi maksimalno naštudirane in izvedene, pa četudi je šlo marsikdaj za 'vprašljivo' glasbo. Ampak, če je tudi taka, kot pač že je, je lahko s takimi izvajalskimi prijemi še kako okusna, lepa. Posebej naj v tem izpostavim srednje dele tridelnih (malih pesemskih) oblik, ki sta jih v zasedbi 'šramel kvinteta' pogosto in največkrat odigrala harmonikar N. Poljanec in A. Beguš na basovskem klarinetu. V vseh šestnajstih odigranih skladbah v profesionalnem pogledu v ne preveč ustreznih pogojih (veter, temperatura in vlaga) smo bili ves čas na poletni soareji ali poletni serenadi. Pri vsem tem pa so bile večine slišanih interpretacij samih priredb na najvišjem možnem piedestalu več kot okusnih priredb, in lahko zaključim z lahkim srcem, da je bila celotna predstava morda vnaprej pogledamo kar nekam 'pogrošne' glasbe v najmanj kar je: skladno s standardom Bekavčeve estetike oblikovanja in izvedb ene od 'njegovih' glasb.
Na še dveh tovrstnih koncertih, ki si bosta sledila vse tja do konca tega meseca rožnika v rozariju Arboretu-ma Volčji Potok, pa bodo na dveh sobotnih nadaljevanjih nastopili še Komorni zbor Dekor s tenoristom Acom Biščevicem in godalni M.ars kvartet.
Dr. Franc Križnar
mi
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
i
r
v Knjižnici Domžale m
-tpfs Zelvino poletno bralno popotovanje^ otr
Beri, izpolni zgibanko in osvoji nagrado! Poletje s knjigo^ otroci, mladostniki: 10-15 let
J| Beri, izpolni zgibanko in osvoji nagrado!
-^s Odklopi se! ^oti-ori,mladostmkh^-i5Je^
Druženje ob družabnih igrah
Bralno-spodbujevalni projekti •ot^jci^i^
(•Poletni križ-kraž • Premetanka • Namigi za branje
0 Zaklad se skriva v knjigah ¿¡ocjSostn
V knjigah poiščite „zaklad" in osvojite nagrado!
^ Bralne poslastice lotroaodrash)
Izposodite si vrečko presenečenja!
S knjigo v ... / knjigobežnice ^oti-ocLodrasl
Branje knjig na prostem ...
-ms Kozolec - naša etnološka dediščina^ otroci
Sodelujte v fotografskem natečaju!
^Ip! Knjižničarji priporočamo ftdraslM
5	Kakovostna literatura po izboru knjižničarjev.
•¿¡¡f Lov na besednodrasl^^^^^^^^^H
6	V knjigah poiščite razglednico in osvojite nagrado!
P 12.00 - 20.00 T 7.00 - 15.00 S 12.00 - 20.00 Č 12.00 - 20.00 P 7.00 - 15.00 S 7.00 - 12.00
<njigah ^otroci, mladostniki: 3-15 let)
ad" in osvojite nagrado! L otroci, odrasli)
senečenja!
¡obežnice ^otrori,odrasN)
...
)loška dediščina ^otroci, odrasli)
			
1 ^	SHH	www.knjiznica-domzale.si	T 01 724 12 04 1 T 01 724 12 04
■			
30 I slamnik
KULTURA
številka 8 | AVGuST 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
Tovarna TO(rbic) in KO(včkov) - TOKO Domžale (10. del)
Zaključujemo zgodbe nekdanje usnjeno-galanterijske tovarne TOKO Domžale. Zbrane so bile ob razstavi z naslovom TOKO DOMŽALE - Tovarna TO(rbic) in KO(včkov) v Slamnikarskem muzeju, ko je bila prvič obsežneje obravnavana dediščina te pomembne in priznane domžalske tovarne. Neizpovedana je ostala še marsikatera zgodba iz tovarniških dni, zato smo vam jih želeli predstaviti tudi v časopisu Slamnik.
Pričujoča razstava o nekdanji pomembni usnjeno-galan-terijski tovarni v Domžalah je med ljudmi zbudila marsikateri prijetni spomin in tudi bolečino. Veliko število domačinov, ki so desetletja delali v tovarni, je bilo odpuščenih tako rekoč čez noč. Proces deindustrializacije in tranzicije v samostojni Sloveniji, ki je bil povezan z družbenimi in gospodarskimi spremembami po razpadu skupnega jugoslovanskega tržišča, kot tudi z izgubo zunanjega trga, zagotovo ni obšel Domžal - prav tako kot ne drugih slovenskih mest. Zaostreni pogoji tržnega gospodarjenja so podjetju TOKO narekovala prilagoditve. Zaradi kopičenja zaloge gotovih izdelkov, ki jih ni bilo možno plasirati na druga tržišča, je bila nujna reorganizacija poslovanja. Večkrat se je spremenila lastniška in velikostna struktura podjetja. Leta 1991 se je TOKO Domžale reorganiziralo iz družbenega podjetja v delniško družbo v mešani lastnini z novim imenom TOKO-LINE, d. d., Domžale. Leta 1997 nastopi ponovno lastninsko preoblikovanje firme. Iz tovarne je odšlo veliko usposobljenih galanterijskih strokovnjakov, delavcev in mojstrov, ki so z galanterijsko dejavnostjo začeli
Staro se umika novemu: zaustavitev proizvodnje, rušenje industrijskega območja in gradnja novih objektov (Foto: iz arhiva KDFBD)
samostojno pot. Zaradi krčenja svojega programa je podjetje opustilo Obrat 2, posledično se je število zaposlenih zmanjševalo. Leta 2000 so sedež podjetja prestavili v Lukovico.
V naslednjih letih se je industrijsko območje Obrata 1 umaknilo novi sta-novanjsko-poslovni soseski Krizant.
Minilo je že skoraj dvajset let od zaprtja tovarne v Domžalah, a kljub ta-
kratni brezizhodni gospodarski situaciji med ljudmi ostaja živ spomin na kakovostno izdelano usnjeno galanterijo. Ostaja tudi spomin na pripadnost in vzajemnost zaposlenih v podjetju, ki so žrtvovali marsikatero prosto soboto v korist pravočasno izdelanih poslov. Pripovedovane so bile različne zgodbe iz nekdanjih tovarniških dni ter s ponosom poslušane na odprtju razstave, ki je po dolgem času združila razdružene 'Tokovce'. Naj bo poglavje iz dediščine domžalske tovarne TOKO zaključeno z besedami sodelujočih: »Škoda, da bi šlo vse v pozabo ...«
Katarina Rus Krušelj (Konec)
Literatura in viri:
•	KUŠAR, Simon: Ko se staro umika novemu; v: Geografski obzornik, leto 2005, letnik 52, št. 2, str. 4-13; http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O2CLGUDN, 26. 4. 2019.
•	Podatki o podjetju pridobljeni iz zgodovinskega izpisa iz sodnega registra, Okrožno sodišče v Ljubljani, 2018.
•	Tovarna TOKO Domžale: Interventni ukrepi pomembno posegajo v naše poslovanje; v: Občinski poročevalec: glasilo občine Domžale 26 (19), 23. 12. 1987, str. 6.
v krajevni knjižnici Ihan
C	zaprto
P 7.00 - 12.00 S	zaprto
Nekdanji delavci tovarne TOKO Domžale na odprtju razstave v Slamnikarskem muzeju, 22. maj 2019. (Foto: V. Repanšek, Arhiv SMD)
Za
I
Zaklad se skriva v knjigah
V knjigah se skrivajo zakladi zgodb,
ugank, pesmic, znanja... Poiščite „zaklad" in osvojite nagrado!
Spominski park Toko - na vrtu nekdanje tovarne v Domžalah, sedaj stanovanjsko-poslovnega objekta Krizant, je ostal le še spominski kamen. Vanj je vzidana plošča, posvečena desetim padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, ki so bili delavci nekdanje Zornove in Okršlarjeve tovarne. Pomnik je dala postaviti delovna skupnost, odkrili so ga 27. aprila 1959. (Foto: iz arhiva KDFBD)
Razstava TOKO DOMŽALE - Tovarna TO(rbic) in KO(včkov) v Slamnikarskem muzeju je nastajala dve leti. Zbralo se je preko tristo različnih izdelkov, fotografij in zgodb, s katerimi smo sestavili skupen spomin na nekdanjo domžalsko tovarno. Muzejsko delo pa se še ni končalo, saj je v pripravi katalog nekdanjih izdelkov TOKO, ki bo kmalu objavljen na spletni strani Sla-mnikarskega muzeja. (Foto: arhiv KDFBD)
#.gr
Igre na prostem
J^¡£r
Bralne poslastice
... v času odprtosti knjižnice! ... v primeru lepega vremena!
Bralci si v poletnih mesecih lahko izposodite vrečko presenečenja, ki skriva zanimivo gradivo po izboru knjižničarja.

www.knjižnica-domžale.si T 08 205 01 73
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 31
STAREJŠI
Praznik pesmi in tovarištva
Moški pevski zbor Radomlje - posebej za 90 let pevca Mihe Velepca
Moški pevski zbor Radomlje je bil ustanovljen v letu 1970 - sprva v okviru Gasilskega društva Radomlje, že po dveh letih petja pa so se organizirali kot samostojno društvo, ki je še danes s svojim petjem pomemben del kulturnih dogajanj tako v Radomljah kot v občini pa tudi izven meja Slovenije. Ena od njihovih posebnosti je, da so kar 36-krat predstavljali domžalsko obrtništvo in podjetništvo na vsakoletnih republiških revijah obrtniških zborov ter bili do zdaj tudi trikrat gostitelji srečanj tovrstnih zborov.
Ubranemu petju Moškega pevskega zbora Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca bi letos lahko prisluhnili na reviji obrtniških pevskih zbo-
mu ni bilo prav nič težko več kot uro stati na odru kulturnega doma in prepevati v veselje številnih poslušalcev Na predvečer 90. rojstnega dne so mu pevci pripravili na njegovem domu 'freh', lahko bi rekli tudi podo-knico. To je bil pravi krajši koncert, v katerem ni manjkalo njegove najljubše Zabučale gore, pa tudi ne spominskega darila - fotografije zbora in priznanja o častnem članstvu v pevskem zboru. V prijetnem pogovoru je jubilant povedal, da se je rodil 9. junija 1930 v hiši Na klančku - bolj znani kot Vila satan. Pri dveh letih mu je umrla mama. Obiskoval je osnovno šolo v Dobu in pozneje v Domžalah ter se zelo zgodaj zaposlil, saj kljub veli-
rov, katerih gostitelji bi bili prav pevci radomeljskega zbora, že na tradicionalnem novoletnem koncertu pa so nas povabili tudi na praznovanje zlatega jubileja, saj letos mineva pet desetletij od začetka prepevanja zbora. Žal je epidemija obe prireditvi 'prestavila', ni pa prestavila praznika pesmi in tovarištva, kot so poimenovali srečanje - 'freh' ali podoknico pevcu Mihu Velepcu iz Linhartove ulice na Viru, ko je ta 9. junija 2020 praznoval 90. rojstni dan. Jubilanta pesem, ki je družinska tradicija, spremlja že od zgodnjega otroštva in težko bi prešteli vse pesmi, katerih besedila ta pravi ljudski pevec pozna in jih rad zapoje. Kljub visoki starosti smo ga tako lahko občudovali na zadnjem novoletnem koncertu Pevskega zbora Radomlje, ko
ki želji v siromašni družini ni bilo denarja za nadaljnje obiskovanje šole. Družina se je pozneje preselila in si na najeti lokaciji uredila skromno hiško. Vse življenje je jubilant delal v gradbeništvu. Z ženo Mimi sta si zgradila hišo na Viru, ki je danes topel dom hčerke Vide, rojstni dan, tudi okrogel, je letos praznovala le kakšen dan pred očetom, in vnukinje Katarine.
Jubilant Miha v pevskem zboru poje že 33 let. Rad poje, obiskuje vaje in njegovo ljubezen do petja so izpričali tudi vsi pevci s pevovodjem Primožem Lesko vcem, saj je prav vsak ob voščilu zapel še katero od pesmi, ki ji je pritegnil tudi slavljenec. Gospod Miha ima najraje zaljubljene, nič rad pa ne poje 'sovražnih pesmi'. Rad in še zdaj veliko bere, nikoli pa ne poza-
Znanka iz sosednje ulice
Znanka iz sosednje ulice Slavka Kvas te dni praznuje okroglo obletnico, 70 let.
bi misli, ki ga spremlja na vseh poteh: »Ta svet je zgolj preizkušnja«. Posebnih želja ob visokem jubileju nima, zdravje, da bi pel, še dolgo lahko pel. Ob branju časopisov pa si večkrat zaželi, da bi v medijih več pisali in govorili o zadevah, ki ne bi bile vsem pogodu, bi se pa o njih pogovarjali in iskali - tako resnico kot prave rešitve.
Ob petju v pevskem zboru smo ga lahko spoznali tudi v projektu S podstrešja v dnevno sobo, posebej pa ga je pohvalila vodja študijskega krožka Etno fletno Branka Urbanija. Saj je v njem jubilant zelo prizadeven član in se odlikuje s čilostjo, modrostjo, vestnostjo, z ljudskim petjem ter sodelovanjem v igranih prizorih filma o delu krožka - je pravi vzor vsem ostalim članom.
Ob prijetnem 'frehu' ni manjkalo spominov, pa tudi znane pesmi O sla-vljenec današnji ne, s katero so pevci in prijatelji zbora jubilantu zaželeli »naj sreča tebe spremlja kjerkoli hodil boš, še mnogo let življenja dodeli ljubi Bog,«, ob kateri se jim je zahvalil s prav tako znano »zahvaljujem prijatelji, za ta preljub prelepi spev.«
Gremo nadaljnjih 90, sem velikokrat slišala na pravem prazniku pesmi in tovarištva, ki bo zanesljivo prijeten spomin pevcu Mihu Velepcu na poti do stotice. Do tedaj pa, spoštovani jubilant, veliko zdravja in prijetnih pesmi!
Podpis pod foto: Z desne: jubilant Miha Velepec, aktualni predsednik društva Marjan F. Levstek in njegov predhodnik Franci Velepec
Vera Vojska
Rojena je bila v Srednjih Jaršah in ves čas živi v občini Domžale. Je skromna, neopazna upokojenka, nadvse skrbna mati dveh sinov in ponosna babica male Sare. Ko poskrbi za svojo družino, vrt in dom, je ves čas aktivna tudi na drugih področjih.
Kot delavka je delala v Lipu v Radomljah, se upokojila leta 2003, v letu 2006 pa se je vključila v Medgenera-cijske skupine za samopomoč v skupino za zaupanje v Krajevni skupnosti Preserje in skrbela za starejše ljudi, potrebnih pomoči kar 13 let. Skozi vse leto skrbi za čistočo okolja ne le okoli svoje hiše, tudi po vseh bližnjih ulicah čisti in pobira odvržene smeti in ne le ob čistilnih akcijah.
Ob upokojitvi se je vključila tudi v Turistično društvo Mengeš, kjer se udejstvuje v društvenih aktivnosti in na prireditvah. Popolnoma jo je prevzela gorenjska narodna noša, želela jo je imeti in privarčevala je kar tri pokojnine, da si jo je kupila. V njej se počuti ponosno, samozavestno in je prava nasmejana Gorenjka. Redno se udeležuje tradicionalnega festivala v Kamniku Dnevi narodnih noš, Mihaelovega sejma v Mengšu in Florjanove-ga sejma v Trzinu. Na povabilo Prostovoljnega gasilskega društva Homec, ki je pobrateno z Gasilskim društvom Odranci iz Prekmurja, je Prekmurcem ponosno predstavljala najbolj poznano slovensko narodno nošo. Na slav-nosti ob 90-letnici PGD Homec leta 2019 je sodelovala v slavnostni po-vorki. Povabilom na gostovanje dru-
štva se vedno z veseljem odzove, tako s Turističnim društvom Mengeš zastopa gorenjsko narodno nošo tudi v tujini, saj se redno udeležujejo sejemskih dni 'kirchtage s slovenskim dnevom', prireditve v Beljaku, Mariji Snežni v Avstriji. Letos so zaradi koronavirusa oziroma karantene prireditve odpovedane.
Skromna, pozorna in prijazna je neopazna, vendar je čas, da Slavko Kvas ob njeni 70-letnici predstavimo širši skupnosti. Čestitke ob jubileju in obilo zdravja in energije tudi v bodoče.
Binca Lomšek
< «v
marsen
Vse za zdravo spanje na enem mestu.
• vse-
slovenska PROIZVODNJA KAKOVOSTNIH VZMETNIC IN LEŽIŠČ OD LETA 2001.
LETVENE PODLOGE / POSTELJE/VZGLAVNIKI
90. jubilej Lojzke Grošelj
Na Erjavčevi ulici v Dobu je sredi junija praznovala častitljiv jubilej Lojzka Grošelj.
Rodila se je 18. junija 1930 v vasi Ti-rosek pri Novi Štifti. V družini je bilo sedem otrok, od katerih sta živa samo še dva, naša jubilantka in njen dve leti starejši brat. Leta 1959 se je poročila
v Dob, kjer sta si, žal že s pokojnim možem Janezom, ustvarila prijeten dom. Rodili so se jima trije otroci, dve hčerki in sin. Ima tudi sedem vnukov in osem pravnukov, ki jo vsi radi obiskujejo.
Živi v hiši s sinovo družino, veliko pa ji pomagata tudi hčerki, ki živita v bližini. Pred dvema letoma je namreč nesrečno padla po stopnicah, zato potrebuje vsakodnevno pomoč. Pred nesrečo pa je rada hodila na sprehode, saj je letno tudi dvestokrat obiskala Arboretum v Volčjem Potoku. V društvo upokojencev Naš dom v Dobu se je včlanila leta 2011 in se je še do 88. leta redno udeleževala naših srečanj in izletov. S svojo vedrino in pozitivnim mišljenjem je dajala vzgled tudi drugim mnogo mlajšim upokojencem.
Ob lepem jubileju sem ji čestitala v imenu UO društva upokojencev in ji zaželela še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih dragih.
Še na mnoga zdrava in srečna leta, gospa Lojzka!
Tatjana Gregorin

veva ovr.

30% POPUST
NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA
Marko Peterka s.p.,
prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si
0J/V
www.marsen.si
32 | slamnik
politične stranke
številka 8 | avgust 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
ZELENI SLOVENIJE / GREGOR HORVATIČ
Sociala in skrb za starejše
Domžalski svetniki in svetnice 'koalicijske elite' LTD, SDS in SD so brez pomisleka in pod pretvezo 'določitve novih cen' poskrbeli za nerazumen dvig cen storitev pomoči družini na domu.
Edini izgovor, ki so si ga lahko izmislili je, da imamo v Domžalah kljub minimalnim plačam dražjo delovno silo kot v Prekmurju?! Tako prav nič ne zaostajamo z najvišjimi cenami tudi pri oskrbi, saj v Kamniku uporabnik plača 3,46 evra/uro, Ljubljani 4,40 evra, v občini Domžale pa po novem kar 9,35 evra.
Da imamo v občini Domžale 'komunalce', ki pod izjemnimi napori delajo za 'minimalce' in da davkoplačevalci plačujemo najvišje položnice za komunalo v državi, nam je jasno kot beli dan, da pa vsako leto Občina Domžale poleg cen komunale dvigne tudi cene oskrbe na domu, pa je očem javnosti bolj skrito, saj se dvig zgodi nenadoma ter pod naslovom točke 'sprejem novih cen'.
Da je absurd še večji, so se zagovorniki nujnega dviga cen izgovarjali na 'drago delovno silo', ki sicer dela za minimalno plačo, a da je pač treba dvigniti cene, saj so zaposleni, ki opravljajo oskrbo na domu, precej dražji kot v drugih občinah. Iz podjetja Comett oskrba, d. o. o., so
(4 Tako prav nič ne zaostajamo z najvišjimi cenami tudi pri oskrbi, saj v Kamniku uporabnik plača 3,46 evra/uro, Ljubljani 4,40 evra, v občini Domžale pa po novem kar 9,35 evra.
tudi sporočili, da jim je zaradi odpovedi storitev promet upadel kar za 30 %, torej je dvig cen zavoljo tega še bolj nerazumen!
Ob tem so pozabili na najranljivejše. To so plačniki storitev, upokojenci s katastrofalno nizkimi pokojninami, ki bodo za takšne storitve morali odšteti 200 evrov in več, ter delavke in delavci podjetja, ki skrbijo za oskrbovance, saj bodo še naprej životarili s svojo minimalno plačo.
Zeleni Slovenije sporočamo svetnikom in svetnicam, ki ste glasovali za dvig že tako predragih storitev podjetja Comett oskrba, d. o. o., ki je sicer eden in edini izvajalec oskrbe na domu, ali niso morda pozabili, da so v službi ljudstva, ki plačuje davke, ali pa v službi kapitala, ki se peha za večjim zaslužkom.
LMŠ / URŠKA KABAJ JAVORNIK
Bodimo ljudje ljudem
Čeprav se cene pomoči na domu v skladu s pravilnikom spreminjajo le enkrat letno, smo na zadnji seji Občinskega sveta Občine Domžale 18. junija 2020 spet spreminjali cene te storitve, ki jo izvaja družba Comett, d. o. o., do zdaj edini koncesio-nar v naši občini. Ker gre za izredno občutljivo problematiko, ki je vredna vsake minute našega tehtnega razmisleka, smo se v svetniški skupini LMŠ zavzeli za celovito rešitev te problematike.
V času, ko vsi občani na tak ali drugačen način trpimo za posledicami t. i. korona krize, ki se je iz zdravstvene prelevila v gospodarsko krizo, ni na mestu, da bi v občini zviševali ceno pomoči na domu. Že tako nam grozi socialna bomba, ko bo standard občanov slabši zaradi brezposelnosti in drugih socialnih stisk. Ko govorimo o povečanju cen omenjene storitve, ni nepomembno dejstvo tudi to, da se je omenjenemu podjetju zaradi epidemije zmanjšal obseg dela, zato se nam zdi nujno, da se čimprej pripravi strategija, ki bo rešila težave, ki pestijo naše starostnike.
Zaslužijo si živeti dostojno in spoštljivo starost, saj so vse življenje prispevali k naši skupnosti. V svetniški skupini LMŠ si zato želimo, da analiza, ki jo je pred kratkim pripravila Ob-
NSI/ LJUDMILA NOVAK,EVROPSKA POSLANKA
Nesprejemljivosti pred državnim praznikom
Pred leti sem prvič obiskala Afriko in doživela kulturni šok. Z delegacijo Evropskega parlamenta smo obiskali Mali, ki spada med najrevnejše države na svetu. Matere z majhnimi otroki so ležale na ulici ob kanalih, polnih smeti in smrdeče brozge. Malo večji otroci so nam sledili in nas prosili za denar. Ko smo si ogledovali skladišče bombaža, nas je obkrožala gruča otrok. Zdel se mi je pravi trenutek, da vzamem iz torbe polno vrečko kemičnih svinčnikov in jih razdelim otrokom. Kakšna napaka! Otroci so se zapodili proti meni in drug drugemu vlekli svinčnike iz rok, nazadnje so se zanje celo stepli. Mene je bilo sram, da sem s svojim nepremišljenim dejanjem povzročila kaos, namesto veselja pa zavist, ki je pripeljala do pretepa.
Zakaj takšen spominski uvod? Zato, ker danes in po toliko letih lahko naredim nekatere primerjave z zdajšnjimi razmerami, saj so se ljudje znašli v hudi stiski. Ko se je zaradi pandemije skoraj zaustavilo življenje, so se številna podjetja znašla v težavah, čez noč so morali ustaviti proizvodnjo, zapreti hotele, restavracije in poslati zaposlene na čakanje.
Pa se je odkrilo, da je bilo tudi nekaj takšnih, ki so te izredne razmere videli kot priložnost za polnjenje lastnih žepov. Koliko našega denarja se je že v preteklosti zaradi nepoštenih ljudi in ko-ruptivnih poslov steklo iz Slovenije v davčne oaze in je za državo najbrž za vselej izgubljen. Zaradi tega imamo v državi manjše pokojnine in štipen-
SDS / MAG. TOMAŽ DEŽELAK, PREDSEDNIK 00 SDS DOMŽALE
Društvom smo namenili več kot 900.000 evrov
V tednu pred sejo občinskega sveta so društva prejela pogodbe, na podlagi katerih bodo lahko upravičeno pridobila sredstva za svoje delovanje. To me izredno radosti, saj je to tudi plod skupnih prizadevanj koalicije in svetniške skupine SDS. Društva: kulturna, gasilska, 'upokojenska', športna ... so srce občine Domžale in si zaslužijo vsak cent. V njih in za njih dihajo posamezniki, ki se predajajo svojim strastem, svojim željam in marsikdo ima svoje lokalno društvo za svoj drugi, če ne kar prvi dom. V stranki SDS se tega zavedamo in zato podpiramo njihovo delovanje. Podpiramo požrtvovalnost in predanost tako posameznikov, ki 'dihajo' s svojimi društvi, kot tudi idejo, da je treba društvom zagotoviti primerno pogačo denarja. In ta pogača znaša nekaj več kot 900.000 evrov. Marsikdo se bo zdaj vprašal, ali je ta znesek primeren. Zagotovo je za marsikoga prenizek, za nekoga drugega pa previsok. Dejstvo pa je, da vsem ni mogoče ugoditi. Vendar se trudimo, pa čeprav bi radi nekateri radi ustvarili drugačno sliko. Dejstvo je, da občina večino sredstev dobiva po obrokih, in da nima na računu približno 30 milijonov evrov, kot jih predvideva proračun (več na https://www. gov.si/teme/financiranje-obcin/). Seveda bo zdaj
M Podpiramo požrtvovalnost in predanost tako posameznikov, ki 'dihajo' s svojimi društvi, kot tudi idejo, da je treba društvom zagotoviti primerno pogačo denarja. In ta pogača znaša nekaj več kot 900.000 evrov.
marsikdo dejal, da bo občina v proračun dobila zaradi dviga t. i. povprečnine dodatnega 1,2 milijona evrov, in da bi lahko zagotovili več sredstev za društva (zato bo potreben rebalans proračuna). In da (hvala Vladi) ta trditev povsem drži. V stranki SDS se bomo zavzemali, da se del tega denarja nameni tudi društvom, predvsem tistim, ki ta denar najbolj potrebujejo. Vendar pa se bomo zavzemali tudi, da se del denarja prelije na vse (vas) občane. Zato bomo predlagali, da se delno subvencionira strošek vaše položnice, ki jo plačujete za komunalne storitve. Kot predsednik Projektne skupine za pregled cen komunalnih storitev bom predlog podal že na naslednji seji. Lahko pa le upam, da ga bodo podprli tudi ostali člani te skupine.
NSI / TADEJA ŠUŠTAR, POSLANKA
M V času, ko vsi občani na tak ali drugačen način trpimo za posledicami t.i. korona krize, ki se je iz zdravstvene prelevila v gospodarsko krizo, ni na mestu, da bi v občini zviševali ceno pomoči na domu.
čina Domžale v sodelovanju z Inštitutom za socialno varstvo RS, kmalu zaživi. Želimo si, da to ne bi bila zgolj dokumentacija, ki bo ostala v enem izmed predalov občinske uprave, temveč da bo resnično predstavljala dodano vrednost pri reševanju problematike, ki pesti naše starejše občane.
Višja cena pomoči na domu je bila sicer potrjena s strani večine svetnikov, v LMŠ pa si želimo, da nas bo v prihodnje bolj kot cena zanimala učinkovitost opravljene ure koncesionarja in svetlejša prihodnost naših starejših občanov, ki nas v teh časih potrebujejo bolj kot kdaj koli prej.
Moji domovini ob dnevu državnosti
Oče, mati, bratje in sestre, /koče, mesta, trate in steze, /holmi, skale večnega snega: /to je moja domovina!
To je prva kitica znane domoljubne pesmi Moja domovina avtorja Lojzeta Mava, ki nam lepo oriše našo Slovenijo. Ne poznam Slovenca, ki ne bi bil ponosen na lepote naše domovine. Zagotovo vsak s ponosom oriše naravne in kulturne znamenitosti, ki jih premore dežela na sončni strani Alp. Samo pomislimo na modroze-leno Sočo, na krasen razgled z visokih vrhov ali na širna polja v Prekmurju, razgibane vinograde Dolenjske in nenazadnje pogled s klifa na Mesečev zaliv v Strunjanu.
Ob dnevu državnosti razmišljam, kaj mi pomeni Slovenija. Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 25. junija, in je dela prost dan v Republiki Sloveniji. Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija postala država. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije ter Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki sta bili slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani. To so neizpodbitna dejstva in ključni trenutki naše državnosti. Prav je, da se tega spominjamo s ponosom in veseljem. Ob največjem državnem prazniku izobesimo slovensko zastavo, ki bo okrasila vsako slovensko hišo ali stanovanje. Žalosti me, da na našem bloku, v centru Domžal, zastave na ta dan ni. Sama jo sicer izobesim na
<6 b največjem državnem prazniku izobesimo slovensko zastavo, ki bo okrasila vsako slovensko hišo ali stanovanje.
balkonu, da je vidna, vendar bi si želela, da bi plapolala povsod po domovih.
Kdo bo skrbel za našo narodno zavednost, če ne mi sami? Pred leti je Ljudmila Novak predlagala, da bi mladoporočenci ob sklenitvi zakonske zveze prejeli v dar slovensko zastavo, simbol države. Deležna je bila neupravičenega posmeha, norčevanja in kritik. Res me zanima, ali vsi, ki so se norčevali iz predloga, že imajo slovensko zastavo in jo izobešajo? Kako vzgajati svoje otroke v domoljubju, če ne z zgledom in spoštljivostjo?
Kot poslanka krščanskih demokratov državnega zbora sem ponosna, da lahko soustvarjam prihodnost naše države. Vesela sem, da se skupaj s poslansko skupino NSi trudimo, da bi delovali v dobrobit vseh ljudi, da bi Slovenija postala pravična država, kjer bi delo imelo svoj smisel in kjer bi mladi našli priložnost, da s svojimi talenti in sposobnostmi pripomorejo k večjemu blagostanju in k napredku države.
Vsem občanom in občankam Domžal, vsem našim državljanom, čestitam ob dnevu državnosti in želim ponosno praznovanje tega praznika. Bog živi Slovenijo!
(4 Ko nekateri na glas delijo ljudi na leve in desne, je to le predstava za ljudi, sicer pa se v ozadju odlično sodeluje. Ko gre za piskrčke, seveda. In pošteni ljudje se počutijo ponižane.
dije, slabše opremljene bolnišnice, manj državnih domov za ostarele in še bi lahko naštevali.
Povsod tam, kjer je veliko državnega denarja, je tudi veliko pristavljenih piskrčkov. Poštenemu človeku je težko verjeti, da pri tem barva piskrč-kov sploh ni važna. Ko nekateri na glas delijo ljudi na leve in desne, je to le predstava za ljudi, sicer pa se v ozadju odlično sodeluje. Ko gre za piskrčke, seveda. In pošteni ljudje se počutijo ponižane.
A jeza je močno čustvo, ki ljudi deli in ustvarja prostor za skrajnosti. Bivši režim je uspešno naštudiral psihologijo množic, zato je lahko peščica vladala večini. Nesprejemljivo je, da nekateri še danes črpajo iz tega znanja.
Slovenci nismo razdeljen narod, pač pa nas nenehno delijo tisti, ki imajo od tega koristi. Slovenci smo ljudje, ki imamo samo različne poglede na svet. Želim si, da bi v tej luči tudi praznovali letošnji dan državnosti. Verjamem v našo skupno prihodnost, a najprej moramo začeti drug drugega spoštovati.
NSI / PEREGRIN STEGNAR, PREDSEDNIK OO NSI DOMŽALE
Zastave v naši občini
V juniju praznujemo Dan državnosti in ob tem prazniku mi vsako leto pride pred oči naša občina, kako kažemo tudi na zunaj, koliko nam pomeni naša domovina, naša država Slovenija. Najprej mi pridejo pred oči kraji, ki kažejo že na daleč, da jim Slovenija veliko pomeni. Zato imajo na izpostavljenih in vidnih hribih izobešene na visokih drogovih velike slovenske zastave, ki ponosno plapolajo in pričajo o ljubezni do naroda in naše države. Po ulicah in ob cestah imajo izobešene lepe in urejene zastave. Zato sem že pred časom zastavil svetniško pobudo, da bi tudi v naši občini, kot v toliko drugih slovenskih občinah, posvetili več pozornosti izobešanju zastav, ker je v nekaterih krajih naše občine za državne praznike izobešeno bolj malo zastav, nekje pa jih niti ne izobesijo. Predlagal sem tudi, da bi v naši občini postavili drog vsaj na enem našem izpostavljenem hribu, na katerem bi lahko visela slovenska zastava. Imamo lepe in daleč vidne vzpetine, kot so Šumberk, Homški hrib, Močilnik v Dobu in še drugi daleč vidni vrhovi v naši občini. S to postavitvijo droga z zastavo bi polepšali tudi veduto naših krajev. Poleg tega imamo ob cestah in na ulicah že postavljene svetilke, na katerih so držala
M Imamo lepe in daleč vidne vzpetine, kot so Šumberk, Homški hrib, Močilnik v Dobu in še drugi daleč vidni vrhovi v naši občini. S to postavitvijo droga z zastavo bi polepšali tudi veduto naših krajev.
za zastave, vendar se na teh drogovih izobeša bolj malo zastav. Kakor mi je poznano, so zadolženi posamezniki tudi plačani za izobešanje zastav, pa se dogaja, da te zastave niso vedno izobešene in še več, včasih so celo nepravilno izobešene.
Po preživetju prvega vala epidemije se življenje počasi vrača v stare tirnice tako doma kot v naši širši okolici. V tem času mirovanja v izolaciji smo marsikaj videli bolj pristno, ker smo imeli več časa za razmislek in ugotovitve, zato mi še bolj prihaja pred oči praznovanje tudi na zunaj, ko ni potrebno, da se ljudje izpostavljamo morebitni okužbi. Zato bi nam te zastave polepšale praznične dni in nam povedale, da je naša država osamosvojena že trideset let.
Vsem občanom voščimo lep in prijeten praznik državnosti!
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik | 33
slamnik@kd-domzale.si
v	1	v
POLITIČNE STRANKE | POGLED NA DOMŽALSKO PRETEKLOST
LMM / ivAN pSAG
Domžale, prostor (zelo) nezadovoljnih ljudi
Delovanje koalicije občinskega sveta postaja od seje do seje vse večja farsa. Koalicija - Lista LTD in SDS (pred volitvami goreča nasprotnika) - dela po svoje. Ne meni se za mnenja, pripombe, predloge in opozorila opozicije, da mora občina delati v dobro občanov, kar je njena osnovna dolžnost in kar se je pokazalo na zadnji seji. Oskrba na domu za starejše, se je s (pre)glasovanjem koalicije ponovno podražila, čeprav smo že zdaj med najdražjimi v Sloveniji. Izgovor, da bo razliko pokrila občina, zavaja, saj bo šlo plačilo iz občinskega proračuna - torej iz denarja občanov. Koalicija je potrdila zaključni račun za leto 2019, pa čeprav smo opozarjali na nezakonitosti. Park Martin Krpan je zgradil Zavod za šport, pa 150.000 evrov za park niti ni omenjenih v zaključnem računu. Pri točki o komunalni opremljenosti Zaboršta pa kljub argumentom, da se posega v zaščiteno območje Šumberka z 80-me-trsko betonsko škarpo, da nikjer ni podatka niti o velikosti niti izgledu krožišča, niso zalegli! Prav tako nikogar v koaliciji ne zanima, da je predvidena cena samo za krožišče 700.000 evrov brez DDV! O taki ceni lahko gradbeniki povedo, koliko je (ne) realna. Zgradil naj bi ga investitor, ki pa bo potem vse stroške poračunal s komunalnim prispevkom občini Domžale. Prevedeno: investitor ima proste
ltd / andreja pogačnik jarc
Pomoč starostnikom
ifi Oskrba na domu za starejše, se je s (pre)glasovanjem koalicije ponovno podražila, čeprav smo že zdaj med najdražjimi v Sloveniji. Izgovor, da bo razliko pokrila občina, zavaja, saj bo šlo plačilo iz občinskega proračuna - torej iz denarja občanov.
roke, zgradi krožišče, postavi svojo ceno in občina poračuna - plača razliko. Torej bi na koncu občani Domžal (pre)plačali, kar so si projektant in investitor zamislili, investitor pa bo še mastno zaslužil. Koalicija je argumente ignorirala in gladko glasovala za tak predlog, kljub nasprotovanju krajanov Zaboršta, krajevne skupnosti in Civilne iniciative Zaboršt. Krajani smo razočarani, zato smo vložili predlog za presojo ustavnosti in zakonitosti ter tožbo za izpodbijanje odloka OPPN D29/1 Brinje 1 (Zaboršt) na upravno sodišče. Pripravljeni pa smo tudi na referendum. Bomo občani Domžal res plačevali vse, kar nam servira občinska oblast, smo res take ovce, da nas lahko strižejo kadar in kolikor si zamislijo. Dovolj!
Zadnja seja občinskega sveta sredi junija je bila poleg seznanitve z zaključnim računom Občine Domžale namenjena predvsem načrtovanju gradenj na Viru in v Zaborštu, pa tudi odločanju o povečanju cene izvajalcu pomoči na domu.
Pomoč družini na domu v naši občini izvaja družba Comett, ki ji je pred leti občina ponovno podelila koncesijo za to dejavnost, kar pomeni, da njihovim zaposlenim pripadajo vse pravice javnih uslužbencev. Država, ki je dejavnost pomoči na domu prepustila občinam, natančno predpiše kriterije za izračun cene storitev, ki pa jo potrdi (ali pa tudi ne) občinski svet.
Ob tej točki dnevnega reda se je v občinskem svetu razvila živahna razprava, ali privoliti v povečanje cene ali ne, čeprav je bil predlog predlagatelja, župana, da se povečanje cene odobri, delež povečanja se pokrije iz proračuna, oskrbovanci zato povišanja cene ne bodo občutili.
Sama se s pomočjo na domu neposredno srečujem že dolga leta in mi zares predstavlja neprecenljivo vsakodnevno pomoč pri negi očeta, ki je krepko presegel stotico let. Cenim in spoštujem delo oskrbovalk, jaz bi jih raje imenovala negovalke, ki svoje delo opravljajo strokovno, odgovorno, z veliko mero empatije za zelo malo
M Skrb za starostnike je tako kot skrb za otroke ogledalo družbe in časa.
denarja. Večinoma je to minimalna plača, ki se je po sklepu vlade v zadnjih mesecih nekoliko povečala, in to je bil glavni razlog za povečanje cene storitve.
Kot rečeno, vsaka občina po svoje organizira oskrbo na domu, ni sistemskega pristopa države, kot je organizirano bivanje v domovih.
V občini Domžale potrebe starostnikov pokrivamo s precejšnjim deležem proračuna: sofinanciranje pomoči na domu v minimalnem 50-od-stotnem deležu, doplačila k oskrbi v institucionalnem varstvu, sredstva za socialne pomoči najšibkejšim. K temu je treba prišteti še znatni del proračunskega kolača, ki gre društvom, organizacijam in zasebnikom, ki starostnikom lepšajo dneve, jih ohranjajo bistre in čile. To so društva upokojencev, Lipa, univerza za tretje življenjsko obdobje, Jesenski cvet, oranžni telovadci, če naštejem najbolj prepoznavne.
Skrb za starostnike je tako kot skrb za otroke ogledalo družbe in časa.
lista reza / rok učakar grasič, generalni sekretar stranke
Cepljenje - kolektivna imunost, zakonska dolžnost ali barbarska prisila
Na mizi državnega zbora se je znašel predlog, ki pravi, da se poleg kazni staršem, ki svojega otroka ne cepijo, takemu otroku prepove vpis v javni vrtec.
Če je bila pred epidemijo tehtnica med zagovorniki in nasprotniki obveznega cepljenja kolikor toliko uravnotežena, je koronavirsuno obdobje poskrbelo, da se je bistveno povečalo število ljudi, ki so prepričanja, da je cepljenje dobro. In tudi, da je obvezno cepljenje pravilna izbira.
Ustavno sodišče je že leta 2004 sklenilo, da zakon, ki ureja nalezljive bolezni, ni v neskladju z ustavo, in sicer z razsodbo, da je kolektivna imunost, ki jo dosežemo z dobro precepljeno-
stjo, izrazitejša potreba skupnosti pred varstvom posameznika. Pravosodje je torej določilo pravila igre v smislu: poskusi skočiti s senika, pa bomo videli, kaj se bo zgodilo.
Stroka - generalno gledano - cepljenje zagovarja. Prepričan sem, da ima cepljenje mnogo dobrih učinkov. Ampak zakaj nihče ne prizna njegovih slabih? Čemu licemerstvo tako izrazite sorte? Zakaj medicina zavija z očmi, če ji pod nos pomoliš upravičen pomislek pred cepljenjem? Zal mi intuicija prigovarja, da zato, ker zdravniki nimajo protiargumentov, ki jih nasprotnik cepljenja ne bi poznal, ali pa cepivu globoko v sebi a priori ne zaupajo.
Morda pa sem v zmoti, ampak resnično ne razumem, zakaj posamezniku ne bi dovolili svobodne odločitve na demokratičnih temeljih: če se želiš cepiti, se cepi, sicer pa ne. In sprejmi riziko, ki ga prinaša odrek cepljenju. Če je slednje res tako učinkovito, se torej cepljeno prebivalstvo tako ali tako nima česa bati. Ali kako?
Po razvitih državah se zgledujemo samo, kadar so zadeva davki. Če naletimo na svoboščine, pa sta nam vzornici Srbija in Hrvaška, obe zagovornici obveznega cepljenja, ki ga Švica in Avstrija na drugi strani zavračata.
Je pa ne glede na mnenje o obveznem cepljenju korektno razmisliti: danes cepljenje, morda
M Po razvitih državah se zgledujemo samo, kadar so zadeva davki. Če naletimo na svoboščine, pa sta nam vzornici Srbija in Hrvaška, obe zagovornici obveznega cepljenja, ki ga Švica in Avstrija na drugi strani zavračata.
jutri čipiranje, pojutrišnjem pa satelitsko sledenje. Do kod poseči v osebnostno integriteto pod krinko »javnega dobrega«? Besedilo na željo avtorja ni jezikovno pregledano.
Izgubo zaradi Bumeranga pokrila kar občina
Časov, ko bili v Hali KC Domžale še veliki, množični plesi, se dobro spominja Igor Lipovšek - Lipe iz Radomelj, zavzet mladinski organizator. Nekaterih se je udeležil, ko je bil še v srednji šoli. Pozneje je zanimanje za plese malce uplahnilo, ker so se mladi začeli preusmerjati v diskoteke.
Kar tri smo imeli v Domžalah, bile so tudi v Kamniku in Ljubljani. Mladinske organizacije, tudi naša v Radomljah, so občasno prirejale mladinske plese v kulturnih dvoranah, v pododrju ali v mladinskih sobah. To je bilo odvisno od tega, kako je bilo za plese zagreto vodstvo krajevne organizacije, pa tudi, če je bil v kraju primeren prostor.
Ko sem leta 1974 začel voditi mladinsko organizacijo v Radomljah, so me nekateri spodbujali - »pa dajte imeti kakšen ples«, a je bila zaradi bližnjih diskotek konkurenca prevelika. Plese so prirejali v gradu v Češeniku, pa na Viru, v prostorih z gramofonom so vrteli plošče. V kulturnem domu v Radomljah se nam je ponudila priložnost, ko je leta 1983 prispela Titova štafeta. V kinodvo-rani smo odvili stole, pritrjene v tla le za potrebe kina, in organizirali zabavno prireditev. Starejši krajani so se zmrdo-vali, vendar so pozneje tako v dvorani organizirali tudi kakšno veselico.
V kleti radomeljskega kulturnega doma je bila klubska soba, kjer so igrali namizni tenis in priredili kakšen ples, več pa pozneje, ko je mladino vodila generacija Martina Šraja in Metoda Merčuna. Predsednik občinske ZSMS je bil Igor od leta 1978 do 1980. Kjer smo želeli okrepiti delo mladinskih organizacij, od Mengša do Moravč, smo prirejali plese z gramofoni, s kakšno modro ali rdečo lučjo, ki pa niso mogli konkurirati diskotekam. Mladci so že imel fičkote, tako da smo se 0b petkih ali so-
botah, ko se je diskoteka zaprla, zapeljali kam drugam, denimo 'na kavo' v Portorož - bahaški podvig, da si očaral dekleta. Upravnik Hale KC Andrej Zajc je po nekem plesu, ki ga niso organizirali mladinci, temveč nek zasebnik, pome-tel smeti na kup in fotografijo objavil v občinskem glasilu, kar je povzročilo v javnosti odpor do mladinskih plesov.
V hali so se odvijali tudi plesi Kluba študentov Domžal in Kamnika. Imeli so tudi glasilo Študent naj bo, ki ga je urejal Drago Flis, poznejši novinar Radia Ljubljana. To so bila odmevna brucovanja. Občinska organizacija ZSMS je tudi sama organizirala plese. Leta 1978 smo povabili skupino Bume-rang z Obale, v kateri sta nastopala tudi kitarist Danilo Kocjančič, znani avtor uspešnic, in bobnar Zlati Klun. Upali smo, da bodo zaradi popularnosti zlahka napolnili dvorano. Vse skupaj smo nekoliko podcenili in 'pridelali' precejšnjo izgubo, saj nismo dovolj poskrbeli za reklamo. Ples je bil na Dan republike, 29. novembra. S pomočjo koordinacije družbenopolitičnih organizacij je izgubo pokrila občina, saj smo želeli mlade razvedriti na državni praznik.
Poslej nismo organizirali mladinskih plesov, temveč le kakšno prireditev. Morali bi imeti več sredstev, pa tudi ljudi, sposobnih organiziracije, poskrbeti za primerno reklamo ter redarsko službo. Težko je bilo s policijo, kajti če smo poklicali miličnike zaradi pretepa, je bilo plesa konec. Morali smo prižgati luči, popisali so udeležence. Razvedelo se je
Del skupine S 74 okoli leta 1980 (z leve): Damir Peric - Dado in Marko Mokorel. (Foto: osebni arhiv Damir Peric)
in mladi niso več hodili tja na plese. Redarsko službo pa so imeli urejeno v diskoteki Šporn, kjer je bil znani varnostnik Ivo Leskošek iz Domžal. V vstopnino je bila vključena tudi konzumacija za pijačo. Ker vstopnic niso pretrgali, saj so jih shranjevali za ponovno prodajo, si včasih v temi in hrupu lokala položil listek na šank, naročil in papirček hitro potegnil nazaj v žep in prepričal natakarja, da ga je že pospravil. Še enkrat si potem nisi upal po pijačo, z izmaknjeno vstopnico pa si raje 'počastil' kakšno plesalko.
Na Viru je občinska ZSMS pomagala organizirati koncert zasedbe Prelom, ki jo je vodil Tomaž Kozlevčar, pevec zasedbe New Swing Quartet in ustanovitelj skupine Perpetuum Jazzile. Plese so organizirale mladinske organizacije v Blagovici, Vrhpoljah,
Krašnji. Večkrat je prišlo do prepirov glede vstopnic, ker so jih nekateri dobili zastonj, in pri delitvi dobička od prodaje pijače. Proti koncu 70. let je začel ZAMPS pod grožnjo tožbe pošiljati zahtevke za sezname predvajanih skladb in obračunaval objave zaradi avtorskih pravic. Do tožb ni prišlo, nekatere mladinske organizacije pa so vendarle nekaj plačale.
ZSMS je organizirala do leta 1982 tudi plese in koncerte za uveljavitev domačih skupin. V eni je bil tudi znani ozvočevalec Damir Peric - Dado. To je bila skupina S 74. Plesi v Hali KC so postal bolj priložnostni, denimo pusto-vanja, ki jih je organiziral Košarkarski klub Domžale. Ko je odšel kitarist Kovinarjev Milan Kokalj k ansamblu Franca Miheliča in ko je frontman Boris Kopitar zašel v radijske in televizijske vode, so tudi Kovinarji izgubili elan. Iz osemdesetih let prejšnjega stoletja se spomnim ansambla Kan Kan, v katerem sta bila brata Juvan in pevka Marta Zore, potem sem se preselil v Ljubljano in zgubil stik z domačim okoljem, kar zadeva glasbeno sceno. A ne povsem! V Domžalah smo imeli center srednjih šol s strojno, usnjarsko in ekonomsko šola, kjer sem poučeval. V Hali KC smo organizirali maturantske plese. Še posebej se spomnim tistega, na katerem je zabavo do jutra - po 'fajrundu' uradnega ansambla, s kitaro nadaljeval maturant in poznejši vodja Čukov Jože Potrebuješ.
Domžalska občina je bila v osemdesetih letih zelo zanimiva za glas-
benike, ki so začeli ustanavljati podjetja, saj so bile obdavčitve obrtniških storitev manjše kot drugod.
Znana jugoslovanska izvajalca Goran Bregovic, vodja zasedbe Bijelo dugme, in pevec Zdravko Čolic, sta leta 1984 ustanovila gramofonsko založbo Kama-rad. Povezava sta bila moj že pokojni brat Franci in njegov svak France, ki sta imela kemično podjetje in posel tudi v Bosni. Živo se spominjam 'velezvezd' Bregovica in Čolica, ki sta se v naši kuhinji dogovarjala za sedež gramofonske družbe. Zelo komunikativen in topel je bil Zdravko, Goran pa je bil odsotno in zasanjano tiho. Lahko, da se mu je vrtelo v glavi ... o kakšni novi uspešnici. Oče, ki je bil ljudski godec s klavirsko harmoniko in frajtonarico ter imel prazno stanovanje nad garažo, se je z glasbenikoma hitro dogovoril. Plačala sta mesečno najemnino in s pogodbo o bivališču odšla registrirat založbo na občino. Potem ju ni bilo več. Tudi najemnine ne. Oče je prispelo pošto več mesecev skrbno pošiljal v Sarajevo, od koder pa ni bilo na telefonske in pisemske klice nobenega glasu. In tudi dinarjev ne! Kamaradu je bilo pomembno, da ima žig in sedež firme ter poštni nabiralnik v domžalski davčni oazi. Ko so Čolica ujeli, da od Albancev na črno kupuje devize in so se o aferi razpisali jugoslovanski časopisi, se je oče ustrašil in s pojasnilom, da se nič več ne oglašata, nesel škatlo pisem, časopisov, revij, faktur, vabil in računov na občino.
Jože Skok
34 I slamnik
OKOLJE
številka 8 | AVGuST 2020 | letnik lx
slamnik@kd-domzale.si
KOLUMNA • MEDSEBOJNI ODNOSI LIDIJA BAŠIČ JANČAR
OJOJ, ZALJUBIL SEM SE!
Govorili bomo o tisti zaljubljenosti, ki ne more biti uresničena oziroma izpolnjena v obliki ljubezenske zveze, torej o neuresničljivi zaljubljenosti. Marsikje in za marsikoga je taka zaljubljenost tabu tema, nekaj, česar se je treba sramovati.
Vzorčna rastlinska čistilna naprava
V CČN Domžale - Kamnik je na ogled vzorčna rastlinska čistilna naprava,
pozornost pa posvečajo tudi malim komunalnim čistilnim napravam (MKČN) in na to temo izvajajo vrsto strokovnih izobraževanj.
Umestitev RČN na zelenico ob pogonskem objektu CČN Domžale - Kamnik, maj 2020
Neuresničljiva ljubezen postane skrivnost, ki še posebej pridobi na pomenu prav zato, ker ni ubesedena. Gre za zaljubljenost moškega ali ženske, ki je že v partnerski ali zakonski zvezi, za duhovnika ali redovnico. Skratka zaljubljenost, za katero bi na prvi pogled rekli, da je prepovedana, zato jo najpogosteje spremljajo občutki krivde in še drugi težki občutki ...
Verjamem, da je čustvo zaljubljenosti, pa četudi 'prepovedane', globoko smiselno. Če smo torej odprti za druge ljudi in se ne osamimo, se nam slej ko prej zgodi zaljubljenost ne glede na to, ali je ta na prvi pogled smiselna ali ne. Poglejmo na čustvo zaljubljenosti, ki ne more biti uresničena v zvezi, z vidika možnosti njene izpolnitve tudi brez ustvarjanja zveze. Če dojamemo zaljubljenost s tega vidika, je zelo dragocena in nam pokaže veliko resnico o nas samih. Predvsem pa je velika priložnost, da okrepimo in preverimo ljubezen, za katero smo se že odločili. Kajti v življenju vsakega človeka se pojavita temeljni vprašanji: »Za katero ljubezen smo se odločili? Komu želimo posvetiti ljubezen svojega življenja?« Bistveno je sprejemanje zavedanja, da je zaljubljenost, ki ni uresničljiva, prišla z namenom, da pokaže, kako kakovostne so bile naše dotedanje odločitve.
Če se zaljubimo v neprimerno osebo, je prav, da si za to čutenje vzamemo veliko časa. Zelo pomembno in smiselno je, da imamo v tem obdobju življenja nekoga, ki nas bo peljal skozi ta proces, nam ovrednotil to zaljubljenost: terapevta, duhovnega vodjo, dobrega prijatelja. Nekega, ki mu je jasno, da se vsaka taka zaljubljenost zgodi s prav posebnim namenom, da človeka izbeza iz njegovega najglobljega jedra osamitve in ga odpre za zunanji svet. Dobro doživeta neuresničljiva ljubezen nas naredi drugačne: nežnejše, bolj odprte za svet okoli nas, še bolj predane in ljubeče. Pokaže nam, kako močno se še lahko uresničimo in kako intenzivno še lahko čutimo.
Če si ne damo prostora za rast in razumevanje neuresničljive zaljubljenosti, se lahko zgodi dvoje: slepo sledimo zaljubljenosti in v svoj fokus vzamemo le človeka, v katerega smo se zaljubili, ne pa samega namena te zaljubljenosti, kar nas pelje v varanje, ali pa dušenje tega dragocenega čustva v sebi. Oboje je nemoralno: dušenje čustva zaljubljenosti ali vstop v zvezo, ki ne prinese svobode, temveč skrivanje, prevaro. V obeh primerih zanemarimo ali prezremo čudovit razvojni potencial, ki ga čustvo neuresničljive zaljubljenosti prinaša. Edino odrešitev in vnovični občutek svobode nam prinesejo možnost, da nekaj časa vzdržimo z bolečino in težo tega čustva, zavedanje o odpovedi dejanske mogoče zveze, hkrati pa sprejemanje vsega tistega v sebi, kar nam to čustvo prinaša. Kajti zaljubljenost je lahko izpolnjena v zvezi ali zunaj nje in obratno, lahko je neizpolnjena v zvezi ali zunaj nje. To je paradoks, ki ga je treba razumeti, da sploh lahko živimo v zvezi.
Dejstvo je, da je zaljubljenost zelo dramatično čustvo, še posebej če gre za prepovedano zaljubljenost, tako, ki ne more biti uresničena. Za prepoznavanje te drastičnosti bom navedla nekaj primerov: Kako bi se odzvali ljudje, če bi župnik pred vsemi priznal, da se je zaljubil v prijazno žensko? Kaj pore-
čemo, ko zaslišimo, da se je poročen moški ali ženska zaljubil/-a v nekoga drugega? Če se redovnica zaljubi v moškega, v katerega se po vseh pričakovanjih ne bi smela? Vsekakor najprej pride ogorčenje, začudenje in razmišljanje, da bo verjetno prišlo do razpada že obstoječe zveze ... potem pa sledijo še ugibanje ali celo obtoževanje, obsojanje, kako je kaj takega sploh mogoče, kakšna ženska/moški to sploh je . Pa gre le za zaljubljenost - kot vsako drugo čustvo, ki v naše življenje pride s prav posebnim namenom: da nas zbu-
H Kajti zaljubljenost je lahko izpolnjena v zvezi ali zunaj nje in obratno, lahko je neizpolnjena v zvezi ali zunaj nje. To je paradoks, ki ga je treba razumeti, da sploh lahko živimo v zvezi.
di, predrugači, zapelje naše življenje v neko drugo smer, nas naredi drugačne, bolj obrnjene proti življenju, pokaže, kako živi smo lahko . Menda se vsak zdrav človek v življenju nekajkrat pošteno zaljubi, doživi nekaj, kar močno in dobesedno prebije njegovo srce!
Pomembno spoznanje torej je, da zaljubljenost, ki ne more biti uresničena, vzamemo kot zelo dobro delo na sebi -jo torej uresničimo zunaj zveze in si priznamo/se spoznamo/se srečamo s svojo lakoto, hrepenenji. Skoraj vedno nas pripelje do neizživete lakote po enem od staršev: po očetu, po materi. Intenzivnejša je zaljubljenost, več te lakote lahko spoznamo, spustimo, da pride na plano. Zelo močno se zaljubljenost lahko zaplete, če človek do teh spoznanj ne pride. Zakaj? Vstopi v zvezo, in ko je ta zveza razkrita, se razkrije tudi vse, kar človek prej ni videl. In je močno in globoko razočaran. Kakor močno ta zaljubljenost vzklije, tako močno in hitro tudi zaide. Dobro vprašanje pri spoznavanju svoje zaljubljenosti je: Kaj čustvo zaljubljenosti hoče od mene? Česa me želi naučiti? Se moram posloviti v danem odnosu ali ostati v njem?
Super je tudi razmišljati oziroma analizirati vse naše dotedanje zaljubljenosti, kar odkrije veliko dejstev o nas samih. Lahko si v spomin prikličemo vse zaljubljenosti od otroštva do danes. V katerem obdobju življenja so se dogajale? Katere in kakšne osebe so jo vzbudile? Ostaja kakšen občutek, ki nam še vedno povzroča kakšna posebna čutenja?
Če smo dovolj pogumni, se o zaljubljenostih lahko pogovarjamo z možem/ženo oziroma ljudmi, ob katerih se počutimo varni. Ali o njih lahko spregovorimo ali morda še kaj prikrivamo, nas je sram česa?
Dobro doživeta čustva se po določenem času poslovijo. Dokaz tega je tudi dobro doživeto čustvo zaljubljenosti, ki je odraz poštenega spoznanja znotraj nas samih. Čustvo zaljubljenosti je samo po sebi preprosto, lahkotno in doživeto, ne jemlje svobode, temveč jo daje. In na koncu še tole: Ljubezen je pogum, ker je dajanje in sprejemanje. Veliko je ljudi, ki ljubezen lažje dajejo, kot prejemajo. Prav njim se bo zaljubljenost, pa čeprav prepovedana, zagotovo zgodila, da bi jih naučila, da je ljubezen vzajemnost, ki odpira srce tako za dajanje kot prejemanje. □
Delovanje malih čistilnih naprav običajno nima rednega nadzora, zato je treba z njimi pravilno ravnati, saj lahko zaradi neustreznega čiščenja ali celo nedelovanja prihaja do onesnaževanja vodnega okolja. Med MKČN spadajo tudi rastlinske čistilne naprave, ki odpadno vodo čistijo naravno. Iz vode odstranjujejo organska onesnažila, ki so hranila za mikroorganizme, delno pa tudi dušikove in fosforjeve snovi. Vzorčno rastlinsko čistilno napravo so na zelenici ob pogonskem objektu v CČN Domžale - Kamnik postavili pred dvema letoma, danes pa je, obrasla z močvirskimi rastlinami, že zanimiva za ogled tako udeležencev izobraževanj kot tudi drugih obiskovalcev.
Rastlinska čistilna naprava je eden sonaravnih načinov čiščenja komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev. Tako jih lahko občani postavijo ob hišah in tudi v naseljih, pri čemer je velikost odvisna od števila priključenih uporabnikov. V CČN Domžale - Kamnik so rastlinsko čistilno napravo (RČN) na površini 60 m2 postavili marca 2018, njena zmogljivost pa je 20 populacijskih enot (PE), kar pomeni, da lahko čisti odpadno vodo dvajsetih uporabnikov. Na RČN se čisti manjši delež odpadne vode, ki priteka na dotok CČN.
RČN sestavljata usedalnik, ki je namenjen usedanju delcev, ter čistilna greda, porasla z rastlinami. Greda je napolnjena s peskom različnih granulacij, ki zadržuje suspendirane snovi in predstavlja idealno površino za naselitev mikroorganizmov. V RČN se iz odpadne vode odstrani večji del organskih snovi in del dušikovih in fosforjevih snovi. V čistilni gredi so zasajene močvirske rastline - navadni trst (Phragmites australis) in vodna perunika (Iris pse-
Tehnični podatki RČN (CČN): celotna površina 60 m2 (10 x 6 m), globina 1 m, potrebna površina 1,5 m2/PE, zmogljivost čiščenja 20 PE, pretok 3 m3/dan.
Učinek čiščenja v RČN (CČN): obremenitev po organski snovi se zmanjša za več kot 95 % (KPK na iztoku je pod 30 mg/l, BPK5 pod 5 mg/l), obremenitev z dušikovimi snovmi se zmanjša za približno 50 % (TN na iztoku je pod 20 mg/l) in obremenitev s fosforjevimi snovmi se zmanjša za približno 80 % (TP na iztoku je pod 1mg/l).
udacorus), ki v kombinaciji z naravno mikrofloro v čistilni gredi čistijo odpadno vodo.
Čiščenja odpadne vode v RČN
Odpadna voda počasi pronica skozi do-točne perforirane cevi in pesek ter se zatem s pomočjo mikroorganizmov (90 %) in rastlin (10 %) prečisti organskih, dušikovih in fosforjevih snovi. Za razgradnjo organskih snovi v aerobnem procesu čiščenja dobijo mikroorganizmi potrebni raztopljeni kisik iz zraka prek razvejanega cevnega sistema. Fosfor se odstranjuje s pomočjo koagulanta (železov triklorid), dušikove snovi pa v procesu nitrifikacije in denitrifikacije. Na dnu čistilne grede so perforirane iztočne cevi, ki čiščeno vodo nato preusmerjajo v iztočni jašek, iz tega pa čiščena voda odteče v okolje.
Postavitev RČN na CČN Domžale - Kamnik (20 PE)
Pred čistilno gredo je nameščen tro-prekatni usedalnik s kapaciteto 3,8 m3. Usedalnik zadrži večje in manjše delce, ki se nahajajo v vodi in se usedajo v obliki mulja. Z delci razbremenjena odpadna voda se zatem prelije


1 S-\ 7 < K^j
Rastline za rast iz odpadne vode črpajo hranilne snovi in tako povečajo učinek čiščenja. Glavnino čiščenja odpadne vode opravijo mikroorganizmi, ki so pritrjeni na delcih peska pod površjem čistilne grede.
v dotočno črpališče oziroma v črpalni jašek, v katerem je potopna črpalka, od tu pa se voda v intervalih dovaja na čistilno gredo RČN. Črpalka v dotočnem črpališču pulzno črpa odpadno vodo v sistem perforiranih cevi, ki so razporejene po celotni površini čistilne grede. Greda v velikosti 60 m2 in globine 1 m je nasuta z različnimi frakcijami peska. Z grobimi frakcijami so obsute perfo-rirane dotočne in iztočne cevi, finejše frakcije pa predstavljajo čistilni sloj, kjer se voda najdlje zadržuje in čisti.
Ob RČN je nameščen tudi jašek, v katerem je nameščena elektro omara in posoda za koagulant, ki se prek sistema za doziranje dovaja v tropre-katni usedalnik ter služi za vezavo in odstranjevanje fosforja. Električna energija je potrebna le za dovajanje vode na površino čistilne grede ter za delovanje dozirne črpalke.
Značilnosti RČN
Rastlinske čistilne naprave so enostavne, njihovo vzdrževanje ni zahtevno. Približno na vsake tri mesece je treba odstraniti mulj, izvesti pregled cevi in jaškov ter jeseni pokositi rastline. Za redno obratovanje in nadzor v CČN Domžale - Kamnik vodijo obratovalni dnevnik in redno preverjajo delovanje.
Čiščeno vodo iz rastlinske čistilne naprave je mogoče uporabiti za podtalno zalivanje zelenic, grmovnic, drevja ali trte. Voda iz RČN namreč ni dezinficirana in je ravno tako lahko vir patogenih mikroorganizmov in virusov, zato velja previdnost pri njeni ponovni uporabi.
JP Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik Ilustracije: Irena Režek Foto: Klemen Razinger
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
Shematični prerez RČN na CČN Domžale - Kamnik
©
® ®
®

Cf ff,.
®
©
W I'
©
Vtok odpadne vode (1), Troprekatni usedalnik (2), Dotočno črpališče (3), Doziranje obar-jalnega sredstva za fosfor (4), Čistilna greda (5), pesek različne granulacije (5a), vlago-ljubne rastline (5b), Iztočni jašek / črpališče za interni povratek (6), Iztok čiščene vode (7)
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 35
šport
Menjava trenerja prinesla prvo spomladansko zmago, a plovbo v varne vode (še) ne
Domžalski nogometaši še naprej iščejo recept, ki bi jim zagotovil niz zmag in s tem osvajanje prepotrebnih točk v boju za miren zaključek sezone 2019/20. Fortuna spomladi ni njihova zaveznica, kar se je znova potrdilo ob dveh porazih proti Mariboru in Olimpiji.
nk domžale Domžalski prvoligaš se je po izjemno slabem vstopu v drugi del sezone, ko ekipa ne po zimskem premoru in ne po prisilnem počitku zaradi koronavirusa ni zabeležila zmage, zahvalil trenerju Andreju Razdr-hu za sodelovanje. Sedem zaporednih tekem brez zmage je bilo preveč, rešitve sredi junija niso videli več niti v vodstvu kluba. Težko nalogo je prevzel stari znanec Dejan Dju-ranovic, ki je v Domžalah svoj pečat pustil kot igralec (2003-2006), športni direktor in pod vodstvom Simona Rožmana tudi kot pomočnik glavnega trenerja. Matej Oražem je po razburkani sezoni stavil na znan obraz, ki mu bosta pomagala dva preverjena klubska pomočnika - Jan Košir in Aleš Mežnaršič.
Natrpan junijski razpored slovenskim prvoligašem prinaša pet tekem, štiri so že za Domžalčani. Porazu proti Mariboru in remiju proti kranjskemu Triglavu je sledilo slovo Razdrha in končno prva zmaga proti Rudarju s 3:2. Krivulja se nato na žalost ni obrnila navzgor tudi proti Olimpiji, ki je bila v Domžalah boljša z 1:0.
A kako malo včasih manjka v športu ali točneje nogometu, da bi se stvari razpletle povsem drugače.
Domžalčani so proti Mariboru igrali zelo dobro in po zadetku mladega Svena Šoštariča Kariča povedli v 62. minuti. Zdelo se je, da je urok slabih rezultatov premagan. A ob vstopu v
zadnji del so sledile črne minute. Mariborski napadalec Santos je v 77. minuti v kazenskem prostoru ob strelu v roko zadel domžalskega branilca Ni-kolo Vujadinovica, ki je prejel drugi
rumeni in posledično rdeči karton, z zadetkom z bele točke pa so Mariborčani prišli do izenačenja. Vijoličasti so nato izkoristili svoj trenutek in v naletu ob igralcu več le dve mi-

y y' ■i i'
P

\m
Domžalčani so na domačih tekmah proti Mariboru in Olimpiji doživeli dva nesrečna poraza, čeprav bi si po prikazanem zaslužili več.
nuti pozneje povsem spreobrnili potek srečanja - za 1:2 je zadel nekdanji domžalski napadalec Rudi Požeg Vancaš. Takrat še varovanci Razdrha so bili povsem blizu uspeha, ki bi prinesel prepotrebno mirnost in samozavest. A ni šlo oziroma bilo usojeno. Sledil je še remi proti Triglavu, ki ga je ob igralcu manj v izdihljajih tekme z zadetkom s prostega strela rešil ka-petan Senijad Ibričic. Debi Djurano-vica na klopi Domžal se je končal z zmago nad zadnjeuvrščenim Rudarjem, za katero so z zadetki poskrbeli Matic Fink, Ibričic in Matej Podlo-gar, a kaj, ko je sledil nesrečen poraz z Olimpijo. Vodilna ekipa prvenstva je zmagoviti zadetek dosegla v 90. minuti, osmoljenec je bil znova Nikola Vujadinovic, ki je žogo porinil v svojo mrežo po predložku Olimpije z leve strani.
Nov poraz, že 15. v sezoni, je bil zagotovo težak, a domžalski nogometaši bodo morali dvigniti glavo in pod novim vodstvom in z novo energijo loviti prepotrebne točke. Za mirnejše (sicer kratko) poletje. Fortuna bo morala biti enkrat tudi na njihovi strani.
Domen Jarc Foto: nkdomzale.si
Obrisi ekipe se že kažejo, Mahkovic znova med nosilci
Poletno vzdrževanje telesne (košarkarske) pripravljenosti na eni strani in pisarniško delo na drugi se v Košarkarskem klubu Helios Suns nadaljuje s polno paro.
kk helios suns In obrisi ekipe za prihodnjo sezono se tako že kažejo. Na veselje vseh vpletenih se bo znova veliko vrtelo okoli Blaža Mahkovi-ca, ki je z domžalsko ekipo podaljšal pogodbo. Pomemben člen ali kar gradnik ekipe tako ostaja v oranžnem dresu!
Mahkovic, tudi slovenski repre-zentant, je bil lani eden najpomembnejših, če ne kar ključni mož ekipe Dejana Jakare. Bil je najboljši košarkar regionalne Lige ABA 2 s povprečjem 18,4 točke, 5,2 skoka in 2,8 podaje, odličen je bil tudi v domačem prvenstvu. Za 30-letnika bo prihajajoča sezona že šesta v domžalskem dresu: »Vesel sem, da smo s klubom našli skupni jezik glede podaljšanja pogodbe, hkrati pa verjamem, da bo vodstvu uspelo sestaviti ekipo, s katero bomo lahko mešali štrene najboljšim tako v slovenski ligi kot tudi v Ligi ABA 2. Glede na letošnjo kratko sezono se že veselim prihodnje.«
Pogodbo s Helios Sunsi je podaljšal tudi mladi 21-letni Urban Oman, ki v Domžalah košarkarsko raste že od 15. leta. Pridobiva izkušnje in zaupanje trenerja, vse to pa upraviči z vedno boljšimi predstavami pod obročema. Velja za eno najlepših presenečenj letošnje sezone, ki jo je predčasno kon-
čal koronavirus. Obe vpleteni strani verjameta, da bo tako tudi v prihodnje.
Prvi novinec v Domžalah pa je Daniel Vujasinovic, ki mu bo zaupana dirigentska palica organizatorja igre. Izkušeni slovenski košarkar je do zdaj odigral več kot 250 tekem v prvi slovenski ligi, se s Sixt Primorsko veselil trojne krone (zmaga v Ligi ABA 2 ter naslov pokalnega prvaka in državnega prvaka) ter bil lani v dresu Rogaške tretji podajalec regionalne lige s povprečjem 6,8 podaje na tekmo. V domačem prvenstvu je v statistiko vpisal 8,7 točke in 4,9 podaje na tekmo. »Daniela smo si želeli že nekaj časa, zato smo zelo zadovoljni, da se je priključil naši ekipi. Ima ogromno izkušenj, ki smo jih v zadnji sezoni morda kar malce pogrešali. Kot mentor bo te izkušnje zagotovo uspešno prenesel na naše mlade košarkarje. Hkrati pa si želim, da bo tudi moja podaljšana roka na igrišču,« se sodelovanja veseli trener Jakara, ki bo v prihodnjih tednih dobil nove igralce za sestavljanja domžalskega košarkarskega mozaika.
Mozaika, s katerim bo skušal znova poseči po vedno visokih ambicijah domžalskega kluba. In seveda tudi njihovih zvestih navijačev.
Domen Jarc Foto: HELioS-SUNS.SI
Lanski motor ekipe Blaž Mahkovic ostaja v oranžnem dresu tudi v sezoni 2020/21.
36 | slamnik	številka 6 | junij 2020 | letnik lx
sport
slamnik@kd-domzale.si
Padajo novi in novi rekordi -osebni, klubski in tudi državni
Atletska sezona se je v juniju vrnila v ustaljene stare tirnice in državna tekmovanja v različnih starostnih kategorijah si sledijo tako rekoč iz tedna v teden. Člani Atletskega kluba Domžale pa na njih dokazujejo, da so tudi v zadnjih mesecih koronavirusa dobro trenirali.
22. kegljanje slovenskih paraplegikov v Domžalah
Tradicija, ki traja že več kot dve desetletji, tudi letos ni bila prekinjena.
atletski klub domžale Prvo ime domžalske atletike še naprej ostaja mladinec Jan Emberšič, ki je 7. junija na domačem mitingu v Domžalah še enkrat izboljšal državni rekord za mlajše mladince v metu pet kilogramov težkega kladiva. Orodje je iz njegovih rok po-
Seznam rekordov je na Odprtem prvenstvu Slovenije v metalskem petero-boju za veterane, ki je 13. junija potekalo v Domžalah, nadaljeval Jože Pir-nat. Novopečeni Abrahamovec je svojo metalsko vsestranskost in atletsko predanost kronal z novim državnim re-
Žana Planinšek je številnem osvojenim medaljam dodala tudi svoj podpis pod klubski rekord.
letelo kar 71,05 metra. Domžalski me-talski miting pa je pozornost slovenskih medijev ujel z novim članskim državnim rekordom v metu diska, ki ga je po dolgih 21 letih z dosežkom 66,29 metra izboljšal atlet Ptuja Kristjan Čeh - to je trenutno tretji rezultat sezone v Evropi in dosežek enakovreden visoke uvrstitve tudi v finalu preteklih svetovnih prvenstev. Na kakovostnem mitingu v Domžalah se je z osebnim rekordom v metu kladiva izkazala še ena Domžalčanka Janina Drolc, ki je svoj mejnik v metu tri kilograme težkega orodja premaknila na 54,79 metra. S tem rezultatom je za manj kot deset centimetrov zgrešila zmago v napeti tekmi mlajših mladink.
Na tradicionalnem mitingu v Kranju sta se na začetku meseca pod nove osebne rekorde podpisala še mladinec Nejc Povše v teku na 300 metrov s časom 36,98 sekunde, s čimer je na klubski lestvici najboljših dosežkov skočil na visoko četrto mesto, in Žana Planinšek. Slednja je v metu 400 gramov težkega kopja ob prepričljivi zmagi navdušila z novim pionirskim klubskim rekordom 46,62 metra.
Zaključek leta z izpiti za judo znakce in pasove
Ob zaključku šolskega leta so judoistke in judoisti Juda Domžale tradicionalno opravljali izpite iz judo teorije in judo tehnik.
judo Otroci, ki obiskujejo program 'judo vrtec' so si prislužili judo znakce, starejši judoke pa so opravljali izpite za 8. kyu (belo-rumeni pas), 7. kyu (rumeni pas), 6. kyu (rumeno-oran-
kegljanje Zaradi koronavirusa je bilo tradicionalno kegljanje slovenskih paraplegikov za Pokal Domžal, ki je v organizaciji Društva paraplegi-kov ljubljanske pokrajine vsako leto privabilo paraplegike iz vseh koncev Slovenije, sicer preloženo, a po odpravljanju ukrepov so paraplegiki 19. april - praznik Občine Domžale, praznovali 17. junija 2020. Tudi letos se je za organizacijo in izvedbo tekmovanja v kegljanju posebej potrudila znana slovenska kegljačica Cvetka Štirn, ki je podobno kot vse svoje življenje z ve-
nju slovenskih paraplegikov ob prazniku občine izrekel Toni Dragar, župan naše občine, ter jim zaželel prijeten dan. Na kratko je obudil zgodovino tekmovanj, vsem izrekel čestitke za sodelovanje, najboljšim pa za rezultate, posebej se je zahvalil tudi organizatorki Cvetki Štirn ter vsem, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja, in vse tudi prihodnje leto povabil na kegljanje. V imenu organizatorja - Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine se je županu To-niju Dragarju zahvalila Mirjam Kanalec, predsednica društva, ter zaželela Obči-
kordom v kategoriji veteranov M50, po tem ko je kladivo zalučal 49,05 metra in kopje 41,94 metra daleč, njegov disk je pristal pri 34,82 metrih, kroglo je sunil 13,63 metra daleč, gira pa je iz njegovih rok poletela 18,57 metra daleč.
Odličen začetek sezone so na Atletskem pokalu za mlajše mladince in mladinke nato nadaljevali domžalski atleti. Z zmago sta svoje nastope kronala Jan Emberšič v metu kladiva in Žana Planinšek v metu kopja. Tokrat je v Slovenj Gradcu 500 gramov težko kopje vrgla 39,12 metra, s čimer je v zgolj dveh tednih postala lastnica obeh pionirskih klubskih rekordov v metu kopja, 400-in 500-gramskega. Žana je bila še tretja v suvanju krogle, Janina Drolc je bila druga v metu kladiva, Nejc Križman prav tako drugi z osebnim rekordom v suvanju krogle (14,94 metra). Med tekači se je z osmim mestom v teku na 100 metrov najbolj izkazala Nika Šter, a njen dosežek 13,00 sekunde zaradi prevelike pomoči vetra ne bo veljal kot osebni rekord - mlada atletinja bi sicer s tem časom skočila na visoko peto mesto na klubski lestvici, na kateri z izjemnih 11,63 sekunde kraljuje Alja Sitar.
Domen Jarc
liko optimizma čakala, da se slovenski paraplegiki - kegljači tudi letos dobijo v Domžalah ter se tradicionalno pomerijo v kegljanju za Pokal Domžal in tako proslavijo praznik občine.
V Domžale oziroma najprej na kegljišče v Kamnik jih je pripeljalo veselje, da se spet vidijo, hkrati pa tudi tekmovalna zagnanost, ki je bila zaradi epidemije v letošnjih prvih mesecih ovirana. Pa se to ni dosti poznalo, saj so se prav vsi z visoko tekmovalnostjo lotili tekmovanja in se hkrati veselili tudi uspehov drug drugega, saj jih v Domžale ne pripelje le tekmovalnost, temveč tudi tovarištvo in veselje, da so skupaj.
Veseli so bili dobrodošlice, ki jim jo je ob zaključni slovesnosti na 22. keglja-
ni Domžale in njenim prebivalcem veliko uspehov, hkrati pa jim, zaradi korone, malce pozno čestitala ob občinskem prazniku, ter se zahvalila za pomoč, ki jo je društvo deležno s strani občine. Poudarila je, da se mora sodelovanje občine z društvom tako uspešno nadaljevati na vseh področjih tudi v prihodnje.
Na kegljišču v Kamniku se je pomerilo 29 tekmovalcev iz šestih pokrajinskih društev Zveze paraplegikov Slovenije, ki so imeli na voljo 120 lučajev - 60 na polno in 60 na čiščenje, doseženi rezultati pa so šteli tudi za uvrstitev v ligi. Iskreno zahvalo so sodelujoči izrekli sodnikoma Franciju Grubarju in Urošu Poljanšku, ki sta ob sojenju poskrbela tudi za pregledne rezultate.
Prehodni pokal za letošnji Pokal Domžal je osvojila ekipa Društva paraplegikov Novo mesto s 1530 podrtimi keglji, le deset manj so jih podrli tekmovalci iz DP ljubljanske regije, tretje mesto pa je pripadlo DP Celje, ki je uspelo podreti 1476 kegljev.
Med kegljači je prvo mesto osvojil Tone Kanc, DP Novo mesto, drugi je bil Roman Hrženjak, DP Celje, tretji pa Janez Janžič, DP Maribor. V ženski konkurenci je zmagala Senka Ivaniše-vič, DP ljubljanske regije, pred Martino Glavač, DP Novo mesto in Marto Janežič, DP Murska Sobota. V konkurenci veteranov - tetraplegikov in veteranov je bil najboljši Aleš Povše, DP Celje, drugo mesto je osvojil Ludvik Škraban, DP Murska Sobota, tretje pa Slavko Ivančič, DP Ljubljanske pokrajine. Vsem najboljšim, ki so prejeli pokale in praktična darila, iskrene čestitke. Čestitke in zahvalo pa tudi glavni organizatorki Cvetki Štirn, ki se je zahvalila vsem sodelujočim, sponzorjem, sodnikom in vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi tekmovanja, ter izrazila upanje, da se v letu 2021 srečajo in pomerijo za Pokal Domžal 2021.
Društvo paraplegikov Ljubljanske pokrajine se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje in želi veliko uspehov vsem sponzorjem in donatorjem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi 22. kegljanja za Pokal Domžal, še posebno pa: Občini Domžale kot pokrovitelju; Zavodu za šport in rekreacijo Domžale ter Klimer Štirn & co., d. n. o., Vir, Av-tomehanika Kveder Božidar, Janez Mal Moravče, Elektro Verpex, d. o. o., Jarše, MG inštalaterstvo, d. o. o., Boštjan Grošelj Krtina, Helpy Trzin, Brown Forman Worldwide, d. o. o., Ljubljana, Avto GP - Peter Govejšek, s. p., Brezje, Ortosana Trzin in G 3 Komenda.
Vsem še enkrat iskrene čestitke in dobrodošli tudi v letu 2021.
Vera Vojska FOTO: VIDO REPANŠEK
Namiznotenisači končali ligaška tekmovanja, nekaterih državnih prvenstev (še) ne
Od državnih prvenstev se je letos do zdaj odigralo samo člansko.
namizni tenis Po zadnjem odigranem krogu 1. slovenske moške nami-znoteniške lige, ki je v letošnji sezoni zaradi koronavirusa potekala enokro-žno (namesto jesenskega in pomladanskega kroga, torej 18 tekem, samo en krog oziroma devet tekem), je naša prva ekipa (NTS Mengeš 1) osvojila šesto mesto, naša druga ekipa, ki je letos tudi igrala v 1. ligi, pa se je po porazu v zadnjem krogu z NTK Arrigoni Izola poslovila in se preselila v drugo ligo. Tako bomo v naslednji sezoni imeli eno ekipo v prvi in eno v drugi slovenski namiznoteniški ligi. Obe ekipi bosta nastopili v pomlajeni sestavi, o tem, kdo bo igral v posamezni ekipi, pa več pred začetkom nove sezone.
Od državnih prvenstev se je letos do zdaj odigralo samo člansko, vse
ostale starostne kategorije pa še čakajo na njih, saj so bile zaradi prekinitve treningov in tekmovanj zaradi koronavirusa prestavljena. Kdaj točno bodo, v tem trenutku, ko pišem ta prispevek, še ne vemo, predvidevamo pa, da vsekakor pred začetkom nove sezone, torej predvidoma konec avgusta in začetek septembra. Zato je pred nami kar naporno poletje, saj bo treba nekako nadoknaditi izpad treningov in tekmovanj v spomladanskem delu. Bomo pa vsekakor tudi letos odšli na naše, že tradicionalne poletne priprave v Kranjsko Goro. Terminsko se zdaj še usklajujemo, zato več o tem v naslednji številki.
Seveda pa pozorno spremljamo tudi, kaj glede mednarodnih tekmovanj sprotno odloča vodstvo Mednarodne
žni pas), 5. kyu (oranžni pas), 4. kyu (oranžno-zeleni pas). Po rednem programu Judo zveze Slovenije so otroci prikazali naslednja teoretična znanja in osnove juda: pozdrav Rei (pozdrav stoje, pozdrav kleče), okvirni pregled zgodovine juda, poznavanje stopenj pasov in njihov pomen, poimenovanje športne opreme judoista in nekaj praktičnih judo metov. Ob pridni vadbi skozi vse leto in s številnimi online srečanji v času epidemije covida-19 so vsi kandidati pokazali veliko znanja in uspešno opravili izpite. Čestitamo!
Špela Lampe FOTO: TlLEN PERKO
Naša prva ekipa - NTS Mengeš 1 (z leve): Klemen Jazbič, Andraž Avbelj in David Orešnik je letos osvojila šesto mesto v elitni 1. slovenski namiznoteniški ligi.
namiznoteniške zveze (ITTF). Trenutno je situacija, kar se tiče mednarodnih namiznoteniških tekmovanj, takšna, da se pričakuje nemotena izpeljava vseh mednarodnih tekmovanj, ki so bila v koledarju redno umeščena v zadnji četrtini letošnjega leta (torej od septembra dalje), kar pomeni, da bi brez težav lahko v Slovenji (Oto-čec) organizirali mladinsko in kadetsko mednarodno tekmovanje (9. do 13. september) ter se udeležili tekmovanj, ki bodo na Hrvaškem (Vara-ždin), Poljskem (Varšava) in v Srbiji (Zemun), medtem ko se na končno odločitev glede ekipnega svetovnega prvenstva, ki bi moralo biti v Busanu v Južni Koreji, še čaka.
Dejstvo je, da bo (tudi) namiznote-niški svet odslej drugačen, kot je bil pred izbruhom koronavirusa, zato se bo treba temu prilagoditi. A to seveda nikakor ne pomeni, da se vsi, ki imamo radi ta šport - kot igralci, trenerji, sodniki ali funkcionarji, ne bi še naprej ukvarjali z njim. Celo več, vabimo vas v naše vrste, pridružite se nam. Podrobnejše informacije glede treningov v našem klubu NTS Mengeš dobite pri našemu trenerju Davidu (031 502 157), glede organizacij, sojenja in vodenja namiznoteniških tekmovanj pa pri našem mednarodnem namiznoteniškem sodniku Janezu (031 612 835). Za namizni tenis res ni nikoli (pre)pozno.
BESEDILO IN FOTO: JANEZ
letnik lx | AVGuST 2020 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 37
objave
Trni, ki nas zbadajo v času, bodo cvetovi za vso večnost. (Janez Bosko)
ZAHVALA
16. maja smo se v 83. letu starosti poslovili od
Karla Streharja
iz Domžal
Zahvalili bi se radi njegovemu zdravniku dr. Mušiču za dolgoletno zdravljenje, posebno še za spremljanje v njegovih zadnjih dneh življenja. Zahvala velja tudi patronažni sestri Mojci Jenko za vso pomoč in strokovnost. G. Župniku Klemenu Svetelju iskrena hvala za vse srčne besede tolažbe in spodbude, duhovno oskrbo in obhajanje svete maše s pogrebom. Bog povrni številnim duhovnikom, sorodnikom, sosedom, sofaranom in prijateljem za udeležbo ob slovesu, za izkazano sočutje, duhovno podporo in darove. Pogrebni službi Vrbančič hvala za številne nasvete, pomoč in srčno pieteto. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega zemeljskega življenja in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Štefka, otroci: Karl, Robert, Mare, Tomaž, Dominik in Marija z družinami, sestre: Betka, Meri, Tinca, Slavka, Elca in Zvonka ter brata Marjan in Cveto z družinami
V
Še vedno si tukaj, ne tam, v hiši, delavnici, na vrtu. Mnogo si ustvaril in pustil žive spomine za nas.
ZAHVALA
25. maja 2020 se je v 76. letu za vedno poslovil
Franc Breznikar
iz Depale vasi
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Depale vasi, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala njegovemu osebnemu zdravniku dr. Tomažu Mušiču, medicinski sestri Ireni in drugemu osebju v Zdravstvenem domu Domžale ter zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za trud in zavzetost v času zdravljenja. Hvala župniku g. Klemenu Svetelju za lep pogrebni obred in besede slovesa, Pogrebni službi Vrbančič, pevcem Krt za sočutno zapete pesmi in odigrano Tišino. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in se skupaj z nami poslovili od njega ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Moje srce je prostor, ki minevanju časa prižiga luči moje večnosti.
V	SPOMIN
V	teh dneh so minila štiri leta, odkar je odšel naš
Branko Moder
Spomini živijo v nas in ti si del njih. Hvala vsem, ki te spomine ohranjate z nami.
Tvoji domači
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 91. letu starosti je v večnost odšla
Marija Sršen
Žnidarjeva Mici iz Depale vasi
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše. Iskreno se zahvaljujemo duhovnikom, ki so se poslovili od nje z lepim obredom in sveto mašo.
Žalujoči: sestri Ančka in Ivanka ter nečaki in nečakinje z družinami
5
Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate. Hvaležni smo ti za vse, nosimo te v srcih, z nami živiš naprej.
V SPOMIN
Marko Kavčič
Minilo je žalostno leto, odkar si odšel ... Vsi tvoji
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi!
V SPOMIN
Mineva leto, odkar je za vedno odšel naš dragi
Štefan Capuder
z Vira pri Domžalah
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje, tam med zvezdami.
V SPOMIN
29. junija mineva pet let, odkar si za vedno odšla draga mami, mama in sestra
30. junija mineva pol leta, odkar si za vedno odšel dragi ati, ata in brat
T
Ivanka Rape Jože Rape
rojena Zajc
iz Zaboršta pri Domžalah
Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in ju skupaj z nami nosite v svojih srcih.
Pogrešamo vaju!
Hčerki Tamara in Urška z družinama
ZAHVALA
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. (Ps 23,1) (novomašno geslo)
V
V četrtek, 23. aprila 2020, je v 80. letu starosti v Očetovo hišo odšel
Anton Rojc
častni kanonik Stolnega kapitlja v Ljubljani
Mašniško posvečenje je prejel leta 1965. Deloval je v župnijah Ljubljana - Koseze, Škofja Loka, Ljubljana - Sv. Križ, Ljubljana - Sv. Trojica ter bil škofov vikar v Beogradu, član Slovenskega ekumenskega sveta in Apostolstva sv. Cirila in Metoda ter sodnik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani.
Pogreb je v soboto, 25. aprila 2020, na pokopališču Radomlje v družinskem krogu vodil nadškof Stanislav Zore.
Hvaležni smo za dar njegovega življenja. Hvala vsem, ki ste se ga v teh dneh spomnili in zanj molili. Posebej hvala osebju v Duhovniškem domu Mane nobiscum in UKC Ljubljana, ki so zanj skrbeli v zadnjih mesecih. Hvala tudi Andreju Vrbančiču in Cvetličarni Na ovinku.
Njegovi domači
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo (J. W. Goethe)
ZAHVALA
1. maja 2020 nas je, star 77 let, zapustil naš dragi mož, oči, ata, tast, brat, stric, svak, bratranec in prijatelj
Jože Jarc
iz Spodnjih Jarš
Iskreno se zahvaljujemo osebni zdravnici dr. Petri Jeretina Eržen za zdravniško pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, tabornikom kluba WEOR in kolektivu Mlinostroj za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo za njegovo življenje in njegovo nesebično ljubezen, s katero bo za vedno ostal med nami.
Vsi njegovi
Vsak dan te pogrešam, a v trenutkih, ko mi je težko, ko te ni, da bi mi prisluhnila, še bolj dojamem, kako prazen je svet brez tebe, ljuba moja mami.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 93. letu sklenila naša draga mami, babi in prababica
Terezija Brnabič
z Vira pri Domžalah
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrbančič ter g. župniku Aleksandru Ureku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni domači
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Zlatko Lepoglavec
Ob slovesu ljubečega moža, očeta, brata in strica se iskreno zahvaljujemo gospe Marjeti Cerar in gospe Štefaniji Mesarič za ganljiv govor, gospodu Martinu Kozjeku pa odpeti žalostniki, gospodu župniku, Hrvatskem kulturnem društvu Medimurje Ljubljana, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ŠD Dob, NK Ihan, Telemach, Zvezda in Raycap za izrečena sožalja, tople besede, objeme, pomoč .
Iskrena hvala vsem . ohranite ga v lepem spominu.
Vesna, Florijan, Jure
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
Ivan Grden
dimnikarski mojster iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo medicinskemu osebju ZD Domžale za vso nudeno zdravniško pomoč in hvala vsem sorodnikom, prijateljem ter sosedom za izrečena sožalja, sočutne besede, darovane sveče in rože. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Majda, hči Maruša z Rajkom, vnukinji Maja z Matjažem in Špela z Rokom, pravnučki Renej, Ineja, Kaja in Nik ter Nina z družino
38 I slamnik
objave | pisma bralcev
ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX
slamnik@kd-domzale.si
IN MEMORIAM
Zlatko Lepoglavec
(1964-2020)
Zbrani ob preranem grobu gospoda Zlatka, moža, očeta, brata, strica ter nam sosedom danega za skrb in pomoč v življenju naše soseske v centru Domžal, naj mi bo dovoljeno povedati v blag spomin nekaj iz življenja, kar ostaja za večno.
Po več letih vodenja hišnega sveta sem leta 1993 sprejela v hišniško stanovanje mlado družino. S požrtvovalnim delom zakoncev Lepoglavec so bile začetne ovire kmalu premagane. Celo več, nič ni bilo nerešljivo, dane so bile pobude, rešitve in z veliko umnostjo in spretnostjo opravljena dela, tudi tista nevidna, ne vsem na očeh.
Zlatko je prišel iskat znanja, se izučit poklica iz rodnega Medžimurja leta 1978 na Srednjo kovinarsko šolo v Domžale kot najstnik, štirinajstletni deček, in preživel srednješolski čas v dijaškem domu v Domžalah. Po vojaščini se je zaposlil v IMP v Ljubljani, kjer je preskočila iskrica in 1992. leta vodila v zakon z mlajšo sodelavko Vesno iz Domžal. Letos pomladi sta praznovala že 28-letnico skupnega življenja.
Rodila sta se jima dva sinova, Florjan in Jure, ki sta dobila požrtvovalna ljubeča starša, kjer so bile v družini vrednote: delo, srčnost in predanost. Oče je podpiral sinova na vsakem koraku in Nogometni klub Domžale je bil dober okvir za vzgojo vztrajnosti, požrtvovalnosti, borbenosti in ekipnega duha. Florjan se je zaposlil v gostinstvu, se izobraževal tudi v tujini, leta 2017 pa dosegel častni naziv barist leta. Mlajšega Jureta je oče vedno spremljal, ga podpiral v nogometu, kjer je bil Jure večletni kapetan mladinske reprezentance. Ko sem prosila Zlatka, če bi šel na vrt pogledat, kako postaviti vereje, je bilo pomembno to, da ne zamudi tekme, kamor sem ga z vrta takoj peljala v Dob na športno igrišče, da je bil oče lahko navzoč v podporo sinu in ekipi. Vzajemno smo se podpirali in si pomagali.
Najino zgledno sodelovanje prevzete službe je trajalo še petnajst let, a upravljalci so se menjavali, tudi stanovalci, lastniki in najemniki. Status službenega stanovanja in funkcionalno zemljišče kljub prizadevanjem še do danes ni smiselno razrešeno. To je bila velika teža tudi za Zlatka in njegovo družino.
Blago čuteče srce je vodilo Zlatka v Medžimursko kulturno društvo v Ljubljano, kjer je s svojo vlogo zaznamoval marsikatero gledališko igro. Po materini smrti 2012. so bili obiski domačega kraja Goričan manj pogosti. Obliž na izgubo službe leta 2017 je bila zaposlitev na šoli v Domžalah. Njegovo blago srce se je v družbi pedagogov in šolarjev poživilo, a nikoli ni zmoglo več tiste mladostne moči. Hrepenel je po delu z ljudmi in po izpolnitvi v njem. Da je ohranil dostojanstvo, se je umikal.
Prišla je epidemija letos in dostop do zdravnika je bil omejen. Šele pretekli teden je Zlatko prišel do čakalnice osebnega zdravnika, kjer pa so se vrata zaprla, preden je prišel na vrsto. Dobil je termin šele čez deset dni. Žal prepozno.
Konec maja smo se po dolgih letih spet sestali v bloku na sestanku etažnih lastnikov, da pregledamo in dosežemo soglasje o nujnih delih v bloku in o soseski. Zlatku je bilo to v veliko olajšanje, saj je bilo poimenovano, kar ga je za skupnost težilo. Tudi sklep o takojšnji nabavi kosilnice, ki se je ne da več popraviti, je bil sprejet. Ni je dočakal. Ko so ga monterji srečali na stopnicah na dan smrti v trenutku slabosti, jim je razodel, da je prav ta trenutek razmišljal, kako bi rešili zamakanje od zgoraj v moje stanovanje. Povedal jim je, da smo imeli sestanek in se bo zdaj tudi v bloku vse uredilo.
Na pomoč je priskočil prijatelj sosed rekoč: 'Zlatko, saj ne boš kar umrl'. 'Željko, ti ne veš, jaz umiram.'
Za seboj je zaklenil vrata, srce je odpovedalo in je umrl. Žena ga je našla doma, ko se je vrnila iz službe. Odšel je tiho in mirno, da zadnji trenutek ne bi obremenjeval svojih najdražjih.
Skupaj žalujemo z vami, dragi domači in sorodniki, izpolnjeno je, naj se spočije srce tam, kjer ni bolečin, kjer ga čakata oče in mati, nam pa govori: 'Imejte se radi, pogovarjajte se in vse se bo uredilo!' Počivaj v miru, dragi Zlatko!
Marjeta Cerar, za Ljubljansko 93 in sosesko V Domžalah, 8. junij 2020
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Domžale - moje mesto
Ko sem se leta 1987 priselila iz Ljubljane v Domžale, sem potrebovala nekaj časa, da sem se nanje privadila. Resnici na ljubo, je to bilo bolj kraj kot mesto, brez svoje tržnice in centra, a je imelo vse, kar mlada družina potrebuje: urejen zdravstveni dom, šole, vrtce, knjižnico, kino, glasbeno šolo, gledališče, reko in hrib. Vele Domžale je bil središče, v katerega so, zaradi odlične ponudbe vse vrstnega blaga, prihajali Ljubljančani, Kamničani in drugi, ki so želeli na enem mestu dobiti vse, od igle do bele tehnike. Takrat ni bilo BTC-ja, Qlandie in podobnih nakupovalnih središč, v katerih se človek lažje izgubi kot kaj najde.
Domžale danes so prav tako prijetno mesto za življenje, kar dokazuje stalen porast prebivalstva in trud občinske uprave, da bi nam ponudili več in bolj pestrih vsebin. Kljub temu pa stvari niso idealne, kar kažejo (pre)visoki stroški komunale in omrežnin, ali slabo vzdrževan največji stanovanjski kompleks, iz katerega podjetja izginjajo čez noč in se malo katero novo odpre. Tudi banke počasi zapuščajo center, tako da je iz nekoč poslovnega nastalo bifejsko središče. Stari kino je prepuščen propadanju, stavba Metalke prav tako, hiška, nekoč slaščičarna Kalimero na Kolodvorski 1, je postala ruševina, a bi bila lahko simpatična trafika ali trgovinica s spominki.
Še najbolj bodejo v oči zapuščene, na pol zgrajene hiše in prazna stanovanja, v katerih strašijo golobi in morebiti tudi miši, namesto da bi služile svojemu namenu. Toliko ljudi bi bilo veselih, če bi lahko te prazne prostore obnovili in v njih živeli. Privatna lastnina je postala nedotakljiva, četudi se z njo mnogokrat dela kulturna in krajinska škoda. S svojega okna lahko opazujem najvišje nadstropje sosednjega bloka, na čigar balkonu živijo že dolgo le golobi, ki s svojimi iztrebki gnojijo nadstrešek balkona spodnjega stanovanja. In to stanovanje ni osamljeno - opazovalec tovrstnih 'znamenitosti' bi jih v strogem centru lahko naštel vsaj petnajst. Ali pri nas kdo sploh vodi računa o tem, kako se vzdržuje in uporablja privatna lastnina, ker ta lahko, če je nevzdrževana, dela škodo sosedom in celotni okolici. Govorim o osnovnih, minimalnih higienskih standardih, ki bi morali veljati za vse, ne glede, ali je lastnik fizična oseba ali občina. Je kdo pomislil, da so tovrstna 'bivališča' odličen vir okužb in bolezni?
Menim, da so ljudje premalo ozaveščeni o pomenu zdravja, higiene in vzdrževanja ne le svojega telesa, temveč tudi svojega bivališča. Pandemija koronavirusne bolezni je pokazala, kako veliko se lahko doseže že s primernim obnašanjem in higieno. Naj bo to spodbuda za razmislek v smeri osnovnega zdravstvenega izobraževanja v šolah v sodelovanju s patronažnimi službami zdravstvenega doma, ali za uvedbo izbirnega predmeta, ki bi obravnaval prav vzdrževanje zdravja in higiene. Moje izkušnje iz šole kažejo, da tudi starši nimajo o tem veliko znanj, sploh ko gre za škodljive modne navade. A to je že druga tema.
Miomira Šegina
Odgovor na intervju o rejništvu
Spoštovani bralci!
Na intervju o rejništvu sem pristala, ker sem želela, da bralci spoznajo dejavnost rejništva, o njej razmišljajo in spoznajo tudi to plat življenja. Želela sem, da se v vsakdanjem tempu življenja včasih spomnijo, da imamo tudi otroke, ki so zlorabljeni, v hudih stiskah, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti s svojimi starši ali svojo širšo družino. Da imamo tudi družine, ki so pripravljene sprejeti v svojo sredo te otroke, zanje skrbeti, jih vzljubiti, jim nudijo drugi dom ter dajejo oporo, da premagajo travme, ki so jih do tedaj doživeli. Da bralci spoznajo, kako je organizirana ta dejavnost, kako delujejo strokovne službe in nenazadnje, kakšne so zahteve do izvajalcev rejniške dejavnosti. In da morda kdo začne razmišljati o tem, da bi tudi on postal rejnik.
In upam, da je bil namen vsaj deloma dosežen, saj sem dobila kar nekaj odzivov. Veliko odzivov je bilo pozitivnih in vsi so poudarjali, da so prebrali prav vse, kljub obširnemu tekstu, ker je bilo branje zanimivo in ker niso poznali tega področja. Drugi so komentirali mojo fotografijo, ena od znank mi je napisala zahvalo za zanimivo branje. Dobila pa sem tudi anonimno pismo s pritožbo, kako ena od rejniških družin ni ustrezna ter da se v praksi ne ravna tako, kot sem navajala v intervjuju. In prav ta odziv me je spodbudil k nadaljnjem pisanju o tej temi.
Vesela sem tudi takšnih odzivov in anonimnemu piscu sporočam, da strokovni delavci vsakokrat pogledajo, če so tudi ta pisanja utemeljena in še bolj poglobljeno spremljajo družino in ponovno preverjajo njeno ustreznost za določenega otroka. Preverijo, kako se otrok počuti v tej družini, kako delujejo rejniki. Veliko več strokovnega dela namenjajo družini. In tudi tokrat je bilo tako. Vseh podrobnosti, ki se dogajajo v družini, nikoli ne moremo prepoznati. Ker stene niso prozorne, ker se razmere v vseh družinah spreminjajo, tako naših kot tudi rejniških, ker idealna družina ne obstaja, pač pa obstaja samo dovolj dobra družina za otroka ... Zato odnosov v rejniški dejavnosti nikoli ni dobro grditi na nezaupanju in izključno samo na nadzoru. Tukaj so ključni medsebojno sodelovanje, iskrenost in zaupanje, tudi takrat, ko imamo težave, stiske, ki lahko nastanejo v vsaki družini in tudi v rejniški družini. Najbolj ključno pa je počutje otroka, zato je pomembno, da ga slišimo in se večkrat pogovarjamo z njim. In še vrsto drugih strokovnih pristopov opravlja stroka, da ugotavlja kompetentnost družine, odnosov, čustvovanje v družini itd. Prav je, da konec koncev te presoje prepuščamo strokovnjakom, ki imajo svoje strokovne pristope, metode in tehnike dela in so za to usposobljeni. Zelo nevarno pa je, da o vsem sodi ali celo odloča javnost ali celo politika, in ostaja stroka prezrta.
Res pa je, da strokovni delavci nikoli ne moremo ob dodelitvi licence neki družini stoodstotno zagotoviti, da bo vse teklo brez težav ali da kakšna družina tudi ne delovala tako, kot se od rejnika pričakuje. Nekateri nimajo dovolj moči, da bi se spopadali z res hudimi težavami otroka in zraven še z zahtevnimi starši. Kljub še tako izdelanim strokovnim pristopom lahko kaj pomembnega ostane zakrito. In ravno zato je strokovno delo z ljudmi tako zahtevno in odgovorno.
Redki rejniki se izkažejo kot neustrezni. Žal pa ena takšna družina umaže prizadevanja in trud vseh ostalih, ki se razdajajo in delajo s srcem za otroke. Nujno je, da se takšne družine odkrije in da prenehajo z delom in skrbjo za otroka.
Pa tudi tu je treba biti previden in delovati premišljeno, saj ko nekomu vzamemo pravico do rejništva, mu vzamemo tudi otroka, ki ga moramo spet premestiti, kar pa je zanj zopet nova težka življenjska izkušnja ... V rejništvu takšne odločitve niso enostavne in vedno puščajo težke, travmatične sledi. Otroci so živa bitja, čutijo, pogosto imajo radi ljudi, ki si tega ne bi zaslužili. Zato se tukaj spet zavzemam v prvi vrsti za trdo delo, reševanje stisk in težav tudi pri rejnikih, za nenehno učenje, sploh kadar gre za čustveno povezavo med njimi in otrokom. Seveda pa je v skrajnih primerih treba postaviti mejo ter odreagirati hitro in odločno, sploh če je to največja korist otroka.
Poudarila bi, da bi si želeli več odzivov javnosti v primerih, kjer trpijo otroci. Da se ljudje odzovejo na vsako trpljenje otroka, tudi za tiste, ki še žive doma s svojimi starši v neustreznih razmerah. Da bi sosedje opozorili pristojne, da ni ustrezno poskrbljeno za otroke, četudi anonimno. Potem bi bilo prej poskrbljeno zanje, v rejništvo ne bi prihajali tako zelo oškodovani otroci in bi jim s tem tudi lažje pomagali. To ni vmešavanje v družinske razmere neke družine, to je skrb za boljše življenje otrok.
Ob vsem tem pa želim tudi izraziti pomislek, da moramo biti ljudje vedno tako zreli, da nikoli ne izkoriščamo lastnih zamer do ljudi in skušamo z njimi obračunavati prek otrok, ki so že tako ali tako v stiski. Vsako posredovanje stroka vedno razume kot dobronamerno in v korist otroku. Tako naj bi se odzivali tudi posamezniki, ko opazijo otroke v stiski.
Maksimiljana Mali
Tisti zeleni travniki
Spominjam se jih iz otroštva. Razprostirali so se od Krtine in Želo-dnika do Podrečja. V mozaiku nepravilnih oblik so jih obrobljale grmovnate živice, med katerimi so se bohotili mogočni hrasti. Simboli Doba. Jelše, jeseni in stare vrbe, v katerih smo nabirali črno prst za grobove, in lesne gobe za velikonočni ogenj so popestrile raznolikost drevesnih vrst. Jeseni smo se veselili lešnikov, glogo-vih in šipkovih plodov ter jagod črnega trna. Marsikatera domačija je prašiče vzrejala tudi z nabranim želodom in mehkim osatom. Bili so časi, ko nam je narava obilno pomagala pri preživetju.
Travniki so bili delno močvirnati, zato so nas že zgodaj spomladi razveselili veliki zvončki v družbi podlesnih vetrnic, spomladanskih žafranov in vodne perunike. Najlepši pa je bil pogled na skupine škrlatno rdečih cvetov močno ogrožene in zaščitene močvirske logarice, ki smo ji rekli močvirski tulipan. Žal ga ni več videti. Tudi nekatere travniške vrste ptic so izginile. Med travniki so vijugale struge Rače, Radomlje in Rovščice, ki se jim je pod Močilnikom pridružil še Potok. Dvakrat letno so počasi tekoče vode travnike poplavljale, voda, ki do zime ni odtekla, je zamrznjena v veselje mladine ustvarila naravna drsališča. Ob vodah smo otroci preživljali najlepše in najbolj brezskrbne poletne dneve. Vode, čiste in polne rib so bile v globljih delih struge naravna kopališča, pokošeni travniki ob njih pa nogometna igrišča. Nepozabna doživetja.
Vse to pa ni trajalo večno. Radomljo in življenje v njej je vrsto let uničeval droben mulj iz usedalnikov proizvodnje kremenčevega peska v Termitu. Obarvana je bila kot kitajska Rumena reka. Ro-vščica in Potok sta bila polna gnojnice, ki se je iztekala iz kmetijske farme v Črnelem. Poleg smradu je največjo škodo povzročila z uničenjem rib, školjk in rakov v obeh vodah.
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo, 15. 7. 2020 pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 39
pisma bralcev | objave | NAGRADNA KRIŽANKA
Bistvena sprememba v naravi se je zgodila z agromelioracijskimi in komasacijskimi deli na celotnem območju. Vode so bile uravnane, močvirja izsušena, drevesa in žive meje posekane. Kulturna krajina se je dokončno spremenila. Nazadnje jo je povozila še avtocesta. Cena 'napredka' in razvoja je neizmerljiva. Iz naravno bogatega življenjskega okolja je nastala kulturna stepa. Nepopravljiva škoda za naravo. Pridejo trenutki, ko pomislim na to, kako zeleni so bili 'moji' travniki. Kaj bi dal, da bi jih še enkrat doživel.
Jože Nemec
Rešitev za vse težave je v nas
Ob zadnjem sprehodu po Parku Martina Krpana se mi je porodilo nekaj zanimivih misli. Začutil sem, da bi jih lahko podelil z vami.
Tisti, ki vodijo družbo, ki vodijo svet, nam vsiljujejo svoja pravila, svoje zakone, ki ustrezajo njihovim apetitom po moči, prevladi, kapitalu (pod pretvezo, da delajo najboljše za vse nas). Večina ljudi pa je nezadovoljnih, ker vrednote takšne družbe niso naše vrednote, vrednote posameznikov. Ves čas nas vodijo in skrbijo zato, da ne prepoznamo svojih potencialov, da ne prepoznamo svojega bistva. V njihovem planu je, da smo nezadovoljni, da nas je strah, da nas skrbi, da se jezimo .Takšne nas lahko vodijo, kot 'ovce'. Vsa ta stanja strahu, jeze, skrbi so značilnosti razuma, ki se ga lahko manipulira. Takšna stanja umetno ustvarjajo, da lahko dosežejo, karkoli želijo.
Skrbno pa nam prikrivajo vedenje o našem 'božanskem' bistvu, da je vsak posameznik prek srca povezan s kozmično inteligenco vesolja, ki skrbi za harmonijo vsega.
Našega srca nihče ne more manipulirati. Srce točno ve, kaj je treba narediti, da je najboljše za vse, za skupno dobro (da je istočasno najboljše za nas in za druge!).
Ampak srce je treba začutiti.
Zelo enostavno. Treba je začutiti glas srca in mu slediti (temu pravimo včasih 'šesti' čut). Srce je tisto, ki širi ljubezen, harmonijo, mir, radost, iskrenost, poštenost, zdravje (ko delujemo iz srca, ne zbolevamo).
Začutiti se in temu občutku slediti, je rešitev vseh težav zdajšnjega sveta. Vsak posameznik se mora spremeniti v sebi, če želi spremembe okoli sebe!
Treba se je ustaviti, umiriti svoj razum, prisluhniti in slediti tihemu notranjemu glasu svojega srca. Vsi lahko to zavestno naredimo. To je naša enost, naša največja skupna moč.
Razum je samo orodje v službi srca (že nekaj časa pa zmotno velja, da je pomemben samo razum, kar je med najpomembnejšimi vzroki za vse težave sodobnega sveta)!
Vse je v nas! Mir v nas pomeni mir v družini, mir v družini pomeni mir v družbi, mir v družbi pomeni mir v narodu, mir v narodu pomeni mir v svetu. Enako velja za ljubezen, harmonijo, radost, iskrenost in poštenost.
Ob tem zavedanju postanemo svet zadovoljnih posameznikov, ki skupaj predstavljamo zadovoljno družbo.
Leopold Potnik
Prometna varnost v Šentpavlu
Spoštovani!
V skrbi za naša življenja vas lepo naprošam za čimprejšnjo postavitev ležečih policajev in cone 30 v vasi Šentpavel. Stanje je nevzdržno, izrazito iz zmeri mostu čez avtocesto, od koder se večina voznikov pripelje z nezmanjšano hitrostjo mimo naših vrstnih hiš in naših izvozov na cesto. Hitrosti so očitno prevelike, v vasi je veliko otrok, pločnika s te strani ni. Parkrat je bilo že zelo zelo nevarno, in samo sprašujemo se, kdaj bo počilo.
Prav tako na mostu čez AC na obeh straneh že več kot dva meseca ni znakov za omejitve, saj so jih ukradli slavljenci '40' let, pristojne službe pa tega sploh ne opazijo! V vseh sosednjih vaseh imajo omejitev 40 čez celo naselje, ali cone 30, četudi so tam pločniki: Pšata, Bišče, Dragomelj, Mala Loka itd.
Z naše strani, to je prihod z avtocestnega mostu, je obvezen ležeči policist pred znakom Šentpavel, saj ja znak le pet metrov
pred izvozom vrstnih hiš in noben voznik, tudi če se pripelje 50 na uro, pa se jih večina ne, se nikakor ne more varno ustaviti, če mi samo pomolimo nos od avta na cesto, da bi lahko pregledali situacijo za varno vključevanje v promet. Določene hudo nevarne situacije imamo tudi že posnete, saj so zelo pogoste, dnevno vsaj desetkrat prinorijo mimo.
Pisem vam zaradi vašega neodzivanja naši prošnji že pred meseci in vas prosim za čimprejšnjo rešitev situacije in varnosti občanov, kot je to urejeno v ostalih sosednjih vaseh. To elektronsko sporočilo bom posredoval tudi občinskemu glasilu in še dvema pisnima medijema, ki jih zgodba zanima, s posnetki divjanja po cesti vred!
Hvala in lep 'ne' varen dan!
Denis Njivar
MALI OGLASI	
Nudimo vam razrez cistern za kurilno ol]e t: 040 872 078	Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078
Bistro Kiwi, Depala vas nudi prostor za zaključene družbe. Možen najem samega prostora. t: 040 872 078	
	Podarim mlade mačke. t: 070 171 840
	
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo 15. 7. 2020 pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si	
SIMfiX
Domlale Masljeva 11, 1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: wwwjimax-slo.com
flVTODEU - flVTOMEHfINIKfl - VULKflNIZERSTVO
NAGRADNA KRIŽANKA 5
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 5-2020:
Sebastijan Robič iz Ljubljane
(2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2020/2021)
nagradna križanka
ó
Cirila Klemen iz Domžal
(2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2020/2021)
Marijana Kralj iz Dola pri Ljubljani
(2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2020/2021)
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je:
AVTO KINO DOMŽALE
nagradna križanka 6
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2020/2021
Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 20. 7. 2020, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki.
, AMERIŠKI NAJVIŠJE PRAVNIK, GOROVJE NOBELOV EVROPI VEC ZA NDR (ELDHU)
GOJITEU ŠPANSKI PSOV SLIKAR ELEKTRIN (PABLO) BRAT V GR.
MITOLOGUI
ŠESTO-ŠOLEC
Čebeli
podobna žuželka
PRESADITEV ŽIVEGA TKIVA Z ENEGA DELA
BOLNIKOVEGA TELESA NA DRUGEGA
ŽGAN APNENEC
KRATKO-ČASEN ČLOVEK
RDEČE VINO
PREBIVALKA KITAJSKE
AKVARIJSKA RIBA MESTO BLIZU UEGEA
OBVODNA VRBA
ROMAN WOLEJA SOYINKE
IRSKO IME IRSKE
otok v aleutih
Časovna enota
KONEC GESLA
NESPREMENLJIVA KOLIČINA
ALKA VUICA
PORTUGALSKI NOGOMETAŠ (LUIS)
IGRALKA
IDA KRAVANJA
ZAREZA "Si" -5?E!5E.	POKOJNA
odi ennn VITEV, MED DVEMA	(•□□(• 1/n
»DNO"" USPE" "A ¡¡JKAJO- ALEŠ ČEH	J"™
D°6A" POMtOčJU ing&Mk__(UUBICA1
DELOVANJA OPERNA PEVKA VDALI ŽEBRE
REKA V JUŽNI AFRIKI
STROJ ZA KOPANJE JARKOV PTICA NJORKA
MESTO V VZHODNI
PRIPADNIK ŽUPNIJE
VELIKA DIVJA RACA
JAPONSKA PAHLJAČA
NASILNA TATVINA
ZVOK
VZDEVEK IZVAJALCA DOBA, ERA ALEŠA PRI PETJU
KERSNIKA -
RAŠEVINA
PISATELJICA PEROCI
PLETENA POSODA ZA ODPADKE
PLAST, LUPINICA PRI ALGAH
GL. MESTO
PROVINCE
ADRARV
MAVRE-
TAHIII
REKA, KI TEČE SKOZI MÜNCHEN
PEVEC PESTNER
MOČNA SVETLOBA
OHIŠJE LETALA
ENAKOPRAVNOST
IVANA KOBILCA
FR^SVIC. PISATELJ (CLAUDE)
prista-šinja relativizma
ADELA ŽGUR
ČLOVEK
IZ ISTEGA KRAJA
REKA, KI TEČE SKOZI BERN, AARE
POMOČ: AKARA-akvarijska ribica, ATKA-otok v Aieutih, INVARIANTA-nespremenijiva količina, NAAS-mesto v vzhodni Irski, OPLATA-ohišje letala, RAVASI-pokojna srbska igralka (Ljubica), SEKSTAN-šestošolec, VAAL-reka v Južni Afriki
40 | slamnik	številka 8 | avgust 2020 | letnik lx
okolje
slamnik@kd-domzale.si
kolumna • kam greš, človek?	anton komat
NORCI, OBSEDENI Z EVGENIKO
V ozadju histerizirane pandemije in zastraševanja ljudi, ki se je po svetu izrodilo v poskuse tiranije popolnega nadzora in v zločinsko evtanazijo starostnikov, se je prikrito dogajalo marsikaj.
Izza velikih dogodkov (ki so vedno orkestrirani), se praviloma dogajajo usodne spremembe, ki zaznamujejo prihodnost. Globalistični banksterji namreč delujejo po doktrini šoka, ob tem si kupijo 'stroko', da 'strokovno' potrjuje njihove odločitve. Kaj pravite, kateri je najbolj varovan kraj na svetu? Malce v pomoč, to ni bunker kitajskega, ameriškega ali ruskega predsednika, niti komanda NATO pakta, niti to niso zaklonišča najbogatejših zemljanov, pač pa 'Trezor za sodni dan' (Doomsday Vault) na otočju Svalbard (Spitzbergi), blizu Severnega pola, ki je del teritorija Norveške.
Na otočju Svalbard je globoko pod zemljo zgrajen bunker, imenovan 'Tre-zor za sodni dan' (Doomsday Vault). Tam je shranjena največja zbirka semen iz vsega sveta, ki se nenehno dopolnjuje. Objekt je grajen v najtrših kamninah tako globoko, da preživi direkten udar medcelinskega jedrskega projektila. Hkrati pa njegova lega blizu severnega pola zagotavlja najmanjšo verjetnost udara asteroida. Območje največje verjetnosti padca asteroidov je namreč v pasu zemljepisnih širin med rakovim in kozorogovim povratnikom ob ekvatorju.
Dne 25. februarja 2020 so tja dostavili zbirko semen 60.000 vrst rastlin in rastlinskih varietet kulturnih rastlin, kar je največja količina naenkrat dostavljenih semen od časa odprtja leta 2008. Danes tam hranijo seme več kot milijon različnih rastlinskih entitet, prostora pa je za štiri, pet milijonov vrst. Zamisel največje svetovne semenske banke temelji na hrambi 'varnostnih kopij' semen iz
številnih nacionalnih semenskih bank za primere nevarnosti, v katerih bi bile lahko uničene, v vojnah ali ob naravnih katastrofah. Svalbardska banka semen nosi simbolno ime 'Noetova barka', ki naj bi po svetovni katastrofi (recimo padcu asteroida ali izbruhu supervulkana) omogočila obnovo kmetijske dejavnosti. Tu se pojavi že prvo resno vprašanje, kdo bo odločal, kako se bodo semena delila, oziroma po katerih kriterijih bodo države dobile deleže ohranjenih semen.
Pri iskanju odgovora nas razsvetli vpogled v seznam financerjev. 'Trezor za sodni dan' upravlja GCDT (Global Crop Diversity Trust), ki ima sedež v Bonnu. Na njihovih spletnih straneh beremo milozvočno besedilo, »naše poslanstvo je varovanje pestrosti kmetijskih rastlin ter dostopnost shranjenih semen zaradi prihodnjih potreb prehranske varnosti sveta«. Financerji in 'sponzorji' sedijo v Svetu donatorjev, med katerimi najdemo najbolj zlovešča imena korpora-cij, ki nadzirajo globalno kmetijstvo in prehransko industrijo: Bayer Crop Science, ki je kupila zloglasni Monsanto, DuPont Pioneer Hi-Bred in Syngenta AG, ki jo je kupil kitajski agrokemični velikan ChemChina. Hkrati so te korpo-racije vodilne v proizvodnji pesticidov in GSO. V tej druščini seveda ne manjkajo FAO in fundacij Bill & Melinda Gates ter Rockefeller in Ford, ki sta že leta 1972 ustanovili CGIAR (Consultative Group on International Agricultural Research) zaradi širjenja poslovnega modela 'Zelene revolucije', ki nikakor ni bila 'zelena', saj je prinesla popolno kemizacijo kmetijstva. Poleg CGIAR, ki
povezuje semenske banke, obstoji bolj v genske vire orientirana IPGRI (International Plant Genetic Resources Institute). Vsa ta druščina deluje skupaj vse od ustanovitve 'Trezorja za sodni dan' leta 2004 in njegovega odprtja leta 2008. Predsednica GCDT je bila Kanadčan-ka Margaret Catley - Carlson, ki je bila hkrati predsednica PC - Population Council iz New Yorka, organizacije Johna D. Rockefellerja, ki je imela za cilj radikalno zmanjšanje človeške populacije! Evgenični program PC je deloval pod masko 'načrtovanja družine', kontra-cepcije in sterilizacije, skratka z vsemi načini 'kontrole prebivalstva'. Ti so bili pogosto kriminalno obarvani. Leta 1990 je druščina pod kamuflažo WHO izvedla cepljenje več kot milijona žensk v starosti od 15 do 45 let v Nikaragvi, Mehiki in na Filipinih in to s cepivom proti tetanu-su!? Oho, kot da le ženske v rodni dobi lahko stopijo na zarjavel žebelj. Vprašajmo se, zakaj neki niso cepili dečkov in moških. To se je vprašala mehiška krščanska laična organizacija Comite Pro Vida in naročila testiranje vzorcev cepiva. Raziskava je pokazala prisotnost človeškega hormona placente z imenom horiongonadotropin, ki je v povezavi s protitelesi povzročal splavljanje zarodkov pri nosečih ženskah. Vendar je bil to le del dvajsetletnega programa, ki se je začel izvajati že leta 1972 s ciljem razvoja cepiva, ki bi vseboval dodana abortivna sredstva za zniževanje rodnosti žensk. Ali se torej zgolj slučajno pajdaši vsa ta druščina od Billa Gatesa, Rockefellerja in Forda skupaj z WHO in FAO? Bodite pozorni, tudi pri pandemiji koronaviru-
sa paradirajo skupaj, skupen cilj pa jim je globalni cepilni program, obvezno cepljenje za vse ljudi z uvedbo 'cepilnih potnih listov' z 'ID številko' posameznika prek 'digitalnega sistema za identifikacijo'. Ljudje kot čipirana živina, suM Obstoji pa še drugo tveganje s cepivi - mRNA. Razvijalca cepiv proti covidu-19 Pfizer in Moderna že od marca 2020 delata z nikoli preverjeno tehnologijo, ki temelji na messenger RNA, genski tehnologiji in nanodelcih.
per! Verjemite, da v tem cepivu ne bodo zgolj antigeni proti covidu-19, ampak še marsikaj drugega, recimo dodatek, ki bo abortiral zarodke nosečih žensk ali pa povzročal trajno neplodnost. Ti norci so obsedeni z evgeniko!
Obstoji pa še drugo tveganje s cepivi - mRNA. Razvijalca cepiv proti co-vidu-19 Pfizer in Moderna že od marca 2020 delata z nikoli preverjeno tehnologijo, ki temelji na messenger RNA, genski tehnologiji in nanodelcih. Glaxo, Smith & Kline ter Sanofi pa na celicah žuželk in toksičnem adjuvansu skvale-nu. Prva zamisel temelji na injiciranju mRNA, ki kodira genski zapis proteina ovojnice koronavirusa. S tem bi telo cepljene osebe postalo tovarna za izdelavo tega proteina, ki naj bi sprožil
nastanek protiteles. V primeru preobčutljivosti imunskega sistema pa lahko pride do resnih zdravstvenih zapletov in smrti. Spomnimo se, koliko ljudi trpi zaradi avtoimunostnih bolezni in alergij in kaj bi se zgodilo, če bi se cepljene osebe inficirale z živim koronavirusom. Že do zdaj je umrlo na deset tisoče starejših ljudi, ki so bili pred okužbo s covi-dom-19 cepljeni proti sezonski gripi. Če bomo cepivo proti covidu-19 brez obveznih kratkoročnih testov in preverjanja dolgoročnih posledic vrgli jeseni v promet, lahko pričakujemo le globalno katastrofo. Zahtevajte, da je cepivo te-stirano po standardnih protokolih!
Zadostna prehrana in zdravje sta največji dobrini, lakota in bolezen pa dva prastrahova človeštva. Če dodajmo še vojno in smrt, dobimo štiri jezdece Apokalipse, zato bodite pozorni na dogodke, ki bodo sledili. Leto 2020 je razglašeno za leto, v katerem bi morale vse države zaščititi gensko pestrost kulturnih rastlin. Zaščita genske pestrosti je namreč pomemben del programa OZN, po katerem naj bi do leta 2030 na svetu izkoreninili lakoto.
Historične sorte v Sloveniji so prav tako del naše dediščine kakor naš jezik, zgodovinski spomin, arheološke ostaline ali umetnost. Semena preživetja smo prejeli od svojih prednikov in dolžni smo jih ohraniti za preživetje svojih otrok. Nacionalna semenarska hiša Semenarna je prodana tujcem, zato je skrajni čas, da se samoorgani-ziramo v mrežo reševalcev semen. □
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
Ustanavljanje krajinskega parka Češeniško-Prevojske gmajne
Vzhodno od Radomelj v Ljubljanski kotlini se na 460 hektarih razprostira izjemen nižinski gozd z mokrišči, ki se ponašajo z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. Nižinski gozd take velikosti z ohranjenimi mokrišči je redkost v Sloveniji.
Območje Češeniških in Pre-vojskih gmajn je ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje, v katerem živijo številne pomembne vrste, npr. kranjska sita (Eleocharis carniolica), hribski urh (Bombina vari-egata), rak koščak (Austropotamobius torrentium), vidra (Lutra lutra), veliki studenčar (Cordulegaster heros), kapelj (Cottus gobio) in redki habitatni tipi, npr. naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo, prehodna barja in uleknine na šotni podlagi. Gozdni prostor, mo-krišča in ribniki predstavljajo življenjski prostor 12 vrstam dvoživk, ob vodotokih in ribnikih živi več kot 20 vrst kačjih pastirjev, v gozdu pa so prisotne tudi ogrožene vrste ptic. Na območju Češeniških in Prevojskih gmajn so tudi naravne vrednote državnega (Češeni-ške in Prevojske gmajne - barja, Rova - zalit glinokop) in lokalnega (Rovščica v povirnem delu, Prevoje - ribniki) pomena. Območje ima namreč posebne in kompleksne hidrološke lastnosti. Za potoke Rovščica, Želodnik, Rjavec in njihove pritoke je značilna izrazita rečna dinamika, potek struge se nenehno spreminja, voda teče v več strugah hkrati in ustvarja številne meandre, sipine in poplavne ravnice. Nekateri pritoki Rovščice so rdeče obarvani zaradi delovanja železovih bakterij, ki ob prisotnosti kisika oksidirajo z železom bogato vodo.
Da bi ohranili redki ekosistem nižinskega gozda z mokrišči (v zadnjih 30 letih je bilo zaradi sprejetih prostorskih aktov in nedovoljenih posegov izgubljenih že 13 odstotkov gozda), da bi omogočili kakovostno preživljanje prostega časa lokalnim prebivalcem, pa tudi usmerjanje v trajnostno rabo naravnih virov ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, je v preteklih letih vse bolj krepilo razmišljanje o zavarovanju tega edinstvenega območja narave. V to smer so delovala tudi številna društva s tega področja. Tako je bila na Ministrstvo za okolje in prostor (ministrstvo) naslovljena tudi pobuda za ohranitev Češeni-ških in Prevojskih gmajn.
Kaj prinaša ustanovitev krajinskega parka?
Zavarovana območja ohranjanja narave so sicer prvenstveno naravovarstvena kategorija, so upravljavski mehanizem za zavarovanje naravnih vrednot in upravljanje Nature 2000. Zavarovano območje je priložnost za sodelovanje javnih služb iz različnih področij z vidika doseganja sinergije med varstvom okolja in socio-ekonomskim razvojem, za doseganje ekonomske učinkovitosti vlaganja javnih sredstev ter za zviševanje podjetniških priložnosti, ki izhajajo iz potencialov ohranjene narave in pomenijo dvig kakovosti bivanja za prebivalce na širšem območju parka.
Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev krajinskega parka, predvsem pa njegovo uspešno upravljanje, zagotovo velja v prvi vrsti še poudariti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ohranitev značilne krajine ter večjo prepoznavnost območja. Ne gre pa prezreti tudi strokovno tehnične pomoči s strani upravljavca ter večji in učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi.
Krajinski park v prostor prinaša tudi nekatere omejitve. Na celotnem območju parka ni dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki ogroža cilje parka in slabša njegove hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti, predvsem z vidika doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. V predvidenem krajinskem parku bo gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom potekalo enako kot do zdaj, v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo. Te se nanašajo predvsem na nove gradnje in posege, ki bi zmanjševali površino gozda
Kako poteka proces zavarovanja?
Prizadevanja in aktivnosti za zavarovanje tega območja so v strokovnih krogih že dalj časa prisotna. Zavod RS za var-
stvo narave, ki je strokovna organizacija na področju ohranjanja narave, je na pobudo ministrstva pripravil strokovne podlage za zavarovanje tega območja. Ministrstvo je k sodelovanju v postopku zavarovanja povabilo tudi Občino Domžale in Občino Lukovica. S skupnim delom je bil pripravljen osnutek akta za zavarovanje tega območja kot krajinskega parka. Aktivnosti za njegovo upravljanje pa bi na podlagi petletnega načrta upravljanja izvajali ministrstvo, občini, javni zavodi na področju varstva narave in upravljanja naravnih virov kot nevladne organizacije.
Zakon o ohranjanju narave predpisuje poseben dvofazni postopek sprejema akta o zavarovanju, v katerem ustanovitelj v prvi fazi sprejeme osnutek akta o zavarovanju, ki se ga javno predstavi in javno obravnava v lokalnih skupnostih na predlaganem območju zavarovanja. V drugi fazi Ministrstvo za okolje in prostor ob upoštevanju stališč do pripomb z javne predstavitve pripravi predlog akta o zavarovanju, ki se ga ponovno medresorsko usklajuje ter nato posreduje v postopek za sprejem na Vlado RS. Načrtuje se, da bo v juniju 2020 pripravljen osnutek akta o zavarovanju in da bodo nato izvedene javne predstavitve, seveda če bodo to dopuščali ukrepi za blaženje epidemije koronavirusne bolezni.
V pripravo akta o zavarovanju želimo vključiti in povezati vse ključne or-
ganizacije in ljudi z nivoja države, občin in nevladnih organizacij, saj se zavedamo, da bomo samo tako prišli do skupnih rešitev, ki bodo vodile v ohranitev izjemnega naravnega bogastva tega območja, kot tudi v izboljšanje kakovosti bivanja lokalnega prebivalstva.
Ustanovitev zavarovanega območja pomeni usklajevanje številnih interesov, ki so na tem območju prisotni. Pri tem bo zelo pomembno mnenje lokalnih prebivalcev in njihovo razumevanje, da zavarovano območje in ohranjena narava prinašata dolgoročne koristi za kakovostno življenje. Zavarovana območja pomenijo zaradi ohranjene narave dodano vrednost v prostoru, saj ohranjena narava omogoča pomembne ekosistemske storitve in koristi (obnavljanje vodnih virov, zagotavljanje čistega zraka itn.), telesno in duhovno sprostitev ljudi v naravnem okolju, krepi prepoznavnost območja in bogati kulturni utrip naselij ter ponuja možnosti za dodatne razvojne priložnosti (razvoj blagovnih znamk, nova delovna mesta, zagotavljanje novih turističnih zmogljivosti, uveljavljanje usklajenih mehanizmov za podporo prebivalcem).
Pripravljavci akta o zavarovanju si želimo in računamo na vaše sodelovanje in podporo!
Ministrstvo za okolie in prostor Direktorat za okolie Sektor za ohranianie narave