POUK IN ZABAVA Vreteno. Sestavil /. W. __H I a I a I a a | a Besede značijo: I a a a I a I c *• samoglasnik; ¦~—'-----------------------—¦ 2. mesto ob Egejskem morju; lcdjdjddee 3. mizarsko orodje; ~l —i-----V~.-----7 |-----. I ~"| 4. mesto v Slavoniji; e | e | h | i * | ' ' I 1 1 5. mesto ob južni Moravi; k | lc | k | 1 1 1 | I TJ^Tnj 76; pcfaj^jo^jgorf-vili; |nln|n|o|o|o|o 8. sesalca; 1 i -------,---------------•—¦ y. glavno mesto evropske drzave; I r r I r | s I s I 10. soglasnik. I . I ~i j I I Srednja navpična vrsta znači ime evropskega | t | u | v | v | vladarja. El Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. Rešitev novoletne zastavice v 1.-2. štev. Bogdan in Magda težko pričakujeta novoletnega nZvončkaH Prav (ali vsaj približno prav) so jo rešili: Zdravko Gobec, Celje; Ivanček Špajzar, Lava-Celje; Martin Rozman, Laška vas, p. Štore. — Letos smo se namenili, da vsakokrat poklonimo enemu izmed rešilcev primerno darilo. Obdarovanca nai vedno določi žreb, ki si je danes izvolil Martina Rozmana. Dobil je v dar Rapetovo novo knjigo »Tisoč in ena noč«. Prihodnje darilo: povest Ilke Waštetove »Mejaši«. — — ' —"¦ Janka Kersnika spisi za mladino. ijani 1924. Natisnila, izdala in založila Uči« Janko Kersnik: Izbrani spisi za mladino. teljska tiskarna. Str. XCV + 416. Cena Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z ris» elegantno vezani knjigi Din 60. — Janko bami okrasl Anton Gojmir Kos. V Ljubs Kersnik je eden onih naših pisateljev kla* 92 XXVI—3 in 4 ZVONČEK sikov, ki ga bodo čitali stari in mladi še »Porednica ti!« ogorčeno zamahne uboga dolgo, dolgo z največjim užitkom, ko bodo veverička z repom. »Pojedla si moje jedrce mnogi drugi, katerih imena se trenutno — sedaj se mi pa še smeješ.« bleste v našem slovstvu, že davno pozabs »Ne zato, ker sem pojedla tvoje jedrce,« ljeni. To nam dokazuje dejstvo, da je odgovori veverica; »smejem se zato, ker večina njegovih zbranih spisov že davno vidim, s kakšno častjo in dostojanstvom pošla. Njega romani in povesti so še vedno nosiš moj piškavi oreh. Popustila si jedrce najbolj priljubljeno čtivo našega občinstva in švignila za prazno lupino, ki sem jo in njegove klasične slike in črtice je v naši vrgla z drevesa jaz.« književnosti še do danes malokdo dosegel. Veverička natančno pregleda oreh, zapazi Prav hvaležni moramo biti zato Erjavcu in v njem luknjico in ga mirno spusti na tla. Fleretu. da sta pri svoji znameniti mladin« A veverica se še bolj zasmeje. ski izdaji naših klasikov posegla že sedaj po »Nerazumljiv mi je tvoj smeh, tovari« tem našem pisatelju ter ga tako uvedla tudi šica,« reče veverička užaljeno. »Povej mi medmladino, ki ji jebil Kersnik doslej skoro vendar, kakšno korist imaš od tega, da se nedostopen. Urejen je ta zvezek, kakor so mi toliko smeješ?« urejeni vsi dosedanji zvezki te zbirke. Uva* »Ah, kdo bi se ti ne smejal, ko si pa ja čitatelja v spise obširen in nadvse skrb* tako neumna!« odgovori veverica. »Jedrce, no sestavljen življenjepis z oceno pisatelje« ki si ga pustila na mahu, je bilo sladko. vega dela, nato so Kersnikovi spisi razs A tisočkrat slajše jedrce si mi pripravila deljeni v pesmi, odlomke iz romanov in s tem, ko si pobrala moj piškavi oreh...« novel, povesti za ljudstvo, slike in odlomke In veverica z glasnim smehom izgine v iz listkov in člankov, zaključuje pa delo goščo. Ob prazni lupini ostala veverička pa zanimiv tolmač. Glede teh spisov je ome« žalostno nagne glavico in se samo čudi: niti, da vsebujejo nekaj sestavkov, ki jih »Da more biti škodoželjnost tako sladko v drugih Kersnikovih izbranih spisih ni, jedrce — ne, tega doslej pa še nisem ve* glede življenjepsa in tolmača pa, da vse^ dela... Ej, tovarišica, velik je tvoj greh, bujeta mnogo velezanimiga, doslej še ne« večji od moje neumnosti!« objavljenega gradiva, zaradi česar ima ta Jernej Popotnik. Erjavčeva - Fleretova izdaja velik pomen tudi za odraslo občinstvo. Knjigo je bo» Naša priloga. gato in okusno okrasil akademični slikar Današnjemu »Zvončku« prilagamo sliko A. G. Kos, zaslužna založnica ji je pa pre* v barvotisku »Zima«, ki jo je v izvirniku skrbela tako zunanjo opremo, da lahko izvr§U akademični slikar Maksim Gaspa< prištevamo to zbirko k najelegantnejšemu ri Naša priloga, ki jo je brezhibno natis* izdanju našega povojnega knjižnega trga. nila jjčiteljska tiskarna, dela temu odlič* Ker je cena glede na obširnost in opremo nemu zavodu vso čast, našim naročnikom knjige izredno nizka, upamo, da bo občin« pa naj jgj^ veselje. stvo pridno segalo po njej. Iz šolskega pouka. Sladko jedrce. V e r o u k. Visoko na orehovem drevesu je čepela Bog gjoveka je ustvaril, veverica s privihanim repkom in z ore* svet jn vsej ^ar v njem živi, hom med tačicama pred mrdajočim gob» um čioveku' je podaril, čkom. Dolgo časa je glodala, preglodala dvignil ga nad vse stvari. naposled trdo lupino, ali — ojoj! — oreh je bil piškav, v njem ni bilo toli zažele* Zemljepis m zgodovina. nega in težko pričakovanega sladkega je» Od ledenih velikanov drca. In veverica je prazni oreh jezno za« do morja brezkončnih mej lučila z drevesa, potem se pa še sama rodi bivajo Slovanov — pognala po vejevju navzdol proti tlom. da sloveli bi vselej! Ko skoči na tla, zapazi tik ob deblu P e t j e orehovo jedrce, lepo položeno na mah, in pesem naga ^^ ga naglo pohrusta. y davnih dneh -e čez zemJj6 »Stoj, nesrečnica, stoj — kaj vendar in na ^^ ^o slovela, delaš?« zapiska tedaj nekdo za njenim fer jo ljubimo zvesto. hrbtom. »Ali ne veš, kaj je tuja lastnina?« ,T. •¦ !» i lelovadba. Vevenca se najprej prestraseno ozre, ko pa vidi, da stoji pred njo njena tovarišica, Moč. razum in trdna volja prav mlada veverička, držeča med tačkama .preobrazijo ves svet; njen prazni, pred trenutkom na tla vrženi ^o Matjazeva bo volja oreh, tako da ne vidi v njem izdolbene pojdemo naš rod otet! luknjice, se veselo posmeje. Fr. Ločniškar. r--~ — ¦" 93