JUTRA
Usoda premoženja črnogorske dinastije
SPOR MED VLADO IN ZETSKO OBLASTJO RADI IZROČITVE PREMOŽENJA BIVŠE ČRNOGORSKE DINASTIJE.
BEOGRAD, 18. oktobra. Na današnji seji narodne skupščine je prišla takoj po prečitanju zapisnika v razpravo interpelacija posl. Škeroviča na finančnega ministra glede premoženja bivše črnogorske dinastije Petrovičev. Interpelacija navaja, da je črnogorska narodna skupščina ob prevratu o priliki detronizacije dinastije Petrovičev sklenila, da se mora vse premoženje bivše črnogorske dinastije vrniti narodu. V smislu tega sklepa je lani zetska oblastna skupščina sprejela tozadevni sklep, s katerim je zahtevala od države izročitev tega premoženja. Veliki župan zetske oblasti pa je ta sklep razveljavi! in sicer čisto nezakonito.
V odgovoru je finančni minister dr. Sa-botič naglašal, da je dotični sklep bivše črnogorske narodne skupščine tako nejasen, da ni točno razvidno, kaj je mišljeno s tem, da naj se premoženje vrne narodu. Po njegovem mnenju je v tčm slučaju narod istoveten z državo. Sicer pa je državni svet na pritožbo zetske oblasti odlok velikega župana že razveljavil. Finančni minister dr. Sabotič je končno
izjavil, da naj se predloži ves spor v odločitev državnemu svetu.
Interpelant se je zadovoljil z odgovorom, vendar pa je vztrajal na tem, da sprejme narodna skupščina tozadevno konkreten predlog. V dosego sporazuma je bila nato seja narodne skupščine prekinjena.
BEOGRAD, 18. oktobra. Akcija Miloša Savčiča je trenutno v zastoju, ker čaka Savčič na prihod Ace Stanojeviča v Beograd, ki si ga pričakujejo za danes popoldne. Glede na to, da ni nobenega dvoma več, da akcija Miloša Savčiča ni v nobeni zvezi s Kmečko-demokratsko koalicijo, se sedaj v tukajšnjih političnih krogih domneva, da je bila Savčiču poverjena ta misija z najvišjega mesta v svrho proučevanja razpoloženja pri posameznih strankah. Upanje, da bi dovedla ta akcija do stikov med vladnimi sku pinami in Kmečko-demokratsko koalicijo, je po odločnih negativnih izjavah o-beh voditeljev KDK padlo sedaj v vodo in tudi že beograjsko politični krogi ne pripisujejo Savčičevi akciji več nobene posebne važnosti.
Iz domovine korupcije
SREZKI POGLAVAR. OBTOŽEN 338 SLEPARIJ IN ZLORAB.
STEM REŽIMA.
— SL
IckenerJevi novi nažrti
UPOSTAVITEV REDNEGA ZRAKOPLOVNEGA PROMETA MED EVROPO IN AMERIKO. — MACDONALDOV POLET NA IRSKO.
BERLIN, 18. oktobra. Dr. Eckener je v razgovoru z ameriškimi novinarji izjavi!, da je prekomorski polet »Grofa Zeppelina« dokazal, da je treba graditi zrakoplove, ki bodo opravljali reden prekooceanski promet, še iz trdnejšega in boljšega blaga. Če se mu posreči, kakor upa, zbrati kapital v znesku 14 milijonov dolarjev, potem namerava zgraditi 4 še večje Zeppeline, s katerimi bo uvedel tekom 3—4 let reden prekomorski promet. Uporabljajoč tudi izkušnje iz svojega najnovejšega poleta v Zedinjene države, mu bo mogoče še marsikaj izboljšati, tako da bodo mogli zrakoplovi kljubovati tudi najmoč-nejUm viharjem in pluti kar v ravni črti iz Evrope v Ameriko in obratno.
SAINT JOHNES. 18. oktobra. Angleški letalski častnik Macdonald je včeraj ob 1.20 ameriškega časa star-tal v Novi Fundlandiji za polet čez
morje na Irsko. Macdonald leti brez spremljevalca in sicer v majhnem letalu, ki tehta samo 800 funtov in ima 7 metrov razprtine. Pilot je pred kratkim uspešno letel s takim letalom iz, Anglije v Irak. Letalo nima niti brzojavne postaje niti splave. Macdonald se zanaša samo na vztrajnost t. zv. Gypsi-motorja ter upa, da bo s tem majhnim letalom vzdržal lahko v zraku poldrugi dan in preletel najmanj 3500 milj.
BERLIN, 18. oktobra. Letalci Koehl, Fitzmaurice in Chamberlin so izvedli v mestu Dessau poskusni polet na Junkersovem aparatu z avtomatičnim krmilom. V višini več sto metrov so se poslužili avtomatičnega krmila, ki je dobro funkcijoniralo. Sedaj nameravajo preizkusiti tudi avtomatična stranska krila, ki omogočajo letalcu, da posveti lahko vso pozornost delovanju motorja.
Ustauileu obratouanja u trboveljskem reuirju
LJUBLJANA, 18. oktobra. Radi pomanjkanja vagonov bo Trboveljska pre-mogokopna družba z jutrišnjim dnem u-stavila obratovanje v premogovnikih v Trbovljah. Urastniku in Zagorju. Prizadetih je s tem 6.000 delavcev, ki ostanejo brez zaslužka, dokler ne bo na razpolago dovolj vagonov za odpravo premoga. Vsa skladišča so Prenapolnjena s premogom.
Italija nam ponuja posojilo
BEOGRAD, 18. oktobra. Banca com-merciale italiana je ponudila upravi državnega monopola posojilo v znesku 50 milijonov lir za dobo enega leta. Ranka bi izvršila izplačilo preko hrvatskih bank ▼ Zagrebu ter zahteva za garancijo me-
nico državnega monopola. Posojilo bi se obrestovalo po 8*A% in bi se vračalo v primernih obrokih.
Eksplozija na motorni ladji
RIM, 18. oktobra. V pristanišču Ghetti je na motorni ladji »Mataraia«« eksplodiral parni kotel. Eksplozija je bila tako močna, da je razpadla ladja na dva dela in se takoj potopila. Katastrofa je zahtevala tri človeške žrtve, štiri mornarje pa je rešila neka jadrnica.
Porušila se kauarna
LONDON, 18. oktobra. V vzhodnem delu Londona se je porušila neka kavarna in pokopala pod seboj več gostov. Dosedaj so potegnili izpod ruševin enega mrtvega, domneva pa se, da je pod razvalinami še več trupel
Režim je brezobzirno podvrgel svojemu monopolu spomin na junaštva pred desetimi leti, svetu je razpostavil Potemkinove vasi, za njimi je pa — če je sploh še mogoče — povečal pekel v južnosrbskih krajih, na tem torišču tolikih junaških davorij. Slučajno se odkrivajo posamezni slučaji najhujše korupcije in najsilnejše-ga paševanja nad ubogim in dobrim ljudstvom.
V pondeljek se je začel v Skoplju proces proti Svetislavu Steviču, bivšemu poglavarju sreza Skoplje. Ste-vič je obtožen za nič več in nič manj kot 338 slučajev poneverb uradnega denarja, ponarejevanja uradnih listin in zlorabe uradne oblasti. Mož je bil več let srezki poglavar in kot ugleden pristaš radikalne stranke, važna osebnost v Skoplju. Marca lanskega leta je dobil preiskovalni sodnik sodišča prve stopnje v Skoplju anonimno pismo, v katerem se je trdilo, da poneverja srezki poglavar uradni denar ter počenja razne zlorabe. Na anonimna pisma se v splošnem ne da veliko, to pismo je bilo pa tako točno, da se je takoj videlo, da izhaja od človeka, kateremu ni samo natančno znana srezka uprava, temveč tudi postopanje srezkega poglavarja. Stevič je bil medtem že premeščen in njegov naslednik je v spisih ugotovil raz ne nerednosti. To in navedbe anonimnega pisma so tvorile podlago preiskave. Našlo se je še več, kakor se je pričakovalo. Ugotovilo se je, da si je srezki poglavar pridržal za par sto-tisoč uradnega denarja in da je to kril s ponarejenimi pobotnicami in drugimi listinami. Da so še veliko večje one sleparije, ki se ne dajo dognati iz uradnih knjig, s katerimi se mož gotovo ni prevneto bavil. je samo ob sebi razumljivo. Proces bo trajal kakih 12 dni.
Pred dobrim mesecem je dobil šest mesecev zapora bivši poveljnik vojnega okrožja v Skoplju, sedaj že upokojeni polkovnik Milan Miljkovič. Mož je leta 1925. in 1926. delal to, kar so delali pred dobrimi sto leti »rihtarji« v Sloveniji. Služboobvezne vojake je pošiljal domov, če so oblekli v vojaško suknjo — svoje namestnike. Poveljnik je skrbel samo za to, da se je vjemalo število vojakov. Na razpravi se je ugotovilo, da so bili vsi bogatejši trgovci in kmetje oproščeni vojaščine, ker so pod njihovimi imeni služili razni pisarji, uslužbenci in hlapci. Polkovnik se je na razpravi še zagovarjal, da je službi celo koristil, češ, da so bili namestniki bolj pismeni kot pa pravi vojaki.
Vzrok takih in podobnih gorosta-snih slučajev je brez vsakega dvoma v tem, ker imajo radikali južnosrbske kraje, kakor nekdaj Turki, za svoj pašaluk — za področje svojega brezobzirnega in neugnanega izkoriščali ia. Ker smatrajo svojo stranko za vo, si seveda tudi njeni odlični dovoljujejo.
Dokler sistem, ki je nastal iz tega naziranja, ne propade, ne more biti boljše, ne more biti konec pašalukov, ne more biti konec zločinov nad narodom in njegovo imovino. Očetje, nosilci in delničarji tega sistema so režimovci. proti njemu se je pa združila in vstala KDK. Prazna demagogija SLS, da so tudi drugi že vladali z radikali. Tako kakor SLS, še nihče in vsi doslej so se ločili od njih ravno vsled tega strašnega, narodu in državi skrajno nevarnega sistema. SLS pa tavno sedaj, ko so radikali v velikih škripcih, rešuje radikalijo in ves odvratni sistem, ki ima v njej glavne predstavnike.
Uelik požar u reloucu
CELOVEC, 18 oktobra. V noči od torka na sredo je nastal v tvornici Alpske žične industrije velik požar, ki je vpe-pelil 35 metrov dolgi zapadni del tvor-ničnega poslopja z vsemi stroji in izdelki. Požar je močno ogrožal tudi bližnje objekte in remizo mestne cestne železnice. Ogenj je nastal v barvilnici in so ga pogasili šele po večurnem naporu. Škoda znaša okoli 300.000 šilingov, a je krita z zavarovalnino.
5trašno maščeuanje zaurnje-nega ljubimca
VRATISLAVA, 18. oktobra. V WeiB-steinu v Pruski Šleziji se je dogodila včeraj strahovita ljubavna tragedija. Rudniški uradnik Masert je že več let nadlegoval ženo rudniškega uradnika En da z ljubavnimi ponudbami, ki pa so bile vedno zavrnjene. Včeraj zjutraj se je Masert zopet pojavil pred stanovanjem gospe End. Ko je ona odprla vrata, je nenadoma vrgel na tla dve dinamitni patrom, ki sta takoj eksplodirali. Dočim je dobila gospa End težke poškodbe po vsem životu, je bil Masert popolnoma raz mesarjen. Čeprav je bil zločin izvršen v drugem nadstropju, so ležali kosi mesa tudi v prvem nadstropju in celo na ulici. Gospo so prepeljali v bolnico, vendar je le malo upanja, da bi okrevala. Ona je mati vpč otrok.
Smola uzmovičev.
Čim bolj pritiska mraz in se bliža zt-ma, tem nadležnejši postajajo uzmoviči in potepuhi, ki se priklatijo v naše mesto. Zadjne dni postajajo sploh zelo agilni, a za enkrat še nimajo posebne sreče. Nocoj ponoči so se v zaščiti teme pojavili pred čevljarsko delavnico Ivana Vor beka na spodnji Radvanjski cesti. Z železnim drogom so kmalu sneli vrata in bili trdno prepričani, da bodo našli bogati plen. Doživeli pa so temeljito razočaranje. Namesto v dobro založeni trgovini so se znašli v čevljarski delavnici. Naj-brže so se vrh tega še bali, da ne bi bili zasačeni, kajti izginili so v noč, kakor so prišli, ne da bi kaj odnesli s seboj
Ponesrečil se je
prevžifkar Feliks Grabušnik iz Spodnje Voličine, ko se je vozil v dvovprežnim vozom ob železniškem tiru. Pred vlakom sta se splašila konja ter tako naglo zdirjala, da je voznik padel ter si zlomil desno roko.
Požarna nevarnost v Mariboru.
Včeraj popoldne je bila alarmirana požarna bramba k hiši »Na pristanu« št. 2, last g. Felberja. V podstrešju se je dimilo. Strokovnjaki so takoj dognali, da je že dalj časa tlel neki tram blizu dimnika. Takoj so raztrgali tram ter s tem preprečili večjo nesrečo.
Leto II. (IX.), štev. 238
Maribor, četrtek 18. oktobra 1928
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani ib 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen ne dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oesta št. 13
Oglasi po torifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica šf.4
MatibersM.
Poštnina plačana v gotovini
stran e.
&ariborsfci V fc C t il s i i\ uiifa
V tu d 1 < i. C *..U» v_2 io.
1^3.
NadaUna Izobrazba kmetske
mladine
Maribor, 18. okt.
Malone vsi stanovi se dandanes trudijo in pehajo za napredek, za izpopolnitev v svoji stroki. Duh časa, borba za obstanek in stremljenje za Čim ugodnejšim življenjskim položajem, to so impulzi, ki silijo tako posameznika kakor cela občestva k temu. — Ali naj pri teh pojavih stoji ob strani brezbrižno naš kmetovalec, naj-li drži križem roke kmetska go-Sipodinja? Nikakor! Vsakdo mora uvideti, da je tudi kmetskemu naraščaju — tako fantom kakor dekletom — potrebna kar najboljša priprava in strokovna izobrazba za njihov bodofi poklic.
Vedno in vedno se poudarja, da pripada okoli 8o% prebivalcev naše države agrarcem, vsled česar ima pretežno agrarni značaj. Od sposobnosti teh 80% prebivalstva je torej logično najbolj odvisen gospodarski položaj države. Čimbolj bo kmetski stan strokovno naobra-žen in usposobljen za svoj poklic, tembolj in s tem večjim efektom se bodo razvijale razne panoge kmetijstva, ki tvori temelj države, toliko bolje bo ob preudarnosti in poštenosti drugih čini-teljev cvetelo blagostanje v državi.
Mi Slovenci se radi ponašamo, pa tudi naši bratje na jugu nam to priznava, jo, da nekako prednjačimo v civilizaciji in kulturi. Bodi tako ali ne, to je postranskega pomena; na vsak način pa bodi naša skrb, da ne obtičimo na stopnji, do katere smo se po lastni trudoljubivosti in po zunanjih kulturnih vplivih dokopali. Ne smemo se vdati omami, da smo zlasti v kmetijstvu in domačem gospodarstvu morda na višku. Tako mišljenje bi pomenilo brezpogojno nazadovanje. Po drugih pokrajinah države za napredek bolj vneto kmetsko ljudstvo bi nas kmalu prekosilo!
Ako pregledamo agrarno statistiko sosednjih držav, •— izvzemši sosedo Italijo —, se uverimo, da so kmetovalci tam glede poljedelstva, živinoreje in drugih panog dvakrat, trikrat na boljšem. Za strokovno izobrazbo kmetske mladine se stori tam mnogo več nego pri nas, to pa donaša eminentne koristi vsemu kmetskemu stanu in celokupni državi, ker cvete blagostanje doma in raste ugled na zunaj. Ne smemo si zato mi Slovenci osvajati mnenja, da smo — četudi relativno — morda popolni, ne! Našemu kmetskemu naraščaju — fantom in dekletom od 16. ozir. 17. leta naprej je treba po ljudskošolski dobi še nadaijne splošne in zlasti strokovne izobrazbe ter gobude za poznejšo samoizobrazbo.
Vse našteto in še marsikaj je imel pred očmi oblastni odbor mariborske oblasti,
ko je sklenil, da naj se v kar največjem obsegu ustanavljajo po deželi gospodinjske in kmetske nadaljevalne šole za dekleta in za fante. Poučevale bodo dekleta v gospodinjskih poslih teoretično in praktično osnovnošolske (domače) učiteljice, fante pa v kmetijstvu in gospodarskih stvareh učitelji, ki so si v tostvar nih učnih tečajih in v praktičnem udejstvovanju prilastili potrebnega znanja in izkušenj. Doraščajoča, pa tudi zrelejša kmetska mladina si bo v teh šolah poglobila in izpopolnila ljudskošolsko znanje v predmetih, ki so za kmeta in kmetsko gospodinjo važni, vzbudila in utrdila se ji bo ljubezen do domačih šeg in običajev, do kmetskega dela in matere zemlje, stanovska samozavest, zvestoba do domače grude, in vzbudil se bo smisel za kmetsko občestvo. Oba spola se bosta strokovno v izdatni meri usposobila za svoj bodoči poklic ter dobila pobude za^ napredek v svoji stroki, to pa tem lažje, ker bo nadaljevalna šola upoštevala krajevne razmere in potrebe.
Nadaljevalna šola je zamišljena na 2 zimska tečaja, ki bosta pričenjala pozno v jesen (okoli 1. nov.) in končala zgodaj spomladi (okoli 1. apr.) Pouk se bo vršil v vsakem teh tečajev najmanj 60 ur ob delavnikih ali pa ob nedeljah in praznikih. Število udeležencev bo odvisno od danih razmer, pouk pa udeležencev ne bo stal ničesar, ker bo stroške za šolo kril deloma nadaljevalnošolski odbor, deloma pa oblastni odbor. V poletnem času se bodo razen tega prirejali poučni izleti na vzorne kmetije. Pravico ustanavljanja in nadzorstva te vrste nadaljevalnih Šol si je pridržal oblastni odbor.
Kjerkoli so tačas dani pogoji, naj se fantje ozir. dekleta v zadostnem številu prijavijo domačemu šolskemu upravitelju ozir. za stvar vneti učiteljici, nato pa se naj čimprej ustanovi v smislu pravilnika nadaljevalnošolski odbor, ki prijavi ustanovitev šole s proračunom za kritje upravnih stroškov oblastnemu odboru v Mariboru. Priporočamo pa: Nič oklevanja, urno na delo! Kar se enkrat zamudi, se težko kdaj še pridobi!
Oblastni odbor je s tem, da se je z vnemo zavzel za ustanavljanje kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol, storil res nekaj dobrega in velikopoteznega. Od za to poklicanih činiteljev je pa sedaj odvisno, da se ta zadeva popularizuje in realizuje ter donaša kmetskemu sta nu kar največ dobička. Uvidevnost kmetskih staršev in dobra volja kmetske mla dine na eni ter požrtvovalnost našega uči teljstva na drugi strani bosta to udej-stvila.
Mariborski in dnevni drobil
Sprememba uoznega reda na progi Srobeino—Rogatec
Pričenši z 21. oktobrom dalje izostane na progi Grobelno—Rogatec mešani vlak št. 8133, ki je odhajal iz Rogatca ob 12.10 in prihajal v Grobelno ob 13.22 ter mešani vlak št. 8138, ki je odhajal iz Gro-belna ob 15.58 in prihajal v Rogatec ob 17.03.
Mesto teh vlakov vozita od istega dneva dalje dnevno redno mešana vlaka št. 8135 z odhodom iz Rogatca ob 13,30 in prihodom v Grobelno ob 14.47 in 8142 z odhodom iz Grobelna ob 15.40 in prihodom v Rogatec ob 16.45.
Z vpeljavo teh vlakov bo vpostavljena ugodnejša zveza na popoldanski potniški vlak proti Ljubljani in Mariboru ter na potniški vlak iz Ljubljane in na potniški in brzi vlak iz Maribora.
Natančnejši vozni redi so razvidni pri potniških blagajnah.
Napeljana elektrike n okoliške uasi fDaribora
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Četrtek, 18. okt. ob 20. uri »Moj oče je
imel prav«, ab. C-, Kuponi.
Petek, 19. okt. Zaprto.
Sobota, 20. okt. ob 20. uri »Gejša« ab.
A. Kuponi.
Nedelja, 21. okt. ob 20. uri »Ognjenik«.
Znižane dramske cene.
»Ognjenik« na mariborskem odru. V
nedeljo 21. tm. se po daljšem času vpri zori zopet velezabavna in duhovita Fuldo va komedija »Ognjenik«. Ta moderna komedija, ki jo je vprizorilo naše gledališče prvič pred tremi leti, je imela že tedaj velik uspeh. Mariborski člani so letos veseloigro nanovo naštudirali za počitniško turnejo, na kateri so imeli z izborno naštudiranim »Ognjenikom« izredno lep uspeh. Tudi celjsko gledališko sezono je otvorila mariborska drama z »Ognjenikom«. Člani so pri tej priliki želi navdušeno priznanje. Nedeljska predstava »Ognjenika« bo pri znižanih cenah in bo menda edina predstava tega dela v tekoči sezoni.
* *
Sinočnja tretja predstava operete »Gejša« je bila zelo dobro obiskana. Občinstvo se je kmalu navdušilo ob gladkem in živahnem razvoju dejanja. V ospredju vs^ga ansambla stoji Udoviče-va, ki kot Gejša s svojo toplo igro in prisrčnim petjem žanje viharne aplavze. Pa tudi ostali igralci se čim dalje bolj utrjujejo v svojih vlogah, zlasti Savinova, Ha
rastovič, Rasberger, Skrbinšek in Kra ljeva. Tudi Starčeva je v svoji igri že zmernejša. Smeha in zabave je za vsa kogar dovolj in ne manjka tudi sladkosti za sentimentalne duše. Ni dvoma, da bo ta opereta še večkrat nudila občinstvu potrebno razvedrilo.
'Za koncert slavnega čelista Cassad6,
ki bo v četrtek, dne 25. tm. v veliki Unionski dvorani, se lahko že danes za-sigurajo mesta v trgovinah gg. Zlate Brišnik in Josipa Hoferja, od sobote dalje pa se bodo dobile tudi že vstopnice v istih trgovinah. Prihodnje dni prinesemo nekaj izvlečkov iz sijajnih mednarodnih kritik, ki poveličujejo umetnika. V petek, dne 26. tm. igra Cassado v Ljubljani, naslednjega dne pa v Zagrebu, nakar odpotuje zopet v inozemstvo. Čassado-a mora slišati ves Maribor.
Naše gorice,
glasilo Vinarskega društva v Mariboru je izšlo v 10. Številki II. letnika s sledečo vsebino: Sedemdesetletnica dr. Julija Stoklase. — Impregniranje ali prepajanje vina z ogljikovo kislino naravnim potom.
- Rezultati določevanja sladkorja in kisline v grozdju na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 1926—1928. — Društvene vesti. — Tržna poročila. — Drobiž. — Kmetijsko šolstvo. — Vprašanje in odgovori. — Kotiček uredništva in uprav-ništva.
Za generalnega konzula v Celovcu
je imenovan naš dosedanji konzul Mirko Milošev'č.
Na našo notico z dne 5. tm. glede vpra šanja napeljave elektrike v okoliške vasi Maribora nas prosi elektrarna v Fali za objavo sledečega pojasnila:
1. Res je, da si je pridržala mariborska mestna občina v pogodbi z elektrarno Falo pravico, da preskrbi okoliške občine s tokom. To pa za omenjene občine ni bilo kvarno temveč le koristno, ker je občina tudi svojčas že določila zelo ugodne cene toka, kar more za občine biti le koristno. Elektrarna Fala sedaj ne bi mogla nuditi posameznim odaljenim občinam glede na sorazmerno malo porabo toka ugodnejših priključnih pogojev kot občina Maribor.
2. V preskrbno območje mestne občine spadajo občine Studenci, Nova vas, Radvanje, Tezno, Pobrežje, Zrkovci, Št.
Peter, Lajteršperk, Krčevina, Rošpoh, Kamnica in Bresternica.
V omenjenem članku se namigava na domnevek, da je v Varaždinu naš tok cenejši kot na Teznu. Falski elektrarni še ni znano, kake detajlne cene bo določila varaždinska mestna občina po počet-ku obratovanja falskih naprav. Mislimo pa, da bodo tokovne cene gotovo višje kot na Teznu, ker je imela varaždinska občina z vsemi spremembami svojega omrežja jako velike stroške. Razen tega se pa Vraždin nikakor ne more primerjati s Teznom, ker je poraba toka Varaždina najmanj stokrat večja nego ona na Teznu.
Velika oddaljenost Varaždina ne igra nikake posebne vloge, ker je priključenih na dolgem vodu mnogo velikih porabnikov toka.
Končno še pripomnimo, da se od onih v članku navedenih občin v zadnjem času še nobena ni obrnila na falsko elektrarno in prosimo, da se dotične obrnejo naravnost na nas, nakar jim bo radevo-Ije dano pojasnilo, na kakšen način .uidejo najugodnejše do električnega toka.
Kedaj Izide državljanski zakon.
Kakor znano, je kralj Aleksander od narodne skupščine sprejeti državljanski zakon sankcijoniral že pretekli mesec. Kljub temu zakon še dosedaj ni bil objavljen v »Službenih Novinah« in torej tudi še ni stopil v veljavo. Kakor se poroča, bo objavljen šele v nekaj tednih. Obširna izvršilna določila v zakonu so že izgotovljena in bodo sedaj revidirana.
Izrabljanje deklet z dežele.
Pri razpravljanju o dotoku deklet z dežele v mesta je ravnateljstvo neke javne borze dela ugotovilo, da prebivalstvo ne pozna v dobršni meri ustanove javnih borz dela, vsled česar so z dežele prihajajoča dekleta pogosto predmet izrabljanja s strani brezvestnih ali speku-ativno mislečih ljudi. V mariborski obla tsi obstojata javni borzi dela v Mariboru in v Celju, ki brezplačno posredujeta de-o ter tudi drugače skrbita za brezposel-ne. Županstva naj z javnim razglasom na občinski deski in z običajAm ustnim oznanilom opozorijo prebivalstva na obstoj javnih borz dela. Dalje naj pri izdaji delavskih knjižic še posebej opozorijo vsakega prizadetega na to ustanovo.
Iz »častnega zapora«
je po poteku enega meseca prišel danes ob devetih urednik g. Viktor Eržen, ki je v Mariboru prvi okusil novi tiskovni zakon. Pred jetnišnico je čakalo nanj veliko število prijateljev, znancev in somišljenikov ter mu priredilo lep sprejem. Zvečer ob sedmih bo g. Eržen že govoril na shodu pri »Unionu«.
Železničarjem vpokojencem.
V svrho prolongacije imajo vpokojencl takoj predati legitimacije kakor običajno pri najbližji žel. postaji. Z legitimacijo je predati zadnji odrezek poštnega čeka o sprejemu pokojnine. Opozarja se, da ločenim ženam ne pripada legitimacija, kakor tudi ne onim vpokojencem, ki se pečajo s trgovino in imajo proiokolirano firmo. Provizijonirani delavci, rnilošči-narji in renfniki, ki so služili najmanj 5 let, in rentniki, če so 100% dela nezmožni, odnosno, če predlože zravniško potrdilo, da so za delo nesposobni, imajo v svrho nabave novih legitimacij predati slike in zadnji odrezek poštnega čeka najkasneje do 10. decembra
Karambol.
Včeraj je na avtobusnem postajališču pred Cafovo ulico neki osebni avtomobil trčil v avtobus. Avtomobil ni prehitro vozil in tudi avtobus je stal dovolj ob strani. Bil je nesrečen slučaj. Oba voza sta malo poškodovana.
V Dravo ga je hotel vreči.
Poročali smo že o' učinku zločestega »Šturma«, (mešanice starega vina in mošta). Ta mešanica znori človeka v razmeroma kratkem času. Dva prijatelja sta se dobro imela. Pijača jima je stopila v glavo in na tapet je prišel neki star račun med njima. Okrog polneči sta se po dravski brvi vračala domov in naenkrat sta si bila v laseh. »V Dravo te vržem, gaundr betrigarski — razumeš« — je bil bojni klic in že sta se ruvala na žive in mrtve. K sreči sta prišla mimo dva trezna pasanta, ki sta energično rešila situacijo, — enega od obeh pa skrajno nevarne — kopeli v hladni Dravi.
Nesrečni Stražgoufci.
Stražgonjci pri Pragerskem leže 20 km od Maribora. Pogostokrat obišče to selo požar. Tako tudi v torek popoldne. Začeli so goreti štirje objekti posestnikov Medveda Štefana, Beraniča Ivana in Blozine Marije. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Šikol, Gorice, Cirkovcev in Maribora. Zgoreli so poljedelski stroji, slama, seno, koruza, hrastovi hlodi, drva in drugo.
Neznana žrtev Drave.
Blizu vasi Starše, občina Sv. Janž na Dravskem polju, so našli na nialem drav skem otoku okostenjak nekega 30 do 40 let starega moškega. Mož je gotovo že tričetrt leta v vodi. Kosti se drži samo še nekaj kosov obleke, iz katerih se da sklepati, da je nosil kratke hlače iz ta-kozvane »hudičeve kože« in rudečkast štajerski jopič. Opasan je bil z usnjenim pasom. Opis je poslalo orožništvo na raz ne strani, da bi se ugotovila identiteta neznane žrtve — ponesrečenca ali samomorilca.
Stanovanjsko bedo
ilustrira zopet lOčlanska družina, stanujoča pod državnim mostom. Družin z večjim številom otrok se povsod branijo. Nekateri hišni posestniki pustijo stanovanja rajši prazna. Po en tak primer imamo sedaj v Koroški. Vrbanovi in Koroščevi ulici. Vidi se, da tudi 53 naglo in površno urejenih zasilnih stanovanj v dragonski vojašnici, v jahalnici in hlevih ne zadostuje. So pa še vedno ljudje, ki trdijo, da je v Mariboru dovolj stanovanj.
Splošno obrtno društvo za Maribor Ih okolico
priredi v nedeljo, dne 21. oktobra izlet v Ptuj, kjer se bo vršil ogled notranjih starinskih znamenitosti starega grada, tovarne Petovia, muzeja itd. Prijazen sprejem kakor skupen obed s ptujskimi obrtniki je zasiguran. Vsi člani in prija-j -.r Ya.se vabijo, da se s svojimi družinami izleta zanesljivo udeležijo!. Sestanek za odhod v nedeljo ob 8. zjutraj pred glavnim kolodvorom v Mariboru, povratek iz Ptuja ob pol 7. zvečeV.
slučaju izredno slabega vremena se o vrši lizlet z istim sporedom prihodnjo nedeljo, dne 28. oktobra. Odbor.
V r.l a r: - o r u.
r.-i.thor.M \ f. : E R N ! K .Ura
V n rt 3.
Kal se da vse zavarovati
LEPE NOGE, OČARLJIV SMEH, ŠKILASTE OČI. DOBRA ZAROKA —
SE DA ZAVAROVATI
VSE
Vaš nasmeh je čaroben, Vaše noge so divne, zobje biserni, oči prekrasne — vse to je pogoj lepega zaslužka, a je vse tudi minljivo in izpostavljeno raznim nevarnostim kakor vse na svetu. — Tako pravijo neštete zavarovalne družbe ter zavarujejo vse mogoče.
Slavna operetna diva Fay Marbe si je dala zavarovati svoj pikantni, neenakomerni obraz in dobi veliko zavarovalnino tedaj, če bi se ji obraz vsled bolezni ali r>a kake nezgode zlepšal. Tudi filmski komik Valter Hiers je dal zavarovati svojo groteskno, sključeno postavo.
Slavna Mistinguette je zavarovala svoje noge proti poškodbi s stotisoč dolarji, amerikanska plesalka Nadija Keen pa za nekaj nižjo vsoto svoje ustnice. Ko je dandanes vse polno konkurenc lepote in se pri eni oceni najlepša postava, pri drugi najlepše noge ali roke, pri tretji konkurenci celo najlepši hrbet, je razumljivo, da so vse te lepotice višek svoje lepote visoko zavarovale. Ameriška gledališka igralka Kitty Oordon ima svoj hrbet zavarovan s 50.000, neka njena tovarišica pa svoje roke celo s 100.000 dolarji.
Zavaruje se pa tudi to, česar bi se drugi silno radi iznebili. Tako je filmski komik Ben Turpin zavaroval svoje ški-Iaste oči s 100.000 dolarji. Komičen izraz njegovih oči mu nese na teden tisoče, dočim bi z normalnimi očmi zaslužil le malo in pri tem moral še težko delati. Če bi vsled kake bolezni ali nezgode izgubil svoj topi pogled, ki vzbuja večer za večerom pri publiki salve smeha, bi mu prišla zavarovalnina ravno prav za
ustanovitev katerega drugega poklica in posla. Krasne, dolge zlate lase neke igralke je pa zavaroval sam gledališki ravnatelj v strahu, da se ne bi igralka odločila za kratko pristriženo frizuro.
V Londonu se je neki mož, ki je bil že štirikrat oženjen, zavaroval proti ločitvi zakona. V Newyorku je več sfečnih zaročencev in ženinov bogatih dam, ki so se zavarovali za slučaj, da se zaroke raz-derejo. Neki privatni docent se je zavaroval na 10.000 dolarjev za slučaj, da tekom šestih let ne dobi profesure.
Trgovec z delikatesami v predmestju Newyorka se je zavaroval na večjo vsoto, ki je izplačljiva v slučaju, če se tekom treh let v istem okraju pojavi kaka konkurenca. Največ čudnih zavarovanj je v Ameriki. Zavarujejo se celo tihotapci alkohola in drugega prepovedanega blaga za slučaj zaipora, odnosno za nezgodo, da bi kot odpuščeni kaznjenci ne našli več svojega starega tihotapskega posla. V tem slučaju jim je zavarovalnina kapital, da se lahko specializirajo za kako drugo tihotapsko stroko. Neka družba zavaruje tudi ženske za slučaj, da ne dobijo moža. Zavarovalnina se izplača, ko doseže zavarovanka 40. leto starosti.
Neki bogati 401etni Anglež, ki je živel v strahu, da bo nekoč stradal, je pa sklenil po temeljiti zdravniški preiskavi zavarovalnino z neko družbo, ki zavaruje tudi hotele in restavracije, da bo po plačilu 5.000 funtov dobil pravico vsak dan svojega življenja v eni od največjih londonskih restavracijah obedovati in večerjati.
fučen otrok
Uprava mesta Washingtona ima težke skrbi s triletnim Robertom, ki je pričel žvečiti tobak in kadi tudi debele cigare. Mestni očetje so bili prvotno prepričani, da je vse, kar so slišali o tem otroku, samo lepa bajka. Ko pa so postale pritožbe vedno pogostejše, je moral urad za so-cijalno politiko poslati končno komisijo, ki je v resnici našla mladega kadilca sredi fotografov in novinarjev, ko je zadovoljno pušil. Komisija je zvedela, da je otrokov oče trgovec z duhanom. Ko je bil otrok leto dni star in se je neprestano drl, mu je dal oče vedno v usta pipo, nakar je bil mir. Otrok pa se je pri tem tako navadil duhana, da ga je kmalu pričel žvečiti, sedaj pa že celo puši cigare. Komisija pa je morala ugotoviti, da je o-trok zdrav in dobro razvit in da je sploh vsa hiša v najlepšem redu. Nato je pregledal otroka neki zdravnik, ki je izjavil, da kajenje otroku nikakor ne bo škodovalo, treba samo paziti, da ne bo vsrkaval dima od cigar. Posledica je bila, da je komisija potem izjavila, da se ne more več vmešavati v stvar, sosedi, ki so vložili pritožbe, pa se bodo že morali pomiriti. Že naslednjega dne so prinesli listi sliko otroka s cigaro, oče pa je postal spolšno znan kot glasovit človek v svoji stroki. Seveda so prihajali potem ljudje trumoma k njemu po cigare v trdnem prepričanju, da niso škodljive zdravju. Tudi dobra ameriška reklama, v kateri so Amerikanci sploh zelo iznajdljivi. , .
- — -
Najboljše lepotilo
Koliko dragih sredstev uporabljajo raz ne osebe obojega spola za negovanje lepote. Malokomu pa je menda znano, da je citrona najboljše in najcenejše lepotilo. Citronin sok, ki ga vribaš v kpžo, napravi kožo gladko in mehko in ji pri pravilni uporabi daje zdrav, cvetoč izraz. Zajedavci in druge kožne nečistine izginejo sčasoma popolnoma. Sok prodira v kožne luknjice, čisti, razkužuje in pospešuje kožno dihanje. Že ostanki citroninih lupin zadostujejo za vribanje, zato jih naj nihče ne odmetava. Rimljanom, zlasti rimskim ženam je bilo to lepotilo dobro poznano, uporabljali so citrono kot dodatek v kopeljih. Kopel s citrono, ki je zdrava za kožo in mišičevje, si napraviš na sledeči način: Kopalno kad napolniš z vodo, ki ima temperaturo + 40 do 42 stopinj, vanjo zliješ sok 2 do '4 citron, premešaš ga z vodo ju tako do-
sežeš pravilno temperaturo '-f 36 do 37.5 stopinj Celzija. Za negovanje lica in rok se priporoča, da režeš citrono na način, da dobiš samo toliko soka, kolikor ga trenutno rabiš. Seveda se vribanje ne sme pretiravati. Najbolje je, ako to storiš vsak večer, predno se vležeš k počitku. Pravilna uporaba citrone pokaže že v najkrajšem času uspeh in ti bo dokazala, da je citrona res najcenejše sredstvo za negovanje lepote.
Izdatki ameriških potnikou u Europi
V Hamburgu so te dni zborovali se-vero-nemški hotelirji- V referatu o gostilniških dohodkih iz tujskega prometa se je ugotovilo, da so Amerikanci tekom enega leta pustili v Evropi 770.000 dolarjev, torej skoraj 3 milijone mark ali naših 42 milijonov. Od tega odpade na Nemčijo 20, na Francijo pa celo 200 tisoč dolarjev.
 	"-m	■
Letalo pouzročilo požar
V Graudenzu je zgorela neka tvornica na način, ki je dosedaj še brez primere. Nad tvornico je letelo v višini 1.500 metrov veliko letalo. Ko je prispelo ravno nad tvornico, se je v tem hipu odtrgal rezervoar bencina in padel na tvornico. Pri padcu se je bencin vžgal in eksplodiral. Ogenj se je naglo razširil. V kratkem je bila vsa tvornica v plamenu in je zgorela do tal.
Honorar za nenapisano čelo
Rudyard Kiplina, znameniti angleški pisatelj, je tožil časopis »Nav Dawn« in zahteval odškodnino v znesku 70.000 Din« ker je ta list priobčil neko pesem z njegovim podpisom, ki pa ni bila njegova. Pisatelj je res dobil tožbo, ali pa mu je časopis tudi izplačal zahtevano odškodnino, ni znano.
Rustralci proti očpraui alkoholnih pijač
O priliki glasovanja za in proti uki-njenju alkoholnih pijač je bilo v avstralski provinci New South Wales oddano sledeče število glasov: 316.270 za uki-njenje, 789.554 pa proti. Velika večina se je torej izrekla za to, da naj se pije še naprej, kar je bilo v vsej Avstraliji od Prijateljev sladkega vinca in grenkega žganja sprejeto z velikim navdušenjem.
Koučeg zaročenke
Anita je bila hčerka bogatega fndustri-jalca iz Lodza in obdarjena z vsemi znaki lepote, s katero se morejo Poljaki ponašati. Živela je seveda v največji udobnosti in so ji starši ustregli vse, kar je hotela. Pozimi so šli najug, poleti pa so se mudili na morju. Letos je bila lepa Anita z očetom v Sopotu. Kmalu je postala tamkaj središče družabnega življenja. Mladeniči so kar tekmovali med seboj, kdo bi se ji bolj prikupil, toda Anita je ostala hladna, dokler ni tudi ona končno občutila, da je zaljubljena. Zmešal jo je mladi grof Wittgenstein iz Berlina, ki se je naglo zaročil z njo in je v zaroko privolil tudi oče. Zdi pa se, da je bilo nekoliko težje z zaročenčevimi starši, kajti oni niso privolili v tak »mešani« zakon. Toda Anita je bila toliko gracijozna, da je mislila, da se more spustiti v boj. Hotela je oditi v Berlin, da osebno zlomi odpor plemenitaških staršev njenega zaročenca. In res se je odpeljala po morju, grof pa z vlakom. Prišel je seveda tako poprej v Berlin, da je pripravil teren pri stariših. Predno sta odpotovala v Berlin, je dal grof svoji zaročenki v dar lep usnjat kovčeg z grofovsko krono in potno torbico. Potne listine in prtljaga so bili v redu in Aniti se torej ni bilo treba bati, revizije. In res je šlo vse gladko, le glede ročnega kovčega so pričeli obmejni organi sumiti. Preiskali so ga in našli na dvojnatem dnu polno morfija in kokaina, ki naj bi bil na ta način utihotap-ljen v Nemčijo. Anita je plakala in se jezila, prosila in dokazovala svojo nedolžnost. A vse ni nič pomagalo. Prepeljali so jo v Sopot, kjer je prestala noč v zaporih, dokler je ni naslednjega dne rešil njen oče. Takrat pa je Anita prisegla, da ne bo nikdar več gledala na grofe in monokle. Padla je namreč v roke nevarnemu sleparju in tihotapcu, ki ga oblasti že dolgo zasledujejo.
  -W
Zuest pes
Trgovec Hickey iz Bostona se je preteklo leto odpeljal z avtom v Kalifornijo in je vzel s seboj tudi štiriletnega policijskega psa Harvarda. To .e bil zelo inteligenten pes, ki je poznal ne samo glas svojega gospodarja, temveč tudi ropot njegovega motorja. V bližini Los Angelosa se je gospodar nastanil pod prostim šotorom, pes pa se je potepal naokrog. Lepega dne je nenadoma izginil. Gospodar je zaman 14,dni inseriral po listih in objavljal nagrade. Čeprav je imel pes okrog vratu natančen naslov lastnika, vendar se ni nikdo javil, da bi ga kje videl. Očividno je nekdo šiloma zadrževal psa. Končno gospodarju ni ostalo nič drugega, kakor da se vrne brez psa v Boston. Nekoč je ravno pospravljal pred vratmi svoje vile. Kar se nenadoma pokaže njegov pes, ves krvav, sestradan in zapuščen. Padel je takoj na tla in se šele čez več tednov zopet popolnoma popravil. Pes je v 6 mesecih predirjal 4.500 km dolgo pot od Los Angelosa v Boston ter iskal svojega gospodarja, ki ga je izgubil, dokler ni prišel končno po strašnih težavah zopet srečno k njemu.
Po IZ. letih
James Powel, ki je sedaj 35 let sitar, je odšel 1. 1914 kot dobrovoljec v angleško vojsko in je bil odposlan na francosko fronto. L. 1916 je bil označen kot pogrešan. Njegovi starši so se zaman trudili, da bi kaj zvedeli o usodi svojega sina. Kmalu so se tudi oni sprijaznili z mislijo, da je James mrtev. Obe njegovi sestri sta zaposleni kot natakarici v neki restavraciji v Carbicu. Ko je ena izmed obeh te dni stregla nekemu gostu, je nenadoma obstala in vzkliknila. V gostu je spoznala svojega brata, ki ga je že 12 let pogrešala. Lahko si mislimo, kako veselo je bilo svidenje. Obe sestri sta odšli takoj z bratom na dom staršev, ki so priredili pri tej priliki v znak radosti veliko gostijo. James je povedal, da je bil 1. 1916 ujet, po prevratu pa je dosedaj blodil po svetu, ker se še ni hotel vrniti domov.
Skromnost.
»Obtoženec, ali hočete še kaj roveda-ti, predno se razglasi sodba?«
»Slavno sodišče, samo to, da sem bil V.edno z malim zadovoljen.«.
J
K prvenstveni tekmi ASK Primorje: SK Ilirija.
Kakor doznavamo, je z ozirom na ne-povoljna časopisna poročila o poteku prvenstvene tekme ASK Primorje—SK Ilirija odbor ASK Primorje povabil SK Ilirijo na prijateljski match, ki naj bi se vršil v nedeljo, 21. tm. Sicer nam do danes ni znano, ali se je SK Ilirija odzvala temu vabilu, vendar smo prepričani, da bi športna javnost prijateljsko tekmo med imenovanima kluboma z zadovoljstvom pozdravila.
&
0	Zimski	šport.	'
Smučarji! Zimskošportna sekcijaISSK »Maribor« sklicuje za 19. tm. ob 20. uri v kavarno »Jadran« obvezen sestanek vseh zimskih športnikov, v prvi vrsti smučarjev tekmovalcev. Na sestanku bo poročal načelnik smuško-tehničnega odbora J. Z. S. Saveza g. Gnidovec o tekočih zadevah smuškega značaja. Z ozirom na važna poročila in ker priredi v tekoči sezoni JZS Savez na Pohorju smuško tekmo za državno prvenstvo, po živa sekcija smučarje vseh klubov, da se tega sestanka sigurno udeležijo. Zimskošportni savez priredi tudi letos krat-' kodnevne smuške tečaje na Pohorju ter se bodo na tem sestanku sprejemale pri-jave udeležencev.
Prauda rači srca kraljice
V Nantesu na Francoskem se bo vršfl v kratkem nenavaden proces. Gre namreč za srce neke pred 400 leti umrle kraljice. Ana Bretanjska, soproga kralja j Ludovika XII. je bila nesrečna ženska.] Ona namreč ni ljubila svojega kraljev-^ skega soproga, temveč nekega plemenitaša, ki ga pa ni smela poročiti. Na" smrtni postelji je odredila, da naj ji vza«‘j mejo srce iz telesa in je prepeljejo v Brej tagno. Tako se je tudi zgodilo. Par let je^ počivalo srce v neki zl^ti skrinji v cer-j kvi v Nantesu. Od tam je prišlo v muzej, departmana Gornja Lovre, ki je istotako; v Nantesu. Pred pol leta pa je tudi me-j sto Nantes samo zgradilo svoj lasten’ muzej in zahteva sedaj, da se prenese! srce kraljice Ane tjakaj. Departma pa no j če o tem nič slišati, češ da si ni srce j kraljice Ane od mesta izposodilo, temveč j je prejelo srce v dar. Sedaj bo moralo s odločiti sodišče, komu prisada srce tei nesrečne kraljice.
Kneginja, osumljena umora j
V Toulonu je bil pred par dnevi nmo»-jen slikar Latil, sin bogate tonlonske rodbine. Zvečer so ga še videli v mondeni! družbi, zjutraj so ga našli pa mrtvega, o-čividno umorjenega. Umora je osumljena kneginja Galicin, hči nekdanjega carskega raškega poslanika v Bernu. Gali-* cin se je zadnji čas mnogo družila s sU-karjem Latilom in tudi zadnji večer so jo videli v njegovi družbi. Drugo jutro, ko je bil slikar najden mrtev, je pa ni' bi-' io več v Toulonu.
Gotovo znamenje.
»Videl sem Vas včeraj sprehajati se S \ soprogo.«	(
»Tako? Ali poznate mojo ženo?<	^
»Ne. Včeraj sem jo prvič videl.«	-m
»Kako potem veste, da je to ravno ! moja žena?«
»Ker niste ves Čas z njo govorili.*
V ministrstvu.
»Zakaj ona dva gospoda ne delata?* '
»Saj čita eden časopis!«	t
»A drugi?«
»Ta pa čaka, da prvi prečita.«
Točno po zdravniškem navodilu.
Šef: »Bolnega ste se javili, osem dni vas ni bilo v pisarni, zadnjič ste pa v kavarni igrali biljard.«
Uradnik: »Oči me bolijo in zdravnik je ^ dejal, naj počivam in gledam v zeleno.«
Zna si pomagati.
Profesor je stavil medicincu težko) vprašanje ter vprašal: »No, kaj bi storil j v tem slučaju kot zdravnik?«
»Takoj bi Vas poklical, gosood profe?* sor!«
Mariborski V F C F V N T K Infra
V Mar!Koru. 'dr-e 18. X. '1928.
Edgar WaUace:
Zaba z masko
(The Feltowship with the Frog.)
»Zopet doma!« je dejal kratko in prisrčno. Oče mu je skrivaj pod mizo stisnil roko tako močno, da ga je skoraj boleio.
»Ray,« ravnateljsko mesto pri Mait-landu Ti mislijo dati. Johnson Ti to pd-nuja. Kaj misliš, sinko?«
Ray je zmajal z glavo.
»Za vodstvo Maitlandovega podjetja sem ravno tako malo sposoben kakor za prezidenta državne banke,« je dejal z nasmehom. »Ne, ne, papa, moje želje danes niso več tako pretirane kot nekdaj. Mislim, da bi se tudi obro preživel s kopanjem krompirja-«	%
Stari je zamišljeno strmel predse.
»Jaz — jaz hi res nujno rabil pomočnika pri svojih filmih, če bodo moji uspehi res taki. kakor mi Selinski prerokuje. Medtem lahko tudi sadiš krompir, ko bo lila enkrat omožena.«
»F1a.se moži? Ali res? Ela!« Ray ie sestro objel. »Ali Ti ne bo škodovalo' to, kar se je z menoj zgodilo?«
»Ne, ne, moj dragi, sedaj ne več.*
»Kaj misliš s tem reči?« je vprašal 'ohn Bennet, ko je videl, da se je hčerkino iice stemnilo.
»Na nekaj zelo neprijetnega sem mislila napa.« — Nato je povedala vse o strašnem obisku.
»Kaj, žaba Te hoče za ženo?« je vprašal Ray ves začuden. »To je neverjetno! In Ti si videla njegov obraz?«
»Ne, ne! Nosil ie masko,« je odvrnila. »Ne govorimo rajši o tem.«
Vstala je in pospravila posodo.
»Strašna noč je nocoj,« je dejala, ko sc je vrnila iz kuhinje. »Veter je odpri okno in ugasnil luč. Lije kakor iz škafa.«
»Vše noči bodo od sedaj naprej dobre in prijetne za mene,« je menil Ray in ne! tf kakor jok se je vmešalo v njegov smeh. O strašnih, smrtnih mukah še ni spregovoril niti besede. Z očetom sta to brez besed zapisala in izročila med težke sanje,
»Zapri vrata na dvorišče,« je dejal oče, ko je F.la zopet odhajala v kuhinjo. Moža sta ostala sama, kadila sta ter se ukvarjala vsak s svojimi mislimi. In tedaj je začel Ray očetu pripovedovati o Loli.
»Ne verjamem, da je bila hudobna, oče. Saj ni mogla slutiti, kaj se bo z menoj zgodilo. Načrt je bil tako peklensko izdelan, da sem do zadnjega — do ure, ko mi je Gordon vse razložil, živel v prepričanju, da sem Bradya res usmrtil. Mož, ki je skoval ta načrt, mora imeti možgane največjega stratega.«
Oče je prikimal.
»Vedno sem si mislil,« je nadaljeval Ray, »da ima Maitland neke zveze z žabami. Prvič sem to uganil, ko je nepričakovano prišel v Heronklub — — — Kaj Te vznemirja, oče?«
»Ela!«, je zaklical John Bennet. Iz kuhinje pa ni bilo odgovora.
»Ne bi rad, da ostane sama zunaj. Pokliči jo Ray!«
Ray je ostal in odprl vrata. Kuhinja je bila temna.
»Luč! Prinesi luč, oče!« je zaklical. John Bennet je hitel za njim.
Kuhinjska vrata so bila zaprta, a ne zapahnjena. Nekaj belega je ležalo na tleh in Ray se je sklonil, da pobere. Bil je kos predpasnika, ki ga je nosila Ela med. kuhanjem. Moža sta se spogledala in Ray je skočil nazaj v sobo ter se je vrnil s prižgano vrtno svetilko.
»Mogoče je na vrtu,« je vzkliknil, odprl vrtna vrata ter vpil v viharno noč.
Deževalo je z vso močjo in veter je tulil. Ko sta prehodila par metrov, staže bila mokra do kože. Ray je svetil po tleh. V mokrem pesku je zapazil sled - ve rmo gih stopinj — med velikimi tudi nule — gotovo Eline. Na trati se stopinje niso več razločevale, pojavile so se pa zopet ob plotu in pri vratih. Ta vrata so vodila na not za hišo. Vrata, navadno zaprta, so bila tokrat odprta in Ray je prvi opazil sled avtomobila. Sled je vodila na de .sno.
»Oče, da bova sigurna, preučeva vrt še enkrat. Tudi sosede bom poklical na pomoč.« Šla sta skozi vrt, a nista našla nobene sledi več.
»Pelji se v mesto in telefoniraj Gordo-nu,« je dejal oče in njegov glas je bil čudno miren.
Ray se je odpeljal s kolesom, a se je čez četrt ure že vrnil.
»Telefonska zveza jc pretrgana,* je dejal obupano. Iz najbližje garaže sem pa naročil avto, da se peljeva za sledjo.« Istočasno z najetim avtomobPom se je od londonske strani pripeljal tudi Dickov avto.
Iščemo lokal	Stalne krajevne zastopnike
	proti stalni mesečni plači poleg dobre provizije, sprejmemo takoj za likra-tiven predmet. Cenj. ponudbe pod .Uspešno* na upravo lista. 1978
od 150 do 200 m* z odgovarjajočim dvoriščem za več let v najem. Ponudbe na S p e c t r u m d. d. tvornica ogledala i bru-sione stakla Zagreb, Samoborska cesta 11	
Kolonijalno in špecerijsko blago najboljše kvalitete nudi najugodneje na drobno in debelo	la l»i in z motorao žago se priporoča ICaroS Kresnik DrZavna CGsta St« 20
Koroška cesta 1® mi	
Iščemo oiebe	»ŠTAMPILJKI MT. SOKLIČ JI
v vseh mestih	Zastopniki sc S8čejo!
kot vodje fllljalk. Posebnega znanja, skladišča ali kapitala za podjetje ne zahtevamo. Mesečni dohodki okrog 150 do 200 dolarjev. Vprašati na: 1966 The NoveBty-Company m Valkenhlirn Llmburg (Komand)	Za Vse svete Lakiranje in pozlačanje starih nagrobnih križev in spomenikov izvršuje najboljše Gustav PhilioD
	• * aa aaa m a# •pecijaliat u črkoaliknnje Maribor, Vetrinjska 11 Obrt obstoja od leta 1902
Gordon je videl že iz obrazov očeta in sina, da se je moralo nekaj strašnega zgoditi. Kratko in stvarno so se razgovorili. Dick je šel v kuhinjo in iz kuhinje za sledjo, ki je vodila na cesto. Na cesti je bil že Elk, ki je s svojo električno svetilko počasi in metodično preiskoval tla.
»Tu je tudi ozka sled kolesa,« je dejal. Za navadno kolo je pretežka in pregloboka, za avto pa prelahka. Izgleda, da je od motornega kolesa.«
Dick je pregovoril Raya in očeta, tla sta se vrnila v hišo in preoblekla. Vrnila sta se zavita v dežne plašče in vsi so zasedli Dickov rumen avtomobil. Sled, kateri so sledili, se je videla kakih 5 milj naprej, potem so pa prišli v neko vas. Tu jim je povedal stražnik, da je pred kratkim časom privozil mimo avtomobil, kateremu je sledil neki motociklist.
»Ali je vozi! motociklist takoj za avtomobilom?« je vprašal Elk.
»Ne, sledi! mu je v razdalji dobrih sto metrov,« je odvrnil policist.« Hotel sem ga zapisati, ker njegova svetilka ni gorela, a se ni zmenil za moj poziv.«
Ko so prevozili še dobro miljo, so prišli na trdo, svežo kitonizirano cesto, kjer se je izgubila vsaka sled. Vrhutega se ie cesta razcepila še na tri poti, na katerih |
tudi ni bilo videti sledov avtomobila ali motorja.
»Poskusimo z desno cesto,« je ;ekel Dick.
česta je bila makadamizirana in ko so se pripeljali do prve vasi, je nočni čiivaj na Dickovo vprašanje zmajal z glavo.
»Ne, gospod, tekom dveh ur se ni nihče peljal skozi.«
»Nazaj moramo,« je dejal Dick z obupom v srcu. Z največjo brzino so se vrnili do križišča. Vožnjo so nadaljevali po srednji cesti in ko Še niso bili daleč, je zapazil Dick rdečo luč nekega stoječega avtomobila. Njegove nade se pa niso izpolnile.
(Dalle prfhodnliC.)
Preveč jih je.
»Varujte se, moj mož bo vsakega u* strelil, ki bi si me upal poljubiti!«
»Vsakega? Ali ima strojno puško?*
Moderna deca.
Ivica: »Kdo je bila Mojzesova mati?«
Janko: »Faraonova hčerka.«
Ivica: »Ni res, ona ga je samo našla v bičju in vodi, mati njegova pa ni bila.«
Janko: »Seveda, to bi lahko vsaka rekla.«
JMMMB! JLUBaiHM!.1
dotals« m Mcfjahr. un«w
Ob£in*t»« : votk* b*o«d« 30 p. uajmf.nvfti znsock Din £>•---
1111 w yj.«gg. <111 ■■11 ■ ■	1U J 1111. m« * lili M »M "IIM IU.1I
BMati oglasi
žen#**, dopMMDj« in •(*>• tr»ww*oge rsMucnsga gnai-aja: oaKa b«Mda 50 p, najmanj« zneask Din tO-—
Velika izbira sukna
za moške in ženske plašče od Din 50.-— naprej pri 1. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	XX
Samo Din 26—28 plačate zq podplatanje ženskih čevljev in Din 2—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlie sprejema v popra-• vilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	1898
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Suha bukova drva,
premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti.	1872
Veliko prazno sobo,
pripravno tudi za loka! ali delavnico oddam. Naslov pove uprava lista. 1995
Otcmane,
lestenec, 2 blazinasta stola itd. na prodaj. Krekova ulica 8, I. nadstr. desno.
1996
Hlapec za konje, samec, mlad in močen, se sprejme s popolno oskrbo in plačo pri špediciji A. Reisman, Vojašniška ulica 6, Maribor.	1936
Oddam takoj ali s 1. novembrom lepo solnčno sobo s posebnim vhodom v bližini parka mlademu, solidnemu gospodu ali dijaku. Naslov pove uprava lista- 1990
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnei.še in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
1879
Kolesarji pozor!
Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Bosch«. Posežite po njih dokler traja zaloga. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.
1887
TAPETNIH1
OSKAR WISTAN
Maribor, KoroSfova u. 4
se cenj. občinstvu najtopleje priporoča. - Izvršuje popravila tudi na domu.
Kmetovalci pozor?
Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro vse-srr.r.isko preizkušeno sredstvo redilni prašek za živino, posebno za prešiče:
jiismir
zakonito zavarovana znamka
Samo poskusite in prepričali se bodete! Dobi se v vseh trgovinah na deželi in v glavni zalogi
A. KOSEC, MARJBCm
Bogoj-mr Divjak
MARIBOR
Trgovina z dvokolesi in pnevmatiko. Isto-tam dobite tudi vse sestavne dele.
Glavno zastopstvo svetovnih koles
Waffenrad-Stey«r
Mehanična delavnica z električnim pogonom za popravila dvokoles in motociklov. Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje.
Trgovina: Glavni trg 17	1590
Delavnica: Kljuiavnlčarska ul. it. 1
Prva in najstarejSa tovarna glasovlrjev
A. FiedSer & Sohn
Graz, (SeelermarR) Blsmarckplatz Nr. 2
Najboljša izbira. Zastopstvo svetovnih tvrdk Bfisendorfer, Stlngl-Orlgt* nal. Pclllk, Nemctschke-planlnl etc, — Plačilne olajšave dajemo tudi za inozemstvo.	19^7
Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdaiatelia in urednik Fran BroiovlJv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna <L d. predstavnik
Stanko Deteta v Maribora.