Listek.
573
Naša „Branja inu Evangeliumi" nam podajejo namreč še nekaj črtic za cerkveno povestnico našo. Iz iste „Prateke" n. pr. zvedamo, da sta tedaj pred sto leti Ss. Cyrillus inu Methodi Shk. imela god 13. marcija, sicer kakor znano, pozneje pri nas dne 9. marc. (sedaj od 1881. leta dne 5. julija). Glede bogo-častja nam nadalje ista ,,Prateka" naznačuje Evangelij in branje za vsakega svetnika posebej, tam imenovanega, kar je res, poleg one opazke, ,,k' perloshni po-muzhi vfih ludy, slafti pak G. G. Pridigarjov, kader Prasnik sa perhodni teden osnanujejo." Med temi godovi in prazniki svetnikov pa nahajamo zopet nekoliko takih, katerih v sedanjih ,,Evangeljih" več ni; a narobe imamo dandanes v ti zbirki precej drugih praznikov, za katere še v oni dobi ni bilo odločenih posebnih beril in evangeljev, nego so poslednji bili samo v ,,Prateki" nakazani za dotične strani v knjigi, dočim se prvi nahajajo v občnem delu. To se sicer bistva cerkvenega čisto nič ne tiče, ker je le samo nekakšna zunanja izprememba oblike književne; vendar opazujemo, da so v stari izdavi, prazenski evangelji, po priliki na polovico njih, sami brez branja, in v novi izdavi da je pri vsakem prazniku ali godu svetnika in svetnice pridejano oboje, berilo namreč in evangelij. Kar se tiče očitne službe božje, to iz naše knjige od leta 1777. posnemamo, da seje v oni dobi po pridigi molila pri nas molitev, katera se dandanes moli le po litanijah vseh svetnikov, molitev namreč za odvrnenje vseh nadlog in nevarnostij, ali tudi molitev z?, vse potrebe krščanstva imenovana, sicer z nekaterimi medstavki. A razven te se je, tako se zdi, molila še v prejšnjem veku tudi pri Slovencih v cerkvi skupno po pridigi zgoraj omenjena očitna izpoved, kar je bila v prvih časih kristjanstva povsod splošna navada, a sedaj menda nikjer več ne. V sedanji književni besedi jo nahajaš pač še n. pr. v »Svetem Opravilu očitne službe božje za Lavantinsko škofijo." Tri božje čednosti ali „djanje" vere, upanja in ljubezni, kar se sedaj navadno moli po pridigi, pa se glase dandanes nekoliko drugače, nego li so se tedaj obujala z ljudstvom. Konečno bi še mogli omeniti, da se nekatere onih starih in čestitljivih cerkvenih pesmij med našim narodom tu in tam pojejo še dande-našnji, n. pr. Poslan je angel Gabriel; Eno je dete rojeno; Tavžentkrat si ti češ-čena itd., dakakor v jezikovno primerni obliki. Zanimivo pa je tudi, da so že pred sto leti bili slovenski prevodi latinskih pesmij in himnov cerkvenih, kakor onih: Stabat Mater, Pange lingua, Te Deum; akoprav še v jako slabi besedi, kar je itak naravski. A umestna je pač tudi tu opazka Slomškova: „Petje poveličuje svete praznike. Res da so stare svete pesmi prav preprosto zložene, njih koralni napevi milo, otožno slujejo; pa so polne božjega, in pa domačega, slovenskega duha. Pač škoda jih je, da so po naših cerkvah potihnile, in jih je tuji, neprijazni duh zadušil" (IV. 380). —
To je, kar je mene posebno zanimalo v mnogo omenjani knjigi naši iz leta 1777. A priobčujoč te vrstice mislim, da sem vsaj nekoliko izpolnil besede uprav v onih „Branjih inu Evangeliumih" na str. 70. stoječe: »Poberite te kosze, katiri fo zhes oftali, de konz naufamejo."                                          Andrej Fekonja.
Hrvaška književnost. — Znani hrvaški pesnik Avgust Harambašič je nabral najlepše cvetke iz novejše bolgarske literature ter jih v hrvaškem prevodu izdal v lični knjižici „Bugarske pjesme" (20 nov.). Pesmij je vseh skupaj štirideset, in sicer devetindvajset junaških in domoljubnih, a jednajst ljubavnih, ki so jih spevali Slavejkov, Botev, Stanbolov, Mišev, Karavelov, Ivanov in Vazov.
574                                                           Listek.
Knjižica je jako zanimiva in jo kar najbolj priporočamo tucli Slovencem, da se seznanijo z lepimi pesniškimi plodovi južnih naših bratov. — J. Hranilovič je dal v Kri-ževcih tiskati svoje „Ž u m b er ačke elegij e'', ki so po večem že v lanskem ,,Viencu" prišlena svetlo ter se jako prikupile čitateljem. (Cena 30 nov.). — Bosenski frančiškan Grgo Martič je po francoskem („Rene" od Chateaubrianda) v slogu narodnih pesmij speval pesem ,,Bijedni Novak — J. Riboli je v Zadru izdal „Vjenčič M i 1 o v a n u", knjižico, ki se loči v tri dele : 1) Nov životopis A. Kačič-Miošiča, 2) Kačičeva pjevarica pored narodnih pjesama, 31 o Kačičevu jeziku. Ni ga pesnika, ki bi bil na Hrvaškem tako obljubljen in razširjen, kakor K a č i č, zlasti po Dalmaciji in ostalem primorji, kjer v vsaki ubogi kmetski hišici čuvajo knjigo Kači-čevih pesmij, kakor največjo narodno svetinjo. Pesnik, ki je znal tako v narodnem duhu pevati, zasluži, da se o njem večkrat in na vse strani razpravlja, zatorej je tudi omenjeno delo dobro došlo. — Od izvirnih leposlovnih del omenjati nam je pi ipovedko „S 1 i e p a c Tomo" od Sirole v Bakru in ,,C e t i r i božične pripovedke" od Gjorgjevič-Prizrenca v Zagrebu. — Od prevodov je najimenitnejša „Poviest djeda M i š e", ki jo je iz francoskega od Erckmann-Chatrianu po hrvatil Grlovič. Ta roman nam v čveterih knjigah verno in zanimivo opisuje vse zgodbe in osebe iz francoske revolucije do Napoleona. — V »Narodni biblioteki" v Dubrovniku pa je prišla na svetlo Gruškova povest „Tužna J e 1 e" v prevodu od Mate Vodopiča. Zabavna knjiga pa je tudi drugi zvezek „H r v a t s k e g a veseljak a", v katerem je Veseljkovič priobčil lep šopek šaljivih sestavkov za veselo družbo. (Cena 20 nov.). — ,,Matica dalmatinska" je v hrvaškem prevodu izdala Smilesovo knjigo ,,Š t e dnj a" (varčnost^, ki je po ,,Vienčevi" sodbi že zato dobro došla, ker varčnost ne spada med najlepše kreposti hrvaške. — Posebno pridno se n.ed Hrvati obdeluje književnost, ki je namenjena mladini in tistim, ki mladino odgajajo. Danes nam je zopet razglasiti nekoliko takšnih knjižic. Bosenski frančiškan Anton Kneževič je izdal v Dubrovniku drugi zvezek svoje ,,Kratke poviesti kralja bosanskih za mlade ž", v katerem po dobrih virih pripoveduje o Stjepanu Ostoji in Tvrdku II. (1398—14J 8). — Hrvaško pedagogijsko književno društvo v Zagrebu je izdalo „J a n a A m osa Komenskoga In-formatorium za školu m a t e r i n s k u" v Mar šikovem prevodu, in drugo izdanje Trstenjakove „Dobre ku ca niče". — V zbirki „Obča pučka škola", ki jo v Senji ureduje marljivi pisatelj Širola, prišli pa sta na svetlo knjižici »Znamenje sv. križa" od Gruberja in »Računstvo v II. razredu pučke š k o 1 e" od Tkalca. Od šolskih knjig je izdal Petav Nenin tretji del »geometrije za niže realke". Mladini namenjena je tudi pesem „P r a-v edni Josip, sin Jakova", katero je v Dijakovu izdal že večkrat omenjeni bosenski frančiškan Grgo Martič. — Od zadnjič oglašenega Parčičevega ,,t a 1 i-jansko-hrvaškega rječnika" ugledala sta svet 2. in 3. zvezek, a od Menzin-Zochove »male enciklopedije" v Oseku 6. in 7. snopič. — O Bosni gotovo najbolje sodijo Bošnjaki sami; zato je najbolje, kar oni sami pišejo o ta-mošnjih razmerah. Slovence, ki se zanimajo za Bosno, opozarjamo na dve knjižici, prvo ,,Što misle m u h a m e d a n c i u B o s n i?" spisal je Kapet anovič Meh-med beg Ljubušak v Sarajevu kot odgovor na znano Lipsko brošuro »sedanjost in bodočnost Bosne"; drugo »Bosansko-hercegovačko agrarno pitanje i povlastice dano bosanskim franjevcem od pojedinih sultana", katero je spisal Fra Josip Dobroslav Božič ter jo dal v Senji tiskati. (Cena 60 nov.). Pri ti priliki naj omenjamo še dveh brošur, ki se pečajo z drugimi javnimi stvarmi: L.
Listek.                                                          575
Borčič je v Spletu napisal razpravo „Z a k 1 j u č a k sabora dalmatinskoga i naše realk e", dr. N. Selak v Dubrovniku pa drugo z naslovom „K a k o Cumberland čita naše misl i?". — Marljivi pisatelj higijenskih člankov, prof. dr. Lobmaver v Zagrebu, priobčil je zopet dve zanimivi razpravi „0 zraku" (cena 10 nov.) in ,,v e g a t ar i j a ne i", v tem ko je dr. Gjurkovečki izdal II. in HI. del že oglašenega „zdravoslovja djeteta". —
„Letopis matice srpske" v Novem Sadu prinaša v prvem zvezku za leto 1886. (knjiga 145) naslednje sestavke: „Fizika u Srba". Napisao prof. Steva Milo-vanov. — .,Učiteljska škola u Crnoj Gori". Od Mite Neškoviča. — ,,Pojave pri grag-jenju bermeta (pelinovca) i odregjivanje ekstrakta". Od Mita Petroviča. — „Zlatoust despota Lazai*a. Opis starog rukopisa". Od Stojana Novakoviča. — „Vladislav kralj ugarski". Istorijska tragedija u 5 činova. Napisao Nikola V. Gjorič. — ,,Srpske narodne pripovijetke iz Gornje Krajine". Skupio ih Vladimir Krasič. — ,,Književnost" : Zakon za osnovne škole u knjaževini Crnoj Gori od 13. septembra 1884. Ocena M. Neškoviča. — Čitulja: Hristofor Šifman. Matica Srpska: Izvodi iz zapisnika književnog odbora i odeljenja 1884. godine.                                                 F. H.
Poziv! Duševni in materijalni napredek naroda je le mogoč na podlogi dobre, domače in šolske vzgoje. V to treba narod ustno in pismeno poučevati tudi izven šole, kar se najlože doseže po društvih in z razširjevanjem primernih spisov. V zadnjem obziru pa nam pomanjkuje slovenske pedagogične literature.
Da se temu nekoliko pomore, ustanovilo se je
jjPedag-ogiško društvo"
za učitelje in šolske prijatelje, s sedežem v Krškem.
Namen temu društvu je poleg nadaljnega izobraževanja učiteljev — sosebno teženje po tem, da se v vseh stanovih naroda probudi zanimanje in volja za pravo vzgojo in za potrebni pouk mladine.
Ta namen se ima doseči sosebno a) z večkratnim zborovanjem društva \ različnih krajih, kjer se bode vpričo naroda popularno razpravljalo o šoli in o domu ter o njinih vzajemnih odnošajih s posebnim obzirom na boljšo vzgojo mladine; b) s priobčevanjam primernih spisov v posebnem glasilu, v »Pedagogične m letniku", kateri se bode brezplačno delil  društvenikom.
V „Pedagogičnem letniku" se ima polagoma priobčiti tudi tako potrebna in pogrešana slovenska »Pedagogika".
Primeren del čistega dohodka se bode izročal »Društvu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani".
Podpisani odbor se s tem obrača do vseh učiteljev in šolskih prijateljev s prošnjo, da s svojim obilim pristopom omogočijo izvršitev te vzvišene ideje. Letni donesek znaša 1 gld.
P. n. pedagogični in drugi pisatelji pa se uljudno prosijo, da blagoizvolijo društveno namero podpirati s primernimi spisi za „Peda gogični letnik". Le-ti rokopisi, kakor tudi doneski, naj se blagovoljno pošiljajo odboru „ Pedagogi škega društva" v Krškem.
V Krškem, dne 8. avgusta 1886.
Fr. Gabršek,                                           J. Ravnikar,
prvosednik.                                                            tajnik.