Jašubeg en Jered ISSN 1855 - 6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje +386 40 642 356 bojan.ekselenski@gmail.com www. drugotnost.si Sourednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša Borštnikova 33, 2000 Maribor +386 41 732 342 andrej@andros.si www.andros.si Društvo Zvezdni prah Maribor Stritarjeva 24, 2000 Maribor www.zvezdni-prah.si Naslovnica: Anatolij Sidorov: Major RoboTotaRTs12 Copyright © 2014 društvo Zvezdni prah Vse pravice pridrzane. Besedila, slike in oblikovne resitve je prepovedano kopirati na kakrsenkoli nacin brez dovoljenja izdajatelja. NOVOPECENI ■ Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenega periodicnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jasubeg en Jered torej orje ledino. ■ Kaj lahko avtorji pričakujete? Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej. ■ Kam poslati svoje umetnine? Svoje umetnine posljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com Cenjeni ljubuelji fantastičnega, gamerji, geeki, sanjači in pustolovci! Ste navdušeni nad znanstveno fantastiko, fantazijo, grozljivkami, au računalniškimi igrami? Se večkrat sprašujete, če ste res edini geek v celi Sloveniji? Bi raje bili doma na Šajerskem kot na Štajerskem? vstanite izza ekranov, odložite tipkovnice, miške in posezite po pravih orožjih • svinčniku, papirju in domišljiji. Junaki vašega kova vas vabimo, da se nam prioružite na orugi slovens« gamersh mini - konvenciji GoeuCoH 2014, kjer vas bomo člani društva zlati gobun popeljali v razburljivi svet namiznih iger igranja domišljijskih vlog. Postavili se boste v vloge bojevnikov, učenjakov in PUSTOLOVCEV IZ RAZLIČNIH SVETOV IN SE Z NAMI PODAU NA NEPOZABNO POTOVANJE PO NAŠI IN VAŠI DOMIŠgiJI. Vsaka pustolovščina ima svoj > prvi korak. Zato je na vas. da 1 8. aprila od 17. ure in 1 9. aprila od 1 3. ure dalje vstopite skozi vrata Kulturnega Inkubatorja na Koroški 18 v Mariboru. Predznanje in pripomočki niso potrebni. Vstop je prost. I* I:•. ATHFinnep A KC l",'ti"-'" - c,, h o. »»miti O H'!?! OtrtJOtltiSLCVtMl» MMITUSTVO U KnMMitWINjt INAMKT. KULTURO IN iWT OCENJEVALNI STANDARDI Za ocenjevanje filmov v kinu in na DVD ter knjig uporabljamo naslednja merila: FILM V KINU: 2,0 - zgodba (njena izvirnost, izvedba v scenaristicnem pomenu, ipd.), 1,5 - izvedba (glasba, reziserski prijemi, kamera, posebni ucinki), 1,0 - igra (verodostojnost igre, vzivetost v vlogo, prepricljivost, ipd.), 0,5 - tehnicna kvaliteta izvedbe (3D, kvaliteta slike, zvoka). DVD FILM: 2,0 - zgodba (isto, kot pri filmu v kinu), 1,0 - igra (isto, kot prej), 0,5 - oprema skatle (bonusi, kvaliteta ovitka, dodatne vsebine), 0,5 - razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za zahtevan denar), 1,0 - tehnicna kvaliteta dobljenega (kvaliteta slike, zvoka). KNJIGA : VSEBINA (max. 5,0) 3,0 - zgodba (njena izvirnost in njeno vodenje od zacetka do zadnje strani), 1,0 - izvedba ideje (zanrska umescenost, preseganje ali stapljanje zanrov) 1,0 - podajanje zgodbe (jezikovna vsecnost, izvirnost, jezikovna barvitost v skladu z zgodbo, ipd.), OBLIKA (max. 5,0) 2,0 - oblikovanje (kako je knjiga oblikovana, prelom knjige, ipd.), 2,0 - spletna podpora in vsebinski dodatni bonboncki, 1,0 - dobljeno za denar ali razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za svoj denar v primerjavi s primerljivo konkurenco). Najvisja mozna ocena v vseh primerih je 5! Tako, zdaj veste kaksna so merila. Pri vsakem opisu bo analiza, kje je izdelek dobil in kje izgubil ter seveda skupna ocena. A SEDEM - PRAVLJIČNO ŠTEVILO Andrej Ivanuša S to številko fanzina prehajamo Ze v sedmo leto izhajanja. Vsekakor vztrajamo in kolikor mi je znano, smo najdlje izhajajoči fanzin na slovenskem ozemlju. V tem trenutku ob nas vztrajajo le se pri Gil-Galadu z njihovo revijo Sijoča zvezda. Sedem je pravljično stevilo, drugo najpomembnejse za stevilom tri. Zakaj ravno sedem? Ena izmed razlag govori o poganskem izvoru sedmice. Ljudje so si pri iskanju odgovorov na različna vprasanja od nekdaj pomagali z nadnaravnimi bitji. Zavedali so se pomena Sonca, Lune in s prostim očesom vidnih planetov. Ker jih je bilo skupaj sedem, je bilo tudi bogov sedem. V islamu je znanih sedem nebes. Seveda astrologom ob merjenju časa ni preostalo drugega, kot ugotoviti, da je v tednu ravno sedem dni. Sedem je tudi stvari, ki si jih nasi mozgani lahko največ zapomnijo. Sedmiča je v pra-vljičah in tudi v vrazeverju tako pomembna, ker predstavlja relativno veliko, vendar se ne nepredstavljivo stevilko. Sedem let nesreče se slisi grozno, a je se vseeno znosno. Torej je sedem let izhajanja JeJ tezavna naloga, ki pa je bila znosna. Ne vem koliko vam ustreza zasnova fanzina, vendar skusamo biti kar se da raznoliki in prinesti kar se da sveze noviče, čeprav nam trimesečno izhajanje povzroča tezave. Druge tezave pa dejstvo, da počnemo vse prostovoljno. Verjamem, da bi mnogi radi brali »ta pravo« spekulativno revijo. A problem je ze dobiti avtorje, ki bi sploh zeleli napisati prispevek za JeJ. Tam pa bi bilo prispevke potrebno tudi honorirati, a kljub vsemu je kritična masa slovenskih bralčev premajhna, da bi bila zadeva rentabilna. Vsi se otepamo »drzavnih jasli« in kritiziramo tiste, ki so prejemniki nabranih davkov in prispevkov drzavljanov. Saj vem, da so mnogi tam tudi neupravičeno. A dokler ni toznika, tudi sodnika ni. Spostovani bralči, če je med vami kdo, ki ga karkoli zuli na področju spekulativnih umetnosti, ga z veseljem povabim, da se pridruzi ustvarjalčem JeJ. Poleg zgodb isčemo se teoretične zapise o spekulativni umetnosti. Le z večjim stevilom sodelavčev lahko dvignemo kakovost fanzina in prezivimo se nadaljnjih pravljičnih sedem let(nikov). PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ... Kot vedno pričenjamo stevilko z uvodnim modrovanjem, spekulativnimi novičami in z rubriko O življenju, Vesolju in sploh Vsem. Vse skupaj začinili se z Vesoljskim humorjem. ^ Več na straneh od 3 do 5. Sledi pregledno poročilo dosedanjega delovanja drustva Zvezdni prah in načrt dela za leto 2014. ^ Več na straneh od 6 do 7. Nadaljevanje prinasa očene filmov, DVDjev in prebranih knjig. Bojan Ekselenski je podal očene za filme Vampir-ska akademija, Riddičk in Igre lakote: kruto masčevanje ter Kronike podzemlja: Mesto kosti. To nadaljuje kar s prebiranjem knjige po kateri je nastal film. Očenil je se knjigi dveh domačih avtorjev in sičer Poljub Črnega jezera in Emma Storm: bratovsčina Čulis. Andrej Ivanusa pa je prebral fantazijsko pustolovsčino iz keltskega lonča Lovčeva luna. ^ Več na straneh od 8 do 16. Pripravili smo kratek intervju z avtoričo zanimive trilogije Usluzbenka. To je Teja Gale alias Annalight Night. ^ Več na strani 17. V rubriki IZOBRAŽEVANJE najdemo dvoje prispevkov. Tihomir Jovanič Tika je v SF PORTAL - biblioteka naučne fantastike, st. 8, november 2013, Beograd, Srbija, prikazal vzporedniče med ZF in ročk glasbo. Bojan pa se je prav tako lotil prikaza vzporednič med pravljičo in sodobnim fantazijskim romanom. ^ Več na straneh od 18 do 23. Zatem pa sledijo kratke zgodbe, vse so s področja ZF. Prva je zgodba 5 (PET), ki jo je napisal Janez Trontelj. Bojan Ekselenski je prispeval zgodbo SLAVA ZA NESMRTNOST. Andrej Ivanusa se v kratki zgodbi POPRAVLJALNI-ČA poigrava z alternativno bodočnostjo. Objavljamo dve zgodbi Vida Pečjaka z naslovi ČUDEZNA OČALA in POLITIK PUHLIČ IMA BESEDO iz njegove zbirke kratkih zgodb PODOBE IZ PRIHODNOSTI. Vse skupaj pa zaključujemo z igrivo pesmičo Andreja Ivanuse PRAVLJIČE IN FANTAZIJA. ^ Več na straneh od 24 do 33. Zadnje tri strani smo zapolnili s pregledom prispevkov v vseh fanzinih JeJ v letu 2013 ter s pozivom/natečajem za novo zgodbo za zbirko ZVEZDNI PRAH 2014. GOBLICON 2014 Spoštovani geek-i, nerd-i, freak-i, gamer-ji, navdušenci nad (znanstveno) fantastiko ... To je nagovor na vabilo na drugi GobliCon 2014, ki ga naslavljajo clani društva Zlati Goblin iz Maribora. V petek, 18. (od 17:00 ure), in v soboto, 19. aprila (od 13:00 ure), vabijo v Kulturni inkubatorju v Mariboru na Koroski cesti 18 na igranje tabletop RPG, namiznih iger, itd. in sicer na Dungeons & Dragons, Pathfinder, Warhammer Fantasy, Warhammer 40k, Savage Worlds, Numenera, Dragon Age in drugih iger Magic the Gathering, Netrunner, Munchkin, Illuminati, Small Worlds, Elder Sign, Machina Arcana, Warmachines, Warhammer, Fantasy LARP in tako naprej. Vstop je prost, predznanje igranja iger ni potrebno. FILMSKI RAZPISI ZA 10. FESTIVAL GROSSMANN 15. - 19. JULIJ 2014 / LJUTOMER Organizatorji pozivajo vse fantastične filmarje, da do 6. junija 2014 prijavijo svoje dolgometrazne in kratke filme ter glasbene dokumentarce za udeležbo na festivalu. Svoja vrata odpira tudi Mala delavnica groze, vanjo se lahko prijavite do 1. julija. Izbrani dolgometrazni filmi se bodo borili za najprestiznejso Grossman-novo nagrado, hudega mačka za naj-boljsi celovecerec. Izbrani kratki filmi se bodo lahko potegovali za nagrado Slakov hudi macek za najboljsi kratki film ter za nagrado Melies d'Argent, ki bo nagrajencu omogocila nomina- cijo za Melies d'Or, prestizno nagrado za najboljsi evropski fantasticni kratki film, ki jo ob koncu letnega festivalskega cikla podeli Evropska federacija festivalov fantasticnega filma. Filmi, ki ne bodo izbrani v tekmovalne programe, bodo prisli v postev za ostale programske sklope 10. edicije festivala. www.grossmann.si/razpisi Grossmann je uvrscen na seznam »5 Coolest Horror/Sci-Fi Film Festivals in the World« po izboru bralcev ameriske revije MovieMaker Magazine. Na prvih stirih mestih so samo ameriski festivali Fantastic Fest Austin, Mile High Horror Film Denver, Sacramento Horror Film Festival in Shriekfest Los Angeles. O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM EUROPA SP .j 1>« European Scient«t iction Portal EVROPSKI FESTIVALI PYRCON, POZNAN, POLJSKA 21.3.-23.3.2014 Pyrkon, festival fantazije in popularne kulture (Pyrkon Festi-wal Fantastyki i Kultury Popular-nej) je poljska letna konvencija, ki se vedno odvija prvi teden po pomladanskem enakonocju. Na festivalu se srecajo avtorji in bralci ZF&F. Prikazana so dela s podroäj filma, literature in drugih umetnosti. Organizira ga Klub Fantastyki "Druga Era" od leta 2000 naprej. FANTASPORTO, PORTO, PORTUGALSKA, 28.2.-9.3.2014 34. ponovitev festivala Fantas-porto (Oporto International Film Festival) je bila v v zacetku marca 2014. Na zacetku so predvajali SF&F filme, danes pa so repertoar razsirili se na filme, ki so tehnolos-ke novosti in na eksperimentalne projekte ter grozljivke. Sodi med 25 najpomembnejsih filmskih festivalov na svetu. 34° f«strnil de Cinr-n» Co 21 r#vtwTo a 9 Mar^o ftiwsft T' c a d www.zvezdni-prah.si Google Apps ZVEZDNI PRAH Društvo ustvarjalcev spekiilativnih umetnosti FILMI, KINO, DVD VAMPIRSKA AKADEMIJA VAMPIRE ACADEMY Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Angry Films, Kintop Pictures, Preger Entertainment 7. februar 2014 Dolžina: 104 minute * PG-13 Režiser: Mark Waters Scenarist: Daniel Waters na osnovi romana Richelle Mead Igralci: Zoey Deutch (dampirka Rose Hathawey), Lucy Fry (princesa Lissa Dragomir), Danila Kozlovsky (Dimitri Belikov), Gabriel Byrne (Vladimir Daskov), idr. Kratek opis Še ena romantična vampirsčina, porečete, a je manj pocukrana kakor Šomrak. Res je. Še ena vampirscina, a na sreco ni tako pocukrano svetleca, kot je Somrak. Tudi zgodba je bolj-sa. Podlaga za film je roman Richelle Mead Vampirska akademija, ki obstaja tudi v slovenskem prevodu. Pravzaprav gre za sago, razpoteg-njeno cez vec knjig. Šodobnim najstnicam se pac dogajajo skulira-ni vampirji, vse bi rade imele brezhibno svetlo polt in rade bi bile predmet poželenja mocnih samcev. Knjige so uspesnice, ker so pac napisane dovolj dobro, da vlecejo ciljno publiko (najstnice in mlade ženske 16+). Pravzaprav gre za zgodbo, kjer Šomrak sreca Bradavicarko. Zgodba govori o svetu s tremi vrstami nadnaravnih bitij. Na eni strani imamo »dobre« vampirje Moroje, polvampirje Dampirje in na drugi zlobne Štrigoje. Moroji so nekaksna vampirska elita, ki pijejo kri samo prostovoljcem. Imamo celo neke vrste menzo. Dampirji so varuhi Morojev, a Štrigoji so zlobni posast-ki. V maniri Pesmi ognja in ledu so tu plemiske druzine s svojimi grbi in znaälnostmi. ta del je v filmu samo malce nakazan, ker je Lissa Dragomir zadnja iz plemenite Morojske vampirske plemiske dru-zine Dragomirjev, ki ji je namenjena kraljevska vloga. Zgodba je mesanica romantike in akcije. Morojska princesa Lissa in njena dampirska varuhinja in prijateljica Rose sta pobegnili z akademije, a se znova vrneta. V soli jima nekdo streze po zivljenju. Na akademiji se vampirji uajo magije, a dampirji bojevniskih vescin. Špr-va plasno, kasneje pa konkretno je nakazanaa ljubezenska zgodba med dampirskim mofotom Dimitrijem in Rose. Tudi princesa Lissa in izobcenec Christian (Dominic Šherwood) na akademiji, katerega starsa sta bila Štrigoja, se zapleteta. Ampak groznja ni zunaj, temvec znotraj ... Film je tipicen najstniski nadnaravni triler. Zakljucek je dovolj trden, da nadaljevanja niso nujna, a zagotovo bodo. Hollywood ljubi fransize, saj pomenijo varno in obilno molzo. Film ni v 3D, kar zagotovo ni slabo. Igra je solidna, sicer niso presezniki, saj so liki v osnovi ze postavljeni na tirnice. Zvocno in glasbeno plat si zagotovo ne boste zapomnili, saj lahko o tem recem le - korektno. Posvetujmo se s stricem Mnenjem in damo besedo teti Konkluziji: Konkluzija in ocena Zgodba 1,2/2 Izvedba 1,0/1,5 Igra 0,6/1 Tehnična izvedba 0,3/0,5 SKUPAJ 3,1/5 Film je soliden izdelek, ki bo sedel zlasti najstnicam. Gotovo je za razred boljši od Somraka. DlMlTKT VAMFI&E ACADEMY novus f FILMI, KINO, DVD RIDDICK RULE THE DARK Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu One Race Productions, Radar Pictures, Riddick Canada Productions 4. september 2013 Dolžina: 119 minut * R Režiser: David Twohy Scenarist: David Twohy na osnovi likov izpod prstov Jima Wheata Igralci: Vin Diesel (Riddick), Karl Urban (Vaako), Jordi Molla (Santana), Kate Sackhoff (Dahl), idr. Kratek opis Riddick se vrača na mesto zločina. Prej je bil begunec, zdaj je vladar planeta Teme. Riddick se vraca k svojim koreninam - Planetu teme. Tokrat je vladar teme. Ce je Vampirska akademija za punce, je Riddick za fante. vsi bi bili radi macoti, ki bi fasci-nirali samice s svojimi plenilskimi sposobnostmi. Po bolj akcijskem drugem delu, ki ga najdete na DVD, so se ustvarjalci ž Vin Dieselom vrnili na zace-tek. Riddick se znajde na planetu, kjer so posastki, ki pridejo na plano v dezevju in temi. Zgodba je prep-rostejsa od pasulja. Riddick je se kar ubeznik. Po vladarski avanturi pri Nekor-mantih se vraca na kraj prvega zlo-cina. Pride do postaje za lovce na glave. Tam sprozi signal, da privabi druge lovce, ker potrebuje prevoz. Ti seveda pridejo in zacne se lov. Igra leva z mackami, ki mislijo, da lovijo misko. Seveda lovci padajo, vmes smo prica njihovi medsebojni folklori in na koncu se zacne neurje s posastki. Sporocilo filma je preprosto -kdo je vecja zver? Človek cloveku ali posastek cloveku ali je mogoce clovek posastku? Tehnicno je film korektno posnet. Pac prepoznaven Ridnick. V kinu ga ni bilo, kar je razumljivo, saj ne dosega izvirnika, ki je res bil izviren. V osnovi je film bolj ali manj kopija izvirnika, ne postreze z niä-mer izvirnim, zato se posvetimo stricku Mnenju, preden se zjoce na ramenih tete Konkluzije: Konkluzija in ocena Zgodba 0,8/2 Igra 0,6/1 Tehnična izvedba 0,5/1 Kvaliteta paketa 0,2/0,5 Vrednost za denar 0,2/0,5 SKUPAJ 2,3/5 torej silno povprečna izkušnja. Film je primeren nakup samo za ljubitelje izvirnika in Vina Diesela. Za vse ostale pa ... naj cena DVD pade na 4 - 5€. V škatli je plošček z osnovnim. Nobenega presežnika, nobene dodane vrednosti. Najbrž premalo za 11 €. RCMCMBCN WHO TMt CHCMV ■■ I HE IIUNQCR CAMCS :atching fir ».i ivi MIH »J y IGRE LAKOTE: KRUTO MAŠČEVANJE THE HUNGER GAMES: CATCHING FIRE Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Čolor Forče, Lionsgate 11. november 2013 Dolzina: 146 minute * PG-13 Režiser: Frančis Lawrenče Scenarista: Mičhael Arndt, Simon Beaufoy Igralci: Jennifer Lawrenče (Katniss Everde-en), Josh Hutčherson (Peeta Mel-lark), Liam Hemsworth (Gale Hawthorne), Sam Člaflin (Finničk Odair), Elizabeth Banks (Effie Trinket), Jena Malone (Johanna Mason), Stanley Tučči (Čeaser Flič-kerman), Donald Sutherland (predsednik Shaw), Woodey Har-relson (Haymitčh Abernathy), idr. Kratek opis Kritika poti po kateri nas pelje sodoben plenilski kapitalizem. Ampak nekateri se pa ne dajo mol-sti, tudi v bodočnosti ne. Igre lakote so prav prisrčna kritika poti, kamor nas vodi sodoben finančni plenilski kapitalizem. Oni zapravljajo, mi polnimo njihove finančne luknje in nam za zahvalo pridigajo, kako preveč dobimo za premalo dela. Podobnost s slovensko bančno grezničo je zgolj naključna. Film to »idilo« prikazuje skozi ekstremne sočialne razlike. Na eni strani brezpravno in stradajoče ljudstvo dvanajstih okrozij, na drugi bahaski Kapitol, kjer s pomočjo »bruh napitka« izbruhajo pojede-no, da lahko se naprej zrejo. Na eni strani presunljivo bogastvo, varovano s trdo pestjo »varovanja svobode in demokračije«, na drugi pa ljudstvo, ki je prezivelo ze nekaj reform trga dela, predlaganih s strani nase Gospodarske zborniče. Zgodba se nadaljuje tam, kjer se je končala v izvirnih Igrah lakote. Lepo je, ker so obdrzali vse igralče, saj so vsi dobro opravili svoje naloge. Katniss Everdeen je zaradi načina svoje zmage v izvirnih Igrah lakote (Film si obvezno oglejte, če kaj daste na svojo ZF čast) postala neprijetnost za predsednika imperialnega Kapitola, prestolničo Panema. V vseh zasuznjenih (beri: reformiranih po meri sodobnih kapitalistov) okrozjih vre. Ljudem je dovolj. Tiranski rezim s svojim tlačenjem in teptanjem najosnov-nejsih pravič (nasi in tuji reformatorji trga delovne sile bi se hitro prepoznali). Predsednik Shaw dobro ve, da mora Katniss pridobiti na svojo stran - zlepa ali zgrda. Organizirajo turnejo zmagovalnega para po vseh tlačenih okrozjih. Predsednik zeli, da Katniss prepričljivo odigra svojo prikazano ljubezen do Peete. Zbere se stara klapa, zraven je zapiti Haymitčh Abernathy in seveda eks-travagantna Effie Trinket, torej sestrstvo iz prvega filma. Ampak na turneji se na začetku zalomi. Čeprav jo speljejo do zaključka, se predsednik Shaw za 75. Igre lakote odloči za spopad samo zmagovalčev dotedanjih iger. Vsako okrozje mora izbrati med zmagovalči. Namen je jasen. Utisati tleči upor. Katniss in Peeta sičer poskusata stvari spremeniti, vendar se na konču znajdeta v areni. Film je bridka kritika trenutnih druzbenih in ekonomskih trendov. Jasno pokaze, da kvaliteta zivljenja za večino ljudi pada. Medtem, ko se pesčiča elite preserava z nemogočim luksuzom, večina strada. Jeklena diktatura »demokračije« in »vladavine prava« vlada z belimi jurisniki, ki lahko nekaznovano pretepajo in ubijajo. Tudi v barvi je nekaj simbolike. Nekaj kadrov filma mogoče zmoti kaksna banalnost, a tega najbrz ne boste opazili. Zaključek je epizo-dne narave, saj kriči po nadaljevanju. Če ze v realnosti ni sile, ki lahko zlomi uničujoč primez finančnega kapitalizma 0,1% prostasko pre-moznih, je to, upam vsaj, mozno v filmu. Sčenografija filma je osupljiva. Vizija veličastne prestolniče hiper-potrosniskega bahastva namerno vsiljuje podobnost z imperialnim Rimom. Dekadenča, naveličanost z vsem, gladiatorske igre nezgreslji-vo kazejo na antični Rim. Podobno je presunljiv prikaz revsčine in brezizhodnosti tlačenih Okrozij. Konkluzija se je izprsila: Konkluzija in očena Zgodba 1,7/2 Izvedba 1,2/1,5 Igra 0,8/1 Tehnična izvedba 0,4/0,5 SKUPAJ 4,1/5, kar predstavlja odlično izkusnjo. Malo je filmov, ki lahko razvajenega prdča mojega kalibra prepričajo v 4+. Film na srečo ni v posiljenem 3D. Vsekakor je vreden ogleda tudi za kaksno duso, ki se ima za umet-nisko in je iznad »poflaste« ZF izkusnje. Predvsem bi ga morali videti vsi nasi politiki in drzavni uradniki. Naj vidijo, kam nas vodi njihov pogled na razvoj zahodne druzbe. Na nas pa je, da preprečimo, da do tega ne pride. Če bomo osli, ki nam zadostuje skleda ovsa, nam bodo se to vzeli. FILMI, KINO, DVD KRONIKE PODZEMLJA: MESTO KOSTI (THE MORTAL INSTRUMENTS: CITIY OF BONES) BY CASSANDRA CLARE Za vas gledal in bral Bojan Ekselenski Podatki o filmu Constantin Film Produktion, Unique Features, Mr. Smith Productions 12. avgust 2013 Dolžina: 130 minut * PG-13 Režiser: Harald Zwart Scenarist: Jessica Postigo po noveli Cassandre Clare. Igralci: Lily Collins, Jamie Campbell Bower, Robert Sheehan , itd. Kratek opis Urbana moderna fantazija, ki se zgleduje po mnogih podobnih knjigah. Umor in iskanje morilca, vendar na fantazijski nacin. Moderna fantazija, zlasti njen urban podzanr, se je razpasel, da se bolj ne more. Nadnaravnih povesti je dovolj in se vec. Cassandra Clare je ena od mnozice avtoric, ki ustvarjajo najstniske zenske junakinje. Avtorica drugače ni vec popolnoma rosno mlada, saj je letnik 1973 in jo je precej skupaj. Tudi knjig v zbirki Kronike podzemlja je kar lepo stevilo. Mesto kosti je otvoritveno delo, ki je izslo »ze davnega« 2007. Do danes je v seriji naklepala pet knjig, sesta bo razveselila angloa-merisko publiko maja 2014. V slo-venscini imamo v mehkoplatnicni obliki 2 knjigi, oba sta izsli lansko leto (2013). Poleg Mesto kosti je izslo tudi Mesto pepela. Najbrz knjig ne bi videli v slo-venscini, ce ne bi k nam prisel film, posnet po prvi knjigi. V tem opisu bom podal opis obojega - filma in knjige. Najprej sem si ogledal film, zatem se prebral knjigo, a tukaj bom najprej nakladal o knjigi, sledi pa film. ZGODBA Knjiga pripoveduje zgodbo o najstnici Claire, ki ima obicajno najstnisko zivljenje. Nekega dne v klubu vidi umor. Problem nastane, ker je ona edina, ki vidi ta umor. Spozna Jacea, postavnega, a mrko-gledega lovca senc. Kmalu izgine njena mati, doma jo napade demon in uvedena je v skrivni svet lovcev. Ti imajo bazo v Institutu (vzdih v kinu: »Bradavicarka!«). Zacne se lov in iskanje, med drugim izginulega Razielovega keliha, iz katerega pijejo navadnezi in po nacelu nedo-locnosti prezivijo in postanejo angelski bojevniki, lovci senc. Kelih je edini nacin, da se poleg krvnega dedovanja, pridobi se vec lovcev, ki pac umirajo. V zgodbi nastopajo razlicna mitoloska bitja. Tu so volkodlaki, vampirji, angeli, duhovi, demoni in podobni. Svet se deli na »pridne«, »hudobne« in nekaj vmes. Sama struktura sveta je dovolj spretno zastavljena, da pri-cara zanimivo vzdusje. Vsaj v prvi knjigi vas ne bo uzalila s kaksno nelogicno neumnostjo. Zgodba se lepo bere, ne najeda z neumnostmi, nelogicnosti nas ne klofutajo in liki so dovolj zapomn-ljivi. Seveda ne moremo kaj, da v nas ne udari podobnost s Harryjem Potterjem. Nekateri priimki delujejo podobno, kot pri najpopularnej-sem carovniskem vajencu (zlobcem je napr. skupen nemski zven). Seveda pa Clarova ni jemala samo od HP, temvec tudi pri mnogih drugih najstniskih nadnaravnostih. Ves cas me je preveval obcutek ze prebranega & videnega. Kljub vsemu pa te podobnosti niso toliksne, da bi nam vzele bralni uzitek. Kot sem ze omenil, raje imam dobro pripovedovan star vic, kot slab izvirni vic. Konec zgodbe je epizodne narave. Sicer ne gre za nasilni zrezek, kakrsnega sta docakali sloven- ski pisateljici Tanja Mencin ali Mara R. Sirako (ne po njuni krivdi, da smo si na jasnem), temvec gre za nemoc koncanja pripovedi. Danasnje fantazijske sage imajo klisejsko stevilo knjig. Ce ni v seriji treh knjig, pa jih bo gotovo sedem ali deset. Ce pa cekin dovolj selesti, pa jih rata se vec. To vajo so vzeli avtorji v svetu fransize D&D. Prevod je dovolj zloscen, vendar imamo opravka s precej preprostim jezikom. Na sreco so dialogi tekoci, vecinoma niso klofuta zdravi pameti in branje 400+ strani debele knjige lepo poteka. Nikoli PREBRANO ZA VAS nisem cutil slabega obcutka ali celo zelje po prekinitvi branja. Knjiga je namenjena predvsem mladini izpod 18 let starosti, najbolj se bo zaradi custvenih zadev dogajala srednjesolskim dekletom. Imamo klasicne custvene zagate, ljubezenski trikotnik, iskanje izgubljenega oceta, pa matere in podobno sorodstveno minestro. Nic novega pod soncem. Ocitno manj zahtevna fantazija nujno potrebuje iskanje izgubljenih ali pogubljenih druzinskih clanov. Se toliko bolje, ce vse nian-se sive ostanejo v ozjem druzin-skem krogu. Seveda bi lahko malce pogum-nejsa uredniska roka malce oklesa-la mestoma prevec razvleceno podajanje. Ljubezenske zadeve so predvidljive, dezurni zlobec Valentin je precej povrsno obdelan. Liki so sicer zivi, vendar parada ze videnega. Vecinoma so staticni, napredek, kjer je, pa je predvidljiv. FILM Kako pa izpade film? Prenos knjige je dovolj korekten. Scenaristi so malce predelali pripoved, a zal niso zmogli vsem likom podariti ustrezne doze razvoja. Film je se bolj podoben Harryju Potterju. Vsak lik iz priljubljene carovniske sage tu dobi svojo malce modificirano ustreznico. Valentin je v filmu premalo razlozen. V sceno uleti kot negativec zato, ker je fino biti zloben. Vsekakor je film primeren in namenjen ljubiteljem knjige. Kdor pride v kino »na suho«, se bo na koncu filma pocutil precej nelagodno, s slabim priokusom postanega in nedorecenega. TETA KONKLUZIJA IN STRIC MNENJE Knjiga ima prednost. Konkluzija in ocena (vsebina) Zgodba Izvedba ideje Umeščenost VSEBINA 1,4/3 0,6/1 0,6/1 2,6/5 Gre za berljivo, vendar v ničemer revolucionarno delo. Tepe ga »deja vu« mnogih elementov. Konkluzija in ocena (oblika) Oprema, oblikovanje 1,2/2 Spletna podpora 1,2/2 Vrednost za denar 0,4/1 OBLIKA 2,8/5 Za mehko vezano izdatek ni previsok, saj 13 € ni veliko cekinov, če se vam 'dogaja' urbana najstniška fantazija. Primerno darilo za punce. Poglejmo se film. Konkluzija in ocena Zgodba 0,8/2 Izvedba 0,7/1,5 Igra 0,5/1 Tehnična izvedba 0,4/0,5 SKUPAJ 2,4/5 je ocena za povprečen film. Film je vsebinsko slabši od knjige. Ustvarjalcem se ni čisto posrečil. Preveč udari že videno, kar v spregi z mestoma raztrganim scenarijem slabo vpliva na gledljivost. Naslov Kronike podzemlja: Mesto kosti Orig. naslov The Mortal instruments: Citiy of bones Avtor/ica Cassandra Clare Prevajalec/ka Alenka Perger Založnik Trzic: Ucila International, 2013 Fizični opis 426 strani, 20 cm, Mehka vezava ISBN ISBN 978-961-00-1953-4 (trda vezava) UDK 821.111(73)-93-312.9 COBISS.SI-ID 268388096 * /V 9 ! "f www.drugotnost.si Kar ni mogoce najti v tej stevilki, je zagotovo na nasi spletni strani. Tudi stare stevilke Jasubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve stevilke) do danes in to v PDF! PREBRANO ZA VAS LOVCEVA LUNA O. R. MELLING Za vas bral Andrej Ivanuša Tokrat sem se odločil, da prebrem kaj Irka (pardon Kanadčanka z irskimi koreninami) piše na področju mitološke fantazije. Avtorica je razpeta med rojstno Irsko in deželo studija Kanado. Že takoj moram povedati, da knjiga ni zadovoljila mojih pričakovanj, čeprav se kiti s prestizno kanadsko nagrado Ruth Schwartz Award. Mogoče je original boljsi in je le prevod bolj 'zatikajoč'? Govora je o dveh dekletih, ki se zapleteta z vilinči in se prvič v zivljenju zaljubita. Žgodba je tipična za najst-niska dekleta, kjer je pomembno, kako so osebe oblečene in kaj se na vilinskih pojedinah obeduje, kakor pa dejanska zgodba. To je obnova irskih mitoloskih zgodb, ki so zmesane v smesen amalgam. Ta je začinjen z "epsko" bitko z mnogo-očesnim črvom, ki menda skrbi, da obstaja ravnotezje na svetu. Ža povračilo pa tu in tam pohrusta kaksno nedolzno 'človekinjo'. Glavni junakinji potujeta po Irski in po vilinskih dezelah. Avtoriča ju vodi na vsa legendarna mesta, kjer so prebivalči napletli najbolj neverjetne bajke. Potem poskusa vse te 'blodnje' zmesati v nekaksno logično čeloto. Žgodba počasi napreduje in se spotika ob logične nesmisle. Sele tri poglavja pred končem pride do 'epske' bitke, ki pa je z epilogom razvrednotena. Pravzaprav bi lahko rekel, da se vse skupaj spremeni v nekaksen 'happy end', čeprav črv namesto 'človekinje' pohrusta 'vilinča'. Verjetno so Kanadčani dali knjigi nagrado, ker je tako prikupna in srčkana in sploh, ker prikazuje stare irske bajke v novi luči. A avtoriča se tukaj ni ničesar naučila pri JRRT-ju, ki je Hobite res postavil v novo luč in ob tem pričel z novo literarno zvrstjo. On je bajkam Naslov Lovčeva luna (Keltske vilinske) Orig. naslov The Hunters Moon (slovenski j.) Avtor/ica O. R. Melling Prevajalec/ka Andreja Blazič Klemenč Založnik MIŠ, 2006 / HarperCollins, 1993 Fizični opis 264 strani, 20 čm, trda vezava ISBN ISBN 961-6506-79-X UDK 821.111-93-31 COBISS.SI-ID 255292544 Konkluzija in očena (vsebina) Zgodba 1,6/3 Izvedba ideje 0,6/1 Umeščenost 0,6/1 VSEBINA 2,8/5 Preveč o oblekah in hrani, premalo o zgodbi. LO VC EVA Ö LUNA ^ Keltske vilin«ke dal novo zivljenje, ORM pa samo s starimi oblačili na novo oblači stare legende. Te so v originalu verjetno mnogo boljse. Vsekakor premoremo v domačih logih kaksno boljso fantazijsko izmisljijo. Včasih se sprasujem, kaj urednike vodi, da drago kupijo avtorske praviče v tujini za čudne zgodbe. Ža domačega avtorja pa ne najdejo sredstev za plačilo spodobnega honorarja in izdaje njegove mnogo boljse zgodbe. Verjetno je to zato, ker si mislijo, da ne morejo zgresiti, saj je knjiga ze v tujini 'bestseller', pa bo zato se tukaj. Ža domačega avtorja bi se zagotovo morali bolj potruditi. Vrednost za denar je se znosna, saj knjiga stane nekaj več kakor 20,00€. Sam pa sem jo kupil za 12,00€ skupaj se z dvema knjigama v posebni ponudbi na slovenskem knjiznem sejmu v Cankarjevem domu letos novembra. Eh, ko bi tako prodajali domače avtorje! Konkluzija in očena (oblika) Oprema, oblikovanje 1,2/2 Spletna podpora 1,2/2 Vrednost za denar 0,5/1 OBLIKA 2,9/5 Oblikovanje brez presežkov, spletna stran z osnovni podatki. PREBRANO ZA VAS EMMA STORM: BRATOVŠČINA CULIS UROŠ TOPIČ Za vas bral Bojan Ekselenski Uros Topic se s svojim prvencem pojavlja v Bukli, v Konzorciju in v vseh knjigarnah je na izpostavljenih mestih. O avtorju in knjigi se je pisalo, se preden je izsla. Ocitno je v ozadju dobro namazan propagandni stroj. Je prah, ki ga dviguje Zalozba Pasadena s svojim domacim fantazijskim prvencem upravicen? Knjiga je nastala izpod prstov vsestranskega gimnazijca Urosa Topica iz Novega Mesta. Najprej naj pohvalim pogum, kajti fant pise v prvi osebi ednine v telesu 18-letne naslovne junakinje. Pravzaprav gre za 70-letnico, ki se spominja svoje gimnazijske mladosti. Velik del zgodbe se opira na halstatsko kulturo, iz katere izvirajo steklene jagode, situle in fibule. Pravzaprav poreklo teh artefaktov skozi zgodbo pripisuje vilincem modre polti, ziveämi v podzemlju. Vili-ni v knjigi so mesanica vilinov iz Harrya Potterja, Gospodarja prstanov in samanske matriarhalne druzbe. Zgodba je v bistvu preprosta. Ceprav knjiga obsega 422 strani, se dogaja veliko, a zgodi zelo malo. Emma in njena mati se iz Ljubljane preselita na obrobje Novega Mesta. Emma seveda najstnisko besni, a se mora privaditi. Tam najde nekaj druzbe, stranski liki Rosana, Peter in Tomaz so na kratko predstavljeni. Zlasti Tomaz je neizkoriscen, saj je nastavek za intrigantsko pripovedno nit. Omenjena je tudi Emmina babica. Z njo je, kot s Tomazem, je nakazana, a zal ostane neizkoriscen pripovedni potencial. Veäno dogajanja so prigode Emme in vilina Amisa. Temu osrednjemu delu bi lahko rekel 50 odtenkov priprav na poljub. Mimogrede se izkaze, da ima tudi Emmina mati skrivnost, ki se pokaze priblizno na polovici knjige. Vilinskemu svetu grozi vojna in ta se tudi zgodi, a Emma ima v njej pomembno vlogo. Vilini zivijo v podzemlju in del njih hoce znova na svetlo in pri tem v vojno s cloveskim svetom. Zal je ta akcijski del mimogrede nakazan in konec je pac ... konec. Del sedan- josti (ko je Emma stara 70 let) je tudi ostal samo delno izkoriscen. Avtor veliko casa porabi za zensko opisovanje oblek, custev, motoviljenja okoli vrele kase najstniske ljubezni in izpovedi. Zaradi tega je dogajanje poca-sno in se na 400+ straneh zgodi zelo malo. Način podajanja zgodbe bo izjemno vsec predvsem najstnicam in mladim zenskam nad 15 - 16 let starosti, a najstniki in nasploh moski del bralne publike ne bo tako zadovoljen. Slog pisanja je precej ziv, jezik je pristen in lepo je, ker se vse skupaj dogaja v Sloveniji, v avtorjevem domacem mestu. Knjiga vsekakor ni otroska, zato ne sodi na otroski oddelek, kjer sem si jo sposodil. Branje knjige zahteva doloceno stopnjo custvene zrelosti, recimo starost nad 15 let. Podadolescentne najstnice in najstniki (12 - 15 let) bodo branje predcasno hitro koncali, saj custveno niso dovolj zreli za dojemanje nians pripovedi. Se mlajsi Naslov Emma Storm: bratovscina Culis Avtor/ica Uros Topic Založnik Pasadena,2013 Fizični opis 423 strani, 21 cm, trda vezava ISBN ISBN 978-961-6661-61-4 UDK 821.163.6-93-312.9 COBISS.SI-ID 263032064 pa itak ne bodo ničesar dojeli, vilinci gor ali dol. Skoda, ker knjiga ni na odraslem oddelku, saj tja tudi sodi. Uro-su moram priznati, da je odlično ujel dojemanje sveta 18-letnice nasega časa. Kaj pa minusi? Zgodba se nikamor ne premika. Ves čas se kot mačka okoli vrele kase podi okoli čustvenih prigod, oziroma karikirano 50 odtenkov priprav na poljub. Tudi koneč je bolj ali manj nezadovoljiv in nekateri nastavki v zgodbi so ostali nedorečeni. Nadaljevanje? Prostora je kar nekaj, a bomo videli, ko bo. Nakup? Za darilo dekličam nad 15, 16 let zagotovo. Knjiga ni (pre)draga - 28 € je za trdo vezavo na bizarnem slovenskem kvazi trgu dovolj ugodno. Posvetimo se zdaj »obrobnim« podrobnostim, kot je podpora in oblikovanje. Knjiga nima svoje internetne strani, niti je nima avtor. Najdete ga na FB. Oblikovanje knjige je korektno, naslovniča je v skladu z vsebino, a kar se tiče jezikovnih zadev nimam pripomb. V knjigi je za vzoreč dodatnih razlag. Po mojem mnenju bi sedlo kaj več o halstatski kulturi, situlah in fibulah. Mogoče kaksen seznam virov za bralče, ki jih o tem zasrbi radovednost. Vprasljivo je tudi, koliko so v knjigi navedeni artefak-ti del slovenske oz. slovanske mitologije, kar trdijo nekateri v izrazanju javnega navdusenja nad knjigo. Večinoma namreč gre za dedisčino se starejsih prebi-valčev Dolenjske. Knjiga je dovolj profesionalni izdelek profesionalne zalozbe s profesionalnim odnosom do posla. Uros Topič PREBRANO ZA VAS se pojavlja v vseh medijih, kar je dobro, saj si glede na izdelek zasluzi. Upam, da bo nadaljeval svoj pisateljski razvoj. Nikakor ni dolenjski Harry Potter, naj bo raje kar Uros Topič. Konkluzija je rekla svoje. Torej? Konkluzija in očena (vsebina) Zgodba Izvedba ideje Umeščenost VSEBINA 2,2/3 0,5/1 0,5/1 3,2/5 Vsebinski del je prislužil zelo dobrih 3,2/5. Glavnina izgube gre na račun neizkoriščenost nekaterih pripovednih nastavkov in precejšnje razvlečenosti. Konkluzija in očena (oblika) Oprema, oblikovanje 1,8/2 Spletna podpora 0,7/2 Vrednost za denar 0,4/1 OBLIKA 2,9/5 Izguba oblikovnega dela ocene gre na račun neobstoja inter-netne podpore, kamor bi sodilo kar nekaj stvari. Zgolj FB je premalo. Naj ponovim, cena je glede na dobljeno poštena in samo oblikovanje knjige je dobro. Vidi se, da so delali profesionalci in ne nizkoproračunski naključneži. POLJUB ČRNEGA JEZERA TEJA GALE ALIAS ANNALIGHT NIGHT Za vas bral Bojan Ekselenski V zadnjem času sem v knjizniči naletel kar na nekaj knji-z nih del mlade slovenske pisateljiče, pisoč e pod psevdonimom Annalight Night (pravo ime je Teja Gale). Na konču pričujoče knjige pise: »Petnajstletna avtoriča iz Ilirske Bis-triče ... « Seveda je nam, ki vzamemo knjigo v roke, popolnoma vseeno, gre za petnajstletno ali petinsedemdesetlet-no avtoričo ali mogoče avtorja. Se zlasti, če moramo za knjigo odsteti zasluzen denar. Zanima nas vsebina in kvaliteta podajanja vsebine. Opravka imamo s (se) eno slovensko mladenko, ki jaha na valovih mladinske nadnaravne literature, zlasti urbane fantazije, ki je k nam pljusknila iz anglosaksonskega sveta (le od kod drugod bi lahko?). Spremljamo najstničo Catherine Blake v nedoločljivi anglosaksonski dezeli, ki je izbrana, da prepreči vojno med bitji. Na meniju so angeli, harpije, ljudje, duhovi in senče. Ta bitja, razen senč, imajo svoje bogove. Katrinina popisana usoda se začne podobno vsem ostalim najstniskim dekletom. Ima svoj ljubezenski interes Sama, prijateljičo Jane, ki se ima za najlepso in najpopu-larnejso na soli, babičo Lučy, brata Jaka, očeta Nička ... jm. v 1 M v v Poljub Črnega jezera AnNigk Kght PREBRANO ZA VAS Vse lepo in prav. Kmalu njena mati »odleti«, potem umre babica Lucy, začnejo se nadnaravnosti. Spoznamo duha Matthewa, harpijsko boginjo Saphro, angelskega boga Alexa, pa harpijskega vodjo Johna in ostale. Prvi del se dogaja v človeškem delu Katrininega življenja, drugi del v harpijskem. Tam se pojavijo sirene, povodni možje, Črno jezero iz naslova in seveda vojna, ki naj jo Katrina prepreči. Za to svojo nalogo se pridruzi harpi-jam in priča smo klasičnim ljubezenskim tegobam. Od vsebine vam več ne razkrijem. Delo z ničimer ne prinasa česa novega. Najstnisko dekle, izbranka mora resevati svet in svoje čustvene zagate. Veliko poudarka je na vmesnih »sekvenčah«, ljubezenskih dilemah in čisto vsakodnevnih opravkih. Knjiga se, kljub občasno gostobesednemu nizanju za zgodbo nepotrebnih detajlov, bere prečej tekoče. Ravno dovolj se dogaja, da si zelis nadaljevati. Avtoriča na srečo ne utruja s preveč nepotrebnega opisovanja, liki so dovolj zivi, da ne utrujajo. Zmotilo me je, ker je nekaj likov, ki v zgodbo vstopijo, vendar iz nje izstopijo brez pomembne vloge, oziroma so odveč (Sam, Jane). Ljubezenske zadeve so mogoče preveč predvidljive, občasno pa zaidejo v nepotrebno klisejskost. Moja največja zamera je epizodni koneč! Nadaljevanje? Tako je, prav ste prebrali. Katrina naj bi preprečila vojno, a tega v tej knjige (se) ne stori. Glede na to, da imamo 280+ strani, je ta nedorečenost nepotrebna. Uredniča bi ji »zaukazala« se 5, 6 strani za zaključek in knjiga bi izpadla bistveno bolje. Ima mogoče v načrtu trilogijo ali pentalogijo? Nikjer ni nakazano, zato kličaj zaradi konča ostane. Drugi pomemben del vsake (tiskane) knjige je oblikovanje in podpora. Avtoriča nima neke osebne spletne Konkluzija in očena (vsebina) Zgodba 1,5/3 Izvedba ideje 0,6/1 Umeščenost 0,5/1 VSEBINA 2,6/5 Gre za dovolj dobro berljivo fantazijo, ki bo najbolj legla v dekliško najstniško dušo. Fantje v knjigi ne bodo našli kaj veliko, saj dogajanje ni niti akcijsko, niti adrenalinsko. strani, na domači strani zalozbe so splosni podatki z nekaj malenkostmi. Glede na to, da ne gre za epski fantazijski svet, to niti ni zamera. Knjiga je mehko vezana, prečej krhka, naslovniča je sičer korektna, a nima veliko skupnega s poudarki pripovedi (jezero, vojna, dvoreč, ljubezen). Najbolj bi se spotaknil ob čeno, ki zal odslikava realnost slovenskega knjiznega trga - ki ga sploh ni. Za 280+ strani mehke vezave zahtevajo 27 €. Prav ste prebrali. Knjige ne isči-te v knjigarnah, tudi na spletni strani zalozbe Murano boste zaman iskali preprost način naročila. Najbrz gre preko E-maila, a stranke s(m)o razvajene in taksne partizanske resitve radi kaznujemo. Mogoče bi se spotaknil ob domeno zalozbe - ta namreč gosti na Weebly.čom, kar je prečej neprofesionalno. Danes, v času počeni domen, je to prečej smesno. No, je pa na spletni strani zalozbamurano.weebly. com/romani-annalight-night.html vsaj osnovno o knjigi in tudi avtoriči. Komu naj priporočim knjigo? Dekličam med 12 in 18 let starosti. Imele se bodo fajn in najbrz bodo hotele se več. Ne bo jih motilo pomanjkanje izvirnosti, a to niti ni zamera. Njim je namenjeno in verjamem, da se bodo fino imele. Notri je obilo igranja s čustvi, najstniskimi ljubezenskimi tezavami in hrepenenji sodobnih deklet - iskanje kompetentnih plodnih samčev izven toplokrvne človeske vrste. Med njihovimi vrstniki jih ni, saj mal-deniči namesto na razplod mislijo na petkovo pivsko in zadetkasto veseljačenje. Od tod fasčinačija z duhom, moskim harpijo in podvodnimi mozmi. Skratka, delo je lepo prispodobljena odslikava trenutnega dekliskega pogleda na svet. Ne vem, čemu se mi je ves čas branja pred oči rolala primerjava s kronikami podzemlja od Čassandre Člare? Vsekakor upam, da se bo avtoriča se naprej pisateljsko razvijala, saj ima v sebi sposobnost za podajanje zgodb. Naslov Poljub Črnega jezera Avtor/ica Teja Gale alias Annalight Night Založnik Zalozba Murano , 2013 Fizični opis 264 strani, 21 čm, mehka vezava ISBN ISBN 978-961-6883-22-1 UDK 821.163.6-93-312.9 COBISS.SI-ID 263032064 Konkluzija in očena (oblika) Oprema, oblikovanje 1,2/2 Spletna podpora 0,7/2 Vrednost za denar 0,5/1 OBLIKA 2,4/5 Oblikovni del je povprečen. Za 27 € dobimo nepretresljiv izdelek, ki na srečo ni polizdelek, niti ni žalitev normalnega okusa. V dobi spleta pa pričakujemo kaj več. TEJA GALE ALIAS ANNALIGHT NIGHT Vprašanja zastavil Bojan Ekselenski Najprej o psevdonimu. Zakaj ne uporabljaš svojega imena? Čemu je potreben psevdonim? Psevdonim Annalight Night sem si izmislila ze pri enajstih in mi je se vedno vsec. Umetnisko ime ni nujno potrebno, saj lahko bralci tako ali tako izvejo moje pravo ime na internetu ali kako drugace, vendar mi je psevdonim preprosto vsec . © Prebral sem Poljub črnega jezera. Zanima me, čemu so potrebna anglosaksonska imena? Zakaj nisi zgodbe postavila v domač okoliš? Vsi vemo za čarovnice na Slivnici. Domisljiji dam rada prosto pot, slovenska imena in slovenski okolis me pri razvijanju zgodbe ovirata, ker se potem bojim, da sem soimenskemu kraju ali osebi naredila kaksno krivico. V knjigah se zelo trudim, da kraja ne poimenujem, ce pa ze, je to ime popolnoma izmisljeno. Kdaj si začela s pisanjem in kako si prišla do ideje za tridelno zgodbo Uslužbenka? S pisanjem sem pricela pri enajstih. Za trilogijo Uslu-zbenka sem dobila idejo postopoma. Najprej za prvi del, ideja je sprva vsebovala dekle, ki ima neko dovoljenje, opravicilo, da ubija. Nato sem nanizala vec zamisli v eno zgodbo in nastala je Usluzbenka Smrti. Sele kasneje pa sem se odlocila tudi za drugi in tretji del. Kdaj si spisala svojo prvo zgodbo? Pri enajstih. Kaj najraje bereš? Katero je zadnje leposlovno delo, ki si ga prebrala? Najraje berem fantazijske romance. Trenutno berem Mesto kosti. Poznaš kakšnega domačega avtorja oz. avtorico? Poznam Anejo Gros, s katero sva prijateljici. Njene knjige imam doma in se veckrat lotim ponovnih branj. Kaj spremljaš slovensko sceno ZFF? Niti ne, bolj spremljam tuje scene. Ali veš, da obstaja slovensko društvo avtorjev ZFF Zvezdni prah? Misliš, da članstvo v društvu sebi enakih koristi? Za drustvo sem ze slisala. Seveda, menim, da lahko umetniki dobijo veliko idej in podpore s strani somislje-nikov. Si včlanjena v kakšno literarno društvo, kjer lahko izmenjuješ pisateljske izkušnje? Zal ne. Izkusnje si izmenjujem le z Anejo Gros, ki sem jo omenila ze prej. Zdaj pa sanjajva. Če bi Poljub črnega jezera želeli posneti in bi izbirala režiserja in igralce. Katere bi izbrala (za Katrino, Mathewa, Saphro, ...)? O filmu nisem razmisljala, kaj takega se mi zdi nemo-goce. Res ne vem, katere igralce bi izbrala, cetudi bi imela to moznost, saj tega po navadi ne doloca pisatelj. Vrniva se k knjigi. Kako si našla založbo? Je šlo v prvo ali si poslala še na več založb? Za Zalozbo Murano sem izvedela preko oglasa na zadnji strani Vampirke, avtorice Isabelle M. Grey. Poslala sem jim Usluzbenko Smrti in bila zelo vesela, ko so roman sprejeli. Želim ti še obilo ustvarjalnih uspehov. Najlepsa hvala! <> Uslužbenki» Smrti ZF IN ROCK GLASBA Pripravil Tihomir Jovanovič Tika Izbral, prevedel iz srbščine in priredil Andrej Ivanuša Objavljeno v SFPORTAL - biblioteka naučne fantastike, št. 8, november 2013, Beograd, Srbija SKUPNE TOČKE IN IRON MAIDEN Znanstvena fantastika (ZF) in rock glasba (rock) imata veliko skupnih tock. Prva je ta, da sta nastali kot upor proti okoreli stvarnosti in ustaljenim kulturnim tokovom. Druga skupna tocka je ta, da sta bili takoj sprejeti med mladino in se hitro zlili z njimi kot del njihovega nacina zivljenja in razmisljanja. Je tudi veliko podobnosti in interakcije med obema subkulturama kakor tudi s svetom kulture. Ob tem je podobna se njuna notranja dinamika. Jasno je, da vsi ljubitelji ZF niso navduseni nad rock glasbo in obratno. Vendar obstaja podobnost, ki je vidna ze na prvi pogled. ZF in rock glasba sta bili obe takoj getoizirani s strani umetnikov, ki jima niso pripadali. Za ZF velja, da to ni »resna literatura«, temvec je del sunda, oz. »pulp« literature v anglosaksonskem okolju. »Resni« literati ZF zamerijo, da je prevec spektakularna in da se ukvarja z dogodki, ki nimajo nobene zveze z realnostjo. Bralci, ki berejo samo »resno« literaturo, pa trdijo je da ZF poneumlja in, da je kricava, zmedena ter prenapihnjena. Podobne kritike dozivlja rock glasba. Po mnenju »resnih« glasbenikov je senzacionalisticna ter zasnovana na estetiki, ki nima povezave z resnicnostjo. »Resni« poslusalci menijo, da ni privlacna za poslusanje, morda niti ne zveni kot glasba, da je smesna in celo strasljiva. Ce bi vse to res veljalo, potem bi veljale podobne kritike tudi za glasbo, ki prihaja iz Azije. Saj so tam postavljena drugacna pravila in naani ustvarjanja, ki se ne vklaplja-jo v evropske predstave o glasbi. Tudi za to glasbo potrebujemo nekaj casa, da se ji privadimo. Kljub vsemu ta mnenja se vedno prevladujejo, pa ceprav je minilo ze veliko casa od prve pojave tako ZF kot rock glasbe. A vrnimo se na njuno kulturolosko podobnost. Tako ZF kot rock imata podzanre, ki jih definirajo bralci in poslusalci. Za nekoga izven teh krogov sta ZF in rock pac samo ZF in rock. Navdusenci pa razlikujejo trdo ZF, cyberpunk, space opero, fantazijo, itd. Obozevalec Kevina J. Andersona bo lahko ure in ure razglabljal z ljubiteljem Alaisterja Reynoldsa o veliki razliki med obema. Nekomu izven tega kroga je to spanska vas, zanj je vse le ZF. Podobno je z rockom, saj ima tudi ta glasba mnogo podzanrov. Če se srecajo feni skupine Sweet s feni skupine Pink Floyd, bo zagotovo sledila glasna razprava katera glasba je prava. Za nepoznavalca pa je oboje le rock s prevec elektricnih kitar, bobnov, vrescanja in laserjev na sceni. Rock je hitro po nastanku zacel vkljucevati elemente ZF v izvajanje glasbe. Tako so priceli pisati besedila skladb z ZF tematiko, vkljuäli so se kot izvajalci filmske glasbe (soundtrack) v ZF filme, uporabili so ZF ilustracije na ovitkih plosc, pa tudi z izvajanjem novih podzan-rov imenovanih progresive rock, space rock, psychedelic music, itd. Tukaj je mogoce najbolj ilustrativna izkusnja skupine Iron Maiden. Frank Herbert je avtor serije Dune, pravega mejnika in ene od najboljših serij ZF knjig, ki še čakajo na prevod v slovenščino. Ko so posneli film po prvi knjigi, so Iron Maiden zeleli, da bi eno izmed svojih pesmi poimenovali Dune. Avtor je gladko odbil njihovo pros-njo s pojasnilom preko svojega agenta: »Ne! Frank Herbert ne mara rock skupin, posebej pa ne tezkometalnih in se manj skupino Iron Maiden!« Steve Harris je poskusal Franka Herberta prepricati, da bo pesem dobra za promocijo njegove knjige. A je bil znova zavrnjen. Tako so pesem na albumu Piece of Mind (1983) poimenovali: TO TAME A LAND (Steve Harris, Iron Maiden) He is the king of all the land In the Kingdom of the sands Of a time tomorrow. He rules the sandworms and the Fremen In a land amongst the stars Of an age tomorrow. He is destined to be a King He rules over everything On the land called planet Dune. Bodywater is your life And without it you would die On the desert the planet Dune. Without a stillsuit you would fry On the sands so hot and dry In a world called Arrakis. It is a land that's rich in spice The sandriders and the "mice" That they call the "Muad'Dib". LAIBACH IN IRON SKY Skupina Laibach je bila ustanovljena 1. junija 1980 v Trbovljah, ime pa ima po nemskem nazivu za Ljubljano. So del gibanja Neue Slowenische Kunst. V svojih nastopih uporablja scenografijo, ki bi se lahko poimenovala tudi ZF scenografija. Se posebej, ker so clani oblečeni v uniforme, ki spominjajo na fasisticne, oz. na uniforme neke druge bodocnosti v kateri vlada fasisticni rezim. To je tudi sicer pogosta tematika v ZF delih in tudi ostale rock skupine to uporabljajo v svojih ikonografijah. Leta 1982 so imeli svoj prvi koncert v Ljubljani, potem pa se v Zagrebu in v Beogradu. Bili so »headliners« na festivalu Novi rock v Ljubljani. Ko gostujejo 23. junija 1983 v politicni oddaji »TV Tednik«, to dvigne veliko prahu v javnosti in rezultat je uradna prepoved javnega nastopanja in uporabe imena Laibach znotraj meja SFR Jugoslavije. Ker niso mogli nastopati doma, so odsli v tujino. Konec leta 1983 gredo skupaj z britansko skupino Last Few Days na prvo evropsko turnejo z nazivom »Occupied Europe Tour«. Leta 1984 pa naredijo skrivni koncert v dvorani Mala Belic. Da bi z umetniskim aktom prikazali absurdnost rigi-dnega ustroja drz av in meja, se na sebi svojstven ironic-ni nacin spravijo nad uniformirani kult osebnosti in avtoritarno koncepcijo druzbe. S somisljeniki iz slikarske grupe Irwin, teatra Sestre Scipion Nasice in drugimi ustvarijo estetsko gibanje kot nekaksno utopijsko imaginarno drzavo NSK z lastnimi potnimi listi, ambasadami, postnimi znamkami, itn. He is the Kwizatz Haderach. He is born of Caladan And will take the Gom Jabbar. He has the power to foresee Or to look into the past He is the ruler of the stars. The time will come for him to lay claim his crown, And then the foe yes they'll be cut down, You'll see he'll be the best that there's been, Messiah supreme true leader of men, And when the time for judgement's at hand Don't fret he's strong and he'll make a stand, Against evil and fire That spreads through the land, He has the power to make it all end. Ves cas jih, zaradi scenske uporabe uniform, estetike totalitarizma, pa tudi zaradi wagnerijanskega pristopa h glasbi, politicno obtozujejo tako za desnicarje kot za levicarje. Laibachovci so to vedno zanikovali in Milan Fras, pevec, je nekoc sprovociran dejal: »Mi smo fasisti natancno toliko, kot je bil Hitler slikar!« Leta 2002 se je Laibach pojavil v stevilnih poroalih po svetu s pesmijo Panorama, ki so jo uporabili v filmu Spider-man. Pesem je sicer iz leta 1985 z njihovega debitantskega albuma. Leta 2009 je Laibach predelal tri Wagnerjeva dela: overturo Tannhauser und der Sangerkrieg auf Wartburg, Siegfried-Idyll in Walkurenritt v sodelovanju s Simfonicnim orkestrom RTV Slovenije pod imenom »Wolks Wagner«. Popularna nemska Skupina Rammstein je bila pod njihovim velikim vplivom. Seveda je clanom skupine Laibach v zadovoljstvo, da je tako znana skupina nastala zaradi njih. Tako so kasneje naredili remiks Ramm-steinove pesmi Ohne Dich. Film Iron Sky je ugledal luc sveta 2012. To je finski film avtorjev komicnega filma Star Wreck in TV-serije Star Wreck: In the Pirkinning. Reziser je Timo Vouren-sola za Blind Spot Pictures. Glasbo zanj pa je napisala skupina Laibach. Se nadaljuje... OD PRAVLJICE ZA LAHKO NOČ DO SODOBNE FANTAZIJE Pripravil Bojan Ekselenski Pravljiče so najbrz toliko stare kot človesko pripovedovanje zgodb. Kaj imajo skupnega Alica v Čudežni deželi, Trnuljčica, Sneguljčica, Beowulf, Iliada, Vilindar, Pesmi ledu in ognja, Gospodar prstanov ali Vitezi in Čarovniki? Nobeno od navedenih del ni dokumentarno, spisano po resničnih dogodkih, temveč gre za fikčijo. Vsa ta dela imajo se nekaj skupnega. Vsako od teh del ima neke zgodovinske temelje, neko ozadje iz mitologi-zirane resničnosti. Alica v Čudežni deželi je zgodba o begu iz Viktorijanske utesnjenosti in zapetosti. Sneguljčica in Trnuljčica sta ostanek poganstva, Beowulf je mitologija z elementi nastopajočega krsčanstva, Iliada je starogrska zgodba, kjer se zgodovina mesa z mitologijo. Vilindar je fantazijska pripoved, postavljena v mitoloski svet, povedana skozi sonetne verze. Pesmi ledu in ognja je dinastična fantazija, temelječa na znamenitem poglavju angleske zgodovine, imenovanem Vojna roz. Gospodar prstanov je mesaniča avtorjevih vojnih izkusenj in vtisov, nordijske mitologije, Nibelunskega prstana in Renskega zlata. Vitezi in Čarovniki so zmes antične zgodovine, starozavezne in staroegiptovske mitologije ter skoraj hardčore znanstveno fantastične prihodnosti. KLASIČNA PRAVLJICA Klasična pravljiča ni samo otroska povest. Vse nianse pripovedi Trnuljčice lahko popolnoma dojame samo dovolj zrela, pravzaprav odrasla oseba. Nad slovensko dezelo lebdi nekaksno prekletstvo, ki skoraj vso fantazijo in znaten del znanstvene fantastike tlači v ozka oblačila otroske, v najboljsem primeru mladinske literature. Ampak ta čudnost je neka druga zgodba. Nastejmo osnovne značilnosti klasične pravljiče: • Dogajanje je postavljeno v izmisljeno dezelo (V galaksiji daleč, daleč stran...); • Časovno je postavljeno v nedefiniran časovni okvir (Nekoč pred davnimi časi ...); • Dobri vitez, prinčesa, kralj, kraljiča; • Nasprotuje zlobna čarovniča, mačeha, kraljiča; • Skoraj vedno je notri srčna ljubezen; • Na konču sta zivela rečno do konča svojih dni; • Žgodba nima vejitev, vedno gre za klasično - uvod, zaplet, vrhuneč in srečni razplet. DALEČ, DALEČ STRAN Dogajanje pravljič je vedno v pravljični dezeli za devetimi gorami, v galaksiji daleč, daleč proč. Ta dezela nima razdelane geografije. V najboljsem primeru ima grad, morebiti glavno mesto in se kaksen začaran gozd. Redkokdaj ima ta dezela prilozen kaksen zemljevid ali natančnejso geografijo, ker je nepotrebna. V Trnuljčici imamo grad, del mesta in gozd, v Sneguljčici je grad in gozd, v Rdeči kapici je gozd in hisa. V Alici v Čudežni deželi so posamezni deli pravljične dezele, povezani s potjo. Nikjer ni nobene konsistentne geografije, ker je nepomembna za zgodbo. Tudi v Vojni zvezd imamo samo nekaj planetov, vendar brez kaksnega posebnega »galaktovida«, ker iz enega na drugi koneč »galaksije daleč, daleč proč« preprosto skačejo. Tako je, Vojna zvezd je klasična pravljiča. NEKOČ JE BILO Pravljiča nima jasne časovne umestitve. V nobeni od njih ni absolutnega stetja let. V najboljsem primeru imamo relativno stetje dni, tednov, mesečev ali let, običajno od nekega pravljičnega dogodka. Pretezno se postavi v okvir »bilo je nekoč«. Tako je rečimo v Sneguljči-ci ali Vojni zvezd. SVET DOBRIČIN V pravljičah so vedno dobričine. Dobri kralji, prinči, prinčese, srečni kmetje in kmetiče, redkejsi so dobri čarovniki, da ne govorim o čarovničah. Najdejo se tudi dobre vile in ostali pravljični nabor bitij. Dobra stran je vedno izključno dobra. Nikoli niti malo ne zaide s pladnja čiste in neomadezevane beline. Žlasti so čislani vite- zi, ki resujejo princese, kmetje, ki resujejo kraljestvo in brezmadezne kraljevske riti, princese pa potem vracajo z brezmadezno ljubeznijo. Pravljicni karakterji dobricin so vsekakor ... pravljicni. SVET BARAB Na drugi strani dobricin so obvezni zlobnezi. Ti so vedno bolj crni od crne luknje. Najveckrat gre za zlobne zmaje, carovnice (carovniki so redkejsi), zlobne vile, macehe in zlobne princese s krscanskim naborom naglavnih grehov. V veliki vecini primerov gre za zen-ske like, kar je ostanek zatiranja matriarhata in emanci-piranih zensk. Zloba je temeljni gradnik njihove osebnosti. Njihov temeljni motiv je delanje slabega. V najbo-ljsem primeru so zrtve okoliscin ali usode. Vse pravljic-ne zlobe seveda vedno izgubijo, vcasih se spokorijo. Najveckrat jim spodletijo zle nakane, niso redki tudi bolj krvavi zakljucki. LJUBEZEN ZMAGA Skoraj obvezno je v pravljicah prisotna srcna, brezpogojna ljubezen. Obicajno princ resi princeso in potem srecno zivita do konca svojih dni. Tukaj ni prostora za kaksno drugacno alternativo. V najboljsem primeru princesa s poljubom ali kako drugace pricara princa. Princ si zasluzi svojo princeso z resitvijo pred dezurnim hudobnezem (pravilneje - hudobnico). V nekaterih pravljicah so res itelji kmetje. No, samo v pravljici lahko junaski kmetic zleze pod princesine rjuhe. V praksi to nikoli ni bilo izvedljivo. Razen seveda, ce ne gre za kak-snega skrivnega princa. V realnem svetu so bile princese predvsem blago na zenitnem trgu. Z mednozji plemenitih dam so sklepali zaveznistva in trgovali. PREPROSTEJE OD PASULJA Klasicna pravljica je obicajno krajse prozno delo, redko kaj vec od zgodbe. 40.000 besed je zgornji maksimum. Obicajno pa so pravljice dolzine kratke zgodbe ali zgodbe, torej do 17.500 besed. Velik del njih je ravno prav dolg, da zapelje dete v spanec. Pravljice nimajo zapletene pripovedne strukture. Vse se dogaja znotraj ene pripovedne niti. Imamo srecno kraljestvo, potem se princesi nekaj pripeti, dezurni zlobec stvari zaplete, pa pride vitez in stvari postavi na srecna mesta. Zelo redko sta dve pripovedni niti, ce pa ze, samo v omejenem obsegu. SPOROČILO Pravljicni liki imajo enostavno literarno zivljenje. Vendar pozor! Enostavno je treba lociti od banalnega. Najbrz se zrno od pravljicnega plevela loci ravno po tem. Vsaka pravljica v sebi nosi neko sporocilo. Zlasti basni so zgodbe, ki temeljijo na pravljicnem podajanju nauka. Obicajno gre za precej genericna sporocila, ki pa imajo naboj ravno zaradi univerzalnosti. Pepelka, Trnuljčica ali Sneguljčica se zakljucijo s sreco do konca svojih dni. Tudi sporocilo omenjenih pravljic je skoraj enako. Kljub vsemu pa ima vsaka od obeh omenjenih pravljic svojo pot do srecnega konca. Kaj pa Basni in povesti o Gorjancih? Podobno, kot v ostalih pravljicah, prilagojeno lokalnim okoliscinam se vedno mistic-nih Gorjancev. Mogoce ima kaj zraven tudi blizina deze-le Cvicka ... OD KLASIČNE DO SODOBNE PRAVLJICE Sredi 20. stoletja se je zacel kazati nov pripovedni slog, ce lahko temu tako recem. Klasicna pravljica je »mutirala« v nekaj drugacnega, predvsem obseznejse-ga. Zgodba ni vec v okvirih povesti za en vecer, temvec presega 40.000 besed. Nastale so celo serije (Zgodbe iz Narnije) in sama struktura je malce manj enosmerna. Pojavijo se celo drobni sledovi odtenkov sive, torej liki niso povsem beli in povsem crni. Prva lastovka nove pravljicne, v fantazijo mutirajoce pomladi, je bil znameniti Hobit od J. R. R. Tolkiena. Ta povest je pomembno odstopanje od klasicne pravljice. Gremo kar po tockah, ki Hobita bistveno odmikajo od klasicne pravljice: 1) V povesti so samo predadolescencni fantje. Skratja druscina, Gandalf in Bilbo Bisagin so dusevno samo predadolescencni najstniki, fantje, zeljni pustolov-scin in nagrad za svoj trud. 2) V povesti ni zenskih likov, torej ni niti zlobne carov-nice, gre izkljucno za »moske« (pravzaprav fantovske) zadeve, kjer so zenske odvecne - tu je opazen mocan vpliv viktorijanskega duha. 3) Edina custva so otroska med fanti - prijateljstvo, zvestoba, nesebicnost. 4) Vsi pozitivni liki niso popolnoma brezmadezni, cep-rav imajo brezmadezni namen. 5) Dezela ima svojo geografijo, saj je prilozen zemljevid. 6) Temeljno sporočilo popolnoma izključuje zenske. 7) Se vedno pa nima jasne časovne umesčenosti v sirsi kontekst - to je Tolkien storil sele prečej kasneje, ko je Srednji svet mutiral v sodobno fantazijo. 8) Stranske oz. vzporedne pripovedne niti so nakazane, niso pa speljane. Malče kasneje se pojavijo Zgodbe iz Narnije Č. S. Lewisa. Tudi ta dela sodijo nekam vmes. Imamo izhodisčno geografsko in časovno lokačijo (Anglija, začetek 2. svetovne vojne), tudi časovna dimenzija je natančneje določena. Kljub vsemu pa imamo pravljični svet z ustrezno floro in favno. Geografija pravljičnega sveta je samo priblizna, imamo samo zametke klasičnega čustvenega zapleta klasične pravljiče. Znova so pač glavna čustva, značilna za podadolesčenčne najstnike in najstniče. V Sloveniji imamo v tem okviru rečimo Varuhi skrivnosti od Marget Belani. Avtoriča je poskrbela za osnovno geografijo dez ele, vendar samo relativni č asovni okvir. Zgodba je preprosta, brez stranskih niti, vendar liki niso tako enodimenzionalno brezhibni ali zlobni, kot v klasični pravljiči. Čustveno zivljenje likov je poda-dolesčenčno. Malče drugačen je Varuhi od Tanje Men-čin. Tudi pri tem stiridelnem romanu gre za pripoved, ki se večinoma dogaja v eni sami niti. Časovni in geografski okvir je relativen. Dogajanje je postavljeno na planet Sarlah, a tam rastejo trava, hrasti in tečejo psi in konji. Ta svet ima čelo nekaj, podobno geografiji in v knjigah je preprost slovar pojmov. Sama pripoved je malče zrelejsa in tudi čustveno zivljenje likov je bolj odraslo. V zadnjem času se je pojavilo več, zlasti avtorič (18 let +/- 5), ki so fokus pripovedi iz predadolesčenčnih najstnič (in kaksnega najstnika) preusmerile v adoles-čenčno najstničo (redkeje najstnika). V teh povestih je redko podan geografski ali časovni okvir, notri je obilo nadnaravnosti in gre za znaten odmik od pravljičnosti in pomik v svet fantazije, kar je ze druga zgodba. V zadnjem času sem prebral kup fantazijskih romanov, kjer so glavni liki 15 - 18 letne punče. Tukaj so zraven tudi slovenske avtoriče in avtorji, mnogi sami v najstniskih letih. Uros Topič, Annalight Night (umetnisko ime), Ales, Barbara Čibej, SODOBNA FANTAZIJA Sodobna fantazija pa stopi iz mladinskega in otroske-ga okvirja in se poda na kvest odraslega. Seveda to samo zase ne pomeni nič posebnega. Naj ponovim, mladinsko in otrosko ne pomeni banalno ali nezrelo. »Odrasla« fantazija ni odrasla zaradi pripovedi, temveč zaradi uporabljenega jezika, vodenja pripovedi in predvsem okolja pripovedi. Naj nastejem temeljne elemente sodobne fantazije: 1) Fantazijski svet ima svoj lastni časovni okvir in pripoved zajema samo del tega okvirja (običajno se kje valja kaksen obsezen letopis). 2) Fantazijski svet ima natančno geografijo, običajno se zgodovino (kronologija!!) in ostalo, kar pritiče natančno izdelanem svetu. 3) Pripoved se skoraj vedno dogaja v več pripovednih nitih. Aktualna zgodba je lahko samo večji ali manjsi del večje slike. 4) Liki niso nikoli beli ali črni. Običajno gre za nianse sivine in prehajanje iz svetlejse v temnejso sivino -tja in nazaj. Pravzaprav so liki tezijo k čim bolj verni zivljenjskosti. Saj vsi vemo - nihče ni popolna dobri-čina ali zloba. Nihče ni privzeto zlobnez z zlobnim namenom. 5) Uporabljen jezik je lahko prečej »odrasel«, vključno s pičkami, kurči, bičanjem, sečiranju drobovja in nazornim opisovanjem početja neizrekljivosti. 6) Skoraj vsak resen sodobni fantazijski projekt ima obsirno vzporedno zivljenje v obliki spletnih strani, zemljevidov, pravih enčiklopedij, druzinskih debel, jezikov, mitologije s temeljitim popisom fantazijske flore in favne. Trenutno je v Sloveniji edino resno sodobno fantazijsko delo obsiren projekt Vitezi in Čarovniki (3 tiskane knjige + 2 dodatni noveli v E-obliki) z obsirno spletno podporo (zgodovina sveta, zemljevidi, slovar ipd.). Vse ostalo je se v pripravi (Svetodrev od Andreja Ivanuse). Od tujih avtorjev imamo kar nekaj odličnih nizov -Pesmi ledu in ognja (dinastična fantazija), Gospodar prstanov (junaska fantazija), Njegova temna tvar (junaska fantazija) itd. Ne, Somrak ali Vampirska akademija niso zraven. SODOBNO, VMESNO ALI KLASIČNO -KAJ JE BOLJE? Napačno vprasanje. Kot bi postavili vprasanje: »Je kriminalka boljsa od ljubezenskega romana?« Zaradi obsega je seveda tezje napisati konsistentno sodobno fantazijo, a garančije kvalitete ne predstavlja dolzina. Dobra pripoved je lahko sodobna fantazija, nekje vmes ali klasična pravljiča. Pomembno je, da je zgodba dobro speljana, peljana in zaključena. Sodobna fantazija je evolučija klasične pravljiče. Klasično pravljično jedro je dopolnjeno z obiličo dodatnega tkiva, tudi malče botoksa, in dobili smo povest za odraslo publiko. Poleg tkiva klasič ne pravljiče se je na sodobno verzijo nalepilo malče mitolos kega epa (z okusom po Beowulfu), bajk in drugih zvrsti. EVOLUCIJA 60 LET STAREGA ŽANRA Tudi znotraj sodobne fantazije je mozno govoriti o evolučiji zanra. Gospodar prstanov je iz čisto drugačnega testa, kot rečimo Vitezi in Čarovniki ali Pesmi ledu in ognja. V čem je razlika? Gospodar prstanov kljub vsej epskosti, dodelanem svetu in razvejanosti pripovedi se vedno vsaj do pasu stoji v klasični fantaziji. Se vedno imamo klasično pravljičnega ultimativnega zlobča in njegov nabor posatkovja. Ultimativni zlobeč nima svoje notranje logike. Njegov namen je uničenje, ker pač je kaj za uničiti. Zraven je se nekaj zlobnih fantov, ker moč pač kvari ljudi. Na drugi strani imamo brezhibne dobričine. Čeprav tudi dobričine malče skrenejo z nedolzne beline, je ta odmik vedno opravičen z delovanjem ultimativnega zla (vpliv prstana na Boromirja). Liki selektivno napredujejo, saj nekateri ostanejo lepenkaste pojave. V ospredju imamo neznatnega piona, ki dobi EXP in napreduje v resitelja sveta. Nekatere niti pripovedi so samo zaradi ilustračije sveta, pravzaprav so skoraj zasebne pravljiče, in nimajo vpliva na osrednjo nit. Čustva glavnih so silno omejena, kajti zensk praktično ni, oziroma so omejene na stranske vloge. Čustveno je Gospodar prstanov se vedno povest za preda-dolesčenčno mladino. To je zlasti opazno v odnosu med Frodom in Samom ter sirse med hobiti. Tako se je začel zanr sodobne fantazije, ki ji lahko rečemo tudi epska fantazija, saj gre za zgodbe, uganili ste, epskih proporčev (in obsegov). Tolkien je zatem ta svet filigransko izrezabril z obsirnimi dodatki in dodatnimi zgodbami. Največjo privlačnost nudi ravno ta izjemno natančna dodelanost Srednjega sveta. Tolkien je razdelal zgodovino svojega sveta, mitologijo in predvsem kulturo (jeziki in pisave). Zaradi tega ima Gospodar prstanov tako obsirno ljubiteljsko bazo. Pesmi ledu in ognja od G. R. R. Martina so evolučija zanra, saj pripoved konkretno odpluje iz pristana otros-kosti. Zlo ni samo sebi namen. Razvije se v odtenke pos-ledič okolisčin in značajev. Ko se dobremu človeku zgodi preveč slabih stvari, je velika verjetnost, da postane slab človek, ker z dobroto ničesar ne doseze. Martinova saga je prepleten niz posameznih usod in mnoge od teh se končajo s smrtjo. Svet je natančno izdelan, ima svojo geografijo, nekaj zgodovine in predvsem obilo druzinskih debel s heraldiko. Kljub vsemu je Srednji svet čelovitejsi od Zahodnega. Tolkienovi liki so prepoznavni, skoraj ze arhetipi. Veliko zaslug ima tudi dejstvo, da so preziveli do konča. Martinovi so manj izstopajoči, ker čepajo kot muhe. Vitezi in Čarovniki so zopet nekaj drugačnega. Gre za dva svetova. Eden je antični svet magije z dodelano geografijo, zgodovino, politično in versko ureditvijo. Svet ima svojo floro, favno in ostalo, kar ga naredi zive-ga. Na spletni strani je obsirna baza dodatnih vsebin, vključno z natančnimi letopisi kraljev in česarjev. Poleg tujega sveta je tu se nasa domača, bliznja prihodnost po vseh pravilih znanstvene fantastike. Tudi ta del ima jasni časovni okvir. Letniče dogajanj so znane. FINALE Fantazija ima svoje poreklo v pravljičah, mitih, basnih in bajkah, izrezbarjenih skozi tisočletja človeske zgodovine. V okviru zanra ni slabega ali dobrega podzanra, obstaja samo slabo ali dobro podajanje pripovedi. Ključna je zgodba. Ta je lahko spisana na 4 ali 4000 straneh. In na konču vam polagam na srče - ne zakoljite se zadnjih ostankov otroka v sebi z mnenjem, da so pravljiče in fantazija samo za otroke. Ko zakoljete otroka, se postarate - ne telesno, temveč v dusi in to ubija duha v vas. <> 5 Janez Trontelj »Pospravimo sotore in se premaknimo ob reki navzgor.« »Ne! Ne bom zapustil vasi deda mojega deda.« »Desetkrat vec jih je!« »Kaj je to 'desetkrat'?« »Je ta zaplata zemlje res vredna zivljenj? Daj jim tiste usive medvedove koze in dve najstnici. Mogoce se lahko plemeni zdruzita in ... « »Ne! Ti barbari zrtvujejo tiste ... tiste 'volnene' zivali! Fej jih bodi!« Poglavar je razdrazeno vstal in se vrnil k plemenu ob ognju. Z mano je ostal le se najstarejsi pripadnik plemena, saman Fruktuk, ki je utrujeno zrl predse. »Mar ni pomembneje, da pleme prezivi, ceprav na racun par koz in preselitve za nekaj kilometrov sever-neje?« »Kaj je to kilometer?« Starec mi je vljudnostno pokimal ter se pridruzil zbranemu plemenu ob ognju. Naslednje jutro sem se zadnjic skusal prepricati poglavarja, da podari sovraznemu plemenu par koz. Konec koncev je prav on posilil dve dekleti iz tistega plemena, nato pa ne priznal ocetovstva dveh res krepkih deckov. Ni me poslusal. Na svojo stran sem dobil le mati samohranilko, ki je izgubila moza, ko je ta skusal lastnorocno pokoncati tigra za cast in slavo plemena. Z Gurglo in njenim petletnim sinkom Fudlom smo tisto noc zapustili plemensko sotorisce in se odpravili proti severu. Ze zgodaj popoldan smo opazili gost dim, ki se je vil iz smeri vasi, ki smo jo zapustili. Zacasno smo se namestili v neki jami. Po dveh dneh sem se skrivaj odpravil nazaj v vas. Bila je pozgana do tal, trupla vsepovsod. Nekaj casa smo se ziveli v tisti jami. Bilo mi je neznosno. Vecino casa sem moral oprezati za zajci in ostalo obvladljivo favno. Premisljeval sem, kako bi lahko odgovornost za Gurglo in malega prelozil na koga drugega. Le kaj mi je bilo, da sem ju vzel s seboj ... Nekega dne smo se spet odpravili proti severu. Kmalu smo naleteli na nekaj nenasilnih lovcev. Povabili so nas na ribolov. Mlajsa moska sta se oholo spravila v reko in zacela srepece oprezati za morebitnimi ribami. Tretji, clovek srednjih let, pa se je sporazumeval z Gurglo. Vsake toliko sem ujel par besed, ki sem jih prepoznal, da sem lahko sklepal o kontekstu pogovora. Stari jo je spraseval, ce bi se pridruzili njihovemu plemenu. Zanimal pa ga je tudi njen odnos do mene, saj je bilo ocitno, da ne bi mogel biti fotr njenega mulca. Medtem ko sta mladca vrlo lovila ribe, je stari delal cedalje bolj zaskrbljene obraze. Gurgla mu je razlagala o svojem bivsem zaselku. Ko sta mlada lovca nalovila dovolj rib, nas je stari povabil na vecerjo. Odpeljali so nas ob reki proti severu, kjer je lezala njihova vas. Ta ni bila samo skupek sotorov, imela je tudi nekaj his iz blata. Oci plemena so bila uprta v nas, se posebej vame, ko nas je stari povedel proti poglavarjevi kolibi. V njej je na dracevju, ki ga je pokrivalo nekaj zivalskih koz, lezal ostareli poglavar. Strazila sta ga dva krepka mladenica, ki sta imela licni kopji. Pleme je bilo bolje razvito od prejsnjega, s katerim se je evolucija kruto poigrala. Stari je poglavarju vneto razlagal, drugi pa smo bili tiho. Gurgla je pokorno zrla v tla, mali pa je kot urocen zijal v razpete koze s poslikavami lova. Stari me je poglavarju predstavil kot zadnji moski ostanek pozgane vasi, ki pa ni najbolj reprezentativen. Od vsega posedanja in premalo gibanja sem bil precej tolst v primerjavi z vecino kumrnih homo sapiensov, na katere sem naletaval. Je pa res, da sem bil bistveno visji od dveh strazarjev. Ampak onadva sta bila zilava, divja in oborozena. Poglavar je prezirljivo prhnil proti meni, nato pa se je se malo pogovoril s starim. Postajal je cedalje bolj glasen in prepirljiv. Cez cas je nekaj zagrulil proti meni in napravil vpra-sujoc obraz. Zanimalo ga je, od kdo so ljudje, ki so poz-gali Gurglino vas, koliko stran so in koliko jih je. Povedal sem mu, da je Gurglina vas stela enaintrideset ljudi, od tega dvanajst »bojevnikov«. V bistvu so bili vsi pomehkuzeni nabiralci, ki sem jih moral dva meseca prepricevati, da so fentali svojo prvo srnico. Pa se za to jim je morala najprej starejsa tretjina prebivalstva crkniti, da so se zavedeli akutnosti lakote, ki je pestila pleme. Povedal sem mu, da je plenilsko pleme prislo za divjacino z juga. Ostale »detajle«, ki so vodili v surov pokol Gurglinega plemena, sem zamolcal. Gurgla in mulc sta vse ljube dni nabirala jagodicevje z ostalimi zenskami in otroci, mene pa sta lovca skusala nauciti s kopjem loviti ribe. Vas je premogla »posebneza«, ki je imel nekaj ovac. Povedal mi je, da so ga leta zasmehovali. Nehali so, ko je ob hudem pomanjkanju divjacine in jagodicevja, resil vas lakote z mlekom in mesom svojih ovac. Nekega dne sem pastirju na pasi delal druzbo, ko sem z grica opazil skupinico ljudi, ki je napredovala ob reki in bila ob tem precej nediskretna. Pohitel sem proti vasi, da bi opozoril poglavarja, medtem pa sem se spotaknil ob korenino in si zvil glezenj. Ko sem le prisepal v vas, so v njej burno proslavljali. Pred poglavarjevo kolibo so bila stiri trupla, na kol pa je bil privezan se en na smrt prestrasen tip. Poglavar je zmagoslavno nakladal in poveliceval par ribicev, ki je opravil s stevilcnejsim sovraznikom. Mladenica sta se ponosno hahljala in stresala svoji okrvavljeni kamniti sekiri. Nisem opazil, da bi bil kdo od sovraznikov sploh oborozen, nato pa je poglavar na plano privlekel lok in puscico. Najprej je zanicevalno zabrbljal, nato pa vrgel orozje na ogenj. »NEEEEEEEEE!«, sem nagonsko planil iz mnozice. Pod rameni sta me takoj prijela zagorela ribica s kamnitima sekiricicama. »Unicili ste orozje, ki lahko ubije na daljavo!« Mnozica je osuplo vdihnila, poglavar pa je presene-ceno zamezikal. »Kaj? Tisto draqe?« Poglavar je bil zmeden, a je vseeno pompozno nagovoril prestraseno pleme: »Gork in Urgl sta sama premagala sovraznike s 'cudeznim orozjem' in jim razbila glave! Slava jima!« Vascani so se nekoliko opogumili in spet navduseno zahrumeli. Ob kol privezani sovraznik, je zamolklo jokal. »Samo en je imel orozje in ocitno ni imel casa, da bi ga uporabil!« sem zatrmoglavil. »Je to res?« je poglavar vprasal na kol privezanega ujetnika. Ker je ta samo jokal, je poglavar vzel Gorku kamnito sekirico, z njo ujetniku rutinsko razklal koleno in besno zakrical: »Je to res? Ali lahko ubijete cloveka na daljavo?« Jetnik je slabotno pokimal. Med vascani so odjeknili zaprepadeni zenski kriki, moski so zaceli resno zuboreti. Poglavar je nemo in popolnoma odsotno zijal v jokajocega ujetnika, potem pa je popolnoma zblaznel in zacel vsepovprek mlatiti po zvezanem ujetniku. Ko je prenehal, je bil obraz ujetnika nerazpoznaven. Poglavar je izpustil krvavo kamni- to sekiro in skruseno odsel v svojo blatno kolibo, ljudje so se diskretno porazgubili. Bal sem se tako prihajajoah sovraznikov, kot tudi gostiteljev, ki sem jim pokvaril zabavo ob »veliki zmagi«. Se pred petelinjim kikirikom sem se odtihotapil in se zavlekel na bliznji hrib. Sovrazniku ni bilo tezko najti vasi, saj so idioti trupla pobitih vrgli v reko, ki je tekla proti jugu. Poglavar je v obrambo razporedil kaksnih dvajset moz s kamnitimi sekirami in primitivnimi kopji. Nasproti jim je prislo pol toliko lokostrelcev. Sovrazniki so brez izgub pobili vse moske, vkljucno s poglavarjem, ki so mu pred njegovo blatno kolibo oddrobili crepinjo. Sedel sem na vrhu hriba in opazoval plamene, ki so pozirali se zadnje ostanke vasi, v kateri je zivelo okoli sto ljudi. Se sreca, da se je moj cas tam blizal h koncu. Samo se nekaj ur mi je ostalo. Izmucen od vsega sem zaspal pod drevesom. Sanjal sem zensko roko, ki me gladi po laseh, medtem pa me je teleporter prenesel nazaj. Ko sem odprl oa, sem pred seboj videl profesorja, ki je povsem mirno kracal v svojo redovalnico. »Tale izpit bo treba pa se enkrat delati.« »Kaj??? Pol leta sem natepaval sumljive jagode, za katere nikoli nisem vedel, ce jih bom prezivel, bezal sem pred cekani lacnih zveri, se ogibal porokam s pra-babnicami, in zato ne dobim niti sestice?« Profesor me je potrpezljivo pogledal, s prstom pokazal preko mojega hrbta in lahkotno vprasal: »Tole pa sta vasa prijatelja?« Za menoj sta stala Gurgla in mali. Znesel sem se nad bronastim kipom ustanovitelja antropoloske katedre. Bolelo je samo mene. SLAVA ZA NESMRTNOST Bojan Ekselenski Ogledujem si razpadajoc strop. Mnogo oken je razbitih. Tiha spremljava uboge stavbe tukaj uborno ziveäh je skrabljanje in cviljenje misi. Budnica je bizarno kruta - mojih zanemarjenih prstov na nogah se je lotila zvedava miska. Je bila plesoca in bela? Ne vem. Vem pa za macka, besno tulecega v alkoholni jea moje glave. Z najvecjo muko se postavim na noge in nosnice oblije mesan odor kozlanja, nekajdnevnega svica, propadajo-ce sare in cenenega alkoholnega susa. Odmajem se na hodnik in se skoraj zaletim v pisateljskega prijatelja: »Hej Joze, nekam bled si videti. Je vse dobro?« izrazim skrb ob pogledu na njegov nezdrav videz. Suhljati mladenic upadlega videza dvigne oci, zazrte v meglo mesanice navdiha, omame in bolezni. Brke se poudarijo njegov otozni pogled: »Res?« in iz popolne omrtvelosti se obudi v delno omrtvelost: »Spisal sem nekaj pesmi. Jih hoces slisati?« mu zaplese iskra v oceh. Vedno zazivi ob omembi svoje poezije. Odobravajoce prikimam. Pomislim tudi na Draga, pisal je precej tezko poezijo. Trpeca dusa iz sebe izliva predvsem krik po razumevanju nerazumljivega.. »John! John, si zaspal z odprtimi ocmi?« Stresem z glavo. Spogledam se s svojim urednikom Arthurjem. Za hip, ampak res za hip, na robu misli oble-zi odmev izkusnje v Sloveniji. Odmahnem z glavo: »A? Kaj?« »Torej si se le vrnil v pisarno. Dogovoriti se morava glede rokov. Si preprican, da bos imel rokopis do prvega februarja?« »Seveda. Dvesto strani je bistveno manj od sesto plus.« Arthur pozorno dvigne obrvi: »Tako malo? Četrta knjiga sage je bila bistveno obil-nejsa. Zakaj zdaj dvesto? To nekako ni v skladu z obica-ji. Ne vem, kaj bodo na to porekli trzniki.« Suho zamrmram: »Potem naj oni napisejo knjigo,« in vedro dodam: »Se spomnis moje prve knjige? Bila je na sto petdesetih straneh.« Roke polozi na tilnik in se prijazno nasmehne: »Nepozabna je, to priznam.« »Vidis? Uspela je samo zato, ker ni bila parada besedne solate. Zadnja mi ni najbolj vsec Prevec je brezzve-znega balasta.« »Brezzveznega balasta, ki ti je kupil tisto palaco. Je v tem kaj slabega?« »Seveda ni. Ampak z zakljuckom sage se zelim malce vrniti v cas devistva, ko se nisem oziral, koliko besed spisem.« Arthur zadovoljno odvrne: »Za besedo dobis deset in zraven se debel kos deleza od prodaje. Kaj je v tem slabega? Vec besed, vec denarja. Vec dela, vec jela.« Skomignem z rameni: »Dogovoriva se,« izostrim pogled: »O tem se bova pogovarjala, ko cez stiri mesece prinesem skatlo besedila.« »Razumni predlog,« vzdihne ne prevec zadovoljno. Sebe in macka v glavi odvlecem stran od Čukrarne. Presneta slaba pijaca. A kaj, ko zberem samo za najce-nejse. Potezkam drobiz v zepu. Znova se poraja vprasa-nje - steklenica ali kruh? Dilema odpade kot nedolznost v javni hisi - glasujem za steklenico. Komaj stukamo za gasenje silnega ognja poeticne muze. Oba poeticna brata zdeluje bolezen. Res smo kla-pa - Joze, Drago in jaz. Vcasih se pridruzi Ivan in takrat ga res biksamo. Če bi perje tako frcalo, kot frci silnost muzinega navdiha, bi bil cel svet na debelo pokrit s perjem. Koncno so mi izdali pesnisko zbirko in do ponedeljka bi moral dobiti nekaj denarja. Ravno dovolj za stukanje do naslednje priloznosti. Kmalu se bo zacela sezona instrukcij in bom lazje zadihal. Tako zamisljen skoraj stopim v konjski drek. Presneto! Vihar misli me je zanesel na sredino ceste. Hitro se vrnem na rob. Zavijem v specerijo. Znova razmislim. Pijaca ali ne-pijaca. Ve se! Presine me nakljuqe vzroka mojega tukaj-snjega bivanja. Kaj pocnem na tej ulici, polni gomazecih ljudi? Nekje v globini sem cutil odtujenost od tega sveta. Pripadam nekemu drugemu svetu, vzvisenem tej bedi borbe zveri, temu rencanju in lajanju suznjev lonca in iger lazne pomembnosti! Vstopim v slabo osvetljen prostor. Moz z mogocnimi brki, najbrz ukradenimi z obraza Franca Jozefa, me osorno ogovori: »Kaj bo danes?« Čemu ta osornost? Je to trgovska prijaznost? »Gospod, dajte mi liter,« in me nestrpno prehiti: »Vem, kaj ti in tebi podobni zlampate!« in ze seze po steklenici neuglednega videza. Sprijaznim se in prikimam. Sezem v zep, objamem drobiz in pred njim raz-prem dlan. On sumnicavo osvrkne kovance, grozece odkima in bevskne: »Kaj je to? To ni pravi denar? Od kod ti? Si oropal kaksnega tujca?« Zmedeno nesem drobiz pred oä in v dlani mi lezi angleski drobiz. Od kod pa vem, da je angleski, ce se nisem bil v Angliji? V sebi cutim pripadnost prijaznejse-mu obrazu sveta. Glasno zazvizgam. Taksi spretno parkira pred mojimi trendovskimi čevlji, vrata se neslisno odprejo in priliznjeno prijazen glas me ogovori: »Želite gospod?« Olajsano sedem v vozilo in rečem: »Glasgow park 12!« in nadlezno počukran glas avto-pilota odvrne: »Na čilj boste prispeli priblizno ob 12:12.« Prikimam in se udobno zleknem. Vozilo zapre vrata in mehko potegne. Pogresam soferje iz mesa in krvi. Pred petimi leti so upokojili zadnjega soferja taksija. Od takrat smo delezni samo teh računalniskih spak. Kam drvi svet, kjer so se Pakiji predragi? Novo predmestje Londona sije od uspeha svojih pre-bivalčev. Hiso s posestvom sem si lahko privosčil po četrti uspesniči. Objamejo me nostalgični spomini na prve pesniske in pisateljske poskuse nekega Janeza Pesnika. To sem bil jaz, pred svetlim časom Johna Singerja. Janez je bil sfaliran student tretjega letnika filofaksa, lebdeč v hermetičnem svetu poezije in proze. Ob pogledu na veliki vrt in lično moderno hiso takoj pozabim na tiste dni pomanjkanja, neuspesnega boja za denar in zivljenje na račun bolne matere. Če tistega dne ne bi sel v zapit bednega honorarja, ne bi srečal tistega hečnega angleskega turista in ne bi tvegal s selitvijo v London. Doma zavrnjen roman sem več lačen, kot sit prevedel in ponudil več tukajsnjim zalozbam. Sele sedmi urednik me je sprejel, knjigo sem z njegovo pomočjo malče spremenil in ... ostalo je legenda. Roko prislonim na plačilni senzor, izstopim in ignoriram nadlezno zahvalo za uporabo ravno tega taksija. Kamera na vhodu me prepozna. Velika vrata mojega malega imperija pregrehe se odprejo in skozi skoraj kičasto urejen vrt zakorakam proti bahavi palači. Biva-lisču s tisoč kvadratnimi metri tezko rečes hiska. Spomnil sem se na bizarno dejstvo, prevoda moje prve knjige v slovensčino. Kako smesno. Janez Pesnik z Žmajskim ognjem ni ustrezal, saj ni pripadal pravemu krogu, ni poznal pravih ljudi, ni bilo dovolj umetnisko, a John Singer z The Dragon's fire je nekaj najboljsega po fish'n'čhipsu in bureku. Mogoče je kaksna domača rečenzija. Me prav zanima, kako zdaj gledajo na delo, ki so ga pred petnajstimi leti zavrnili. V svojem svetisču se zleknem v udoben kavč in s kretnjo aktiviram steklen zaslon. Ž malče rekreativnega mahanja si prikličem prve odzive na knjigo. Nisem si mogel kaj, da se ne bi nasmehnil. V tednu dni se je zavihtela na prvo mesto prodajne lestviče. Pokukam v stevilke. Hotel sem uzivati v slasti uspeha na domačem igrisču. Kritiki so seveda veselo tekmovali, kdo bo spisal bolj obtozujočo kritiko. Besede sund, plazno čtivo in brez umetniske vrednosti so najpogosteje zapisane besede. Seveda se me ne dotaknejo. Saj sem jih pričakoval. Žgod-ba o umoru na dvoru zmajskega kralja pač ne premika mej umetnosti, temveč sluzi rezini kruha vsakdanjega. Žazelim si pijače. Ž rokami znova zadirigiram in heč-no elektronsko zmene mi servira brezhibno ohlajen viski. Raztegnem se čez čel kavč in uzivam v vsakem pozirku drage pijače. Pogled se mi ustavi na steni, kjer sem imel projekčije stotih najpomembnejsih slovenskih pesnikov in pisateljev. Pogled mi obstane na delu stene, posvečenem moderni, na podobičah Ketteja, Murna in Cankarja. Kaj so ti mozje pili v trenutkih pomanjkanju? Ampak oni so med nesmrtnimi. Mene zagotovo ne bo na projekčijah čez sto ali dvesto let, oni bodo. Kaj bo z mano, ko mi poteče rok trajanja? Najbrz se bodo ze na sedmini stepli za mojo dedisčino, pravnuki bodo pozabili na moj obstoj. Ob misli na ugodje razkosja me mine razmisljanje o posmrtni slavi. Kaj ima Kette od posmrtne slave? Nič. Njegove kosti so sprhnele, moje bodo sprhnele. Sprostim se. Žaprem oči. Žnova jih odprem. Pred sabo zagledam zensko. Privid! Njeno oprsje, polno telo in baročno bujni rdeči lasje mi v kri pozenejo testosteron in adrenalin. Ždaj sem sameč z zeljo po parjenju s plodno samičo. Besen odkorakam iz trgovine. Ždaj me je pohlepni pesjan obtozil ropanja tujčev. Drobiz vtaknem v zep in odtavam po uliči. Se vedno mi ni jasno, od kod imam angleski drobiz čudnega videza. Kljub vsemu me zaskrbi. Treba bo jesti in zvečer sem na vrsti za pijačo. Kaj bom? Dilema se kar sama resi. Žagledam tablo z vabilom za priloznostno delo. Nimam izbire. Po petih urah garanja spravim v zep nekaj kovančev. Ža res skromen obrok in res slabo zganje bo, a vsaj je. Celih pet ur sem garal in dobil samo ta drobiz. % 'm/1 • 1 { Znova me presine nekaj tujega. Ogledujem si ljudi v gostilni. Vsi mimoidoči me opazujejo z nekaksnim gnusom. Dame odmikajo poglede, mozje grozeče grbančijo čelo. Obstanem in se pogledam. Res nisem ravno praz-nje oblečen. V glavi se mi porodi sonet. Stopim ob Ljub-ljaničo, potegnem zmečkan list papirja, svinčnik in začnem pisati. Globoko v sebi sem ob tem preziru mimoidočih čutil svoj polet nad tem zlaganim svetom. Mene je moja muza dvigovala nad to zemeljsko nepomembnost. Moja beseda bo prezivela kosti uglednezev. Duh poetičnega navdiha zaplava in me dvigne nad bedo gnilega materializma. Oni imajo zunanji blisč, laznivost svojih mask, a jaz imam esenčo nadzemeljskega etra esenče bivanja. Moje telo je lupina nesmrtnega duha, a njihova telesa so minljivi kup pozabe. S tresočo roko zapisujem bruhajoč vulkan besed. Ta občutek navdiha je boljsi od prijetne pijanosti. Boljsi je čelo od dobrega sničla. Sonet je kar zaplesal na pomečkan papir. Pesem je bit bivanja, a jaz to bivanje. »Kdo ste? Kako ste prisli sem?« Zenska me zapeljivo osine s svetlimi očmi. Molči. Gotovo je kriva pijača. Pol stekleniče viskija je naredilo zmedo z mojimi čutili. »Jaz sem tvoj poetični navdih, tvoja muza besed,« odvrne z glasom za izstrelitev pokrova spodobnosti. Neslisno se mi pribliza in skoraj predrzno sede na moja kolena. Ceprav je venerjansko polno oblikovana, ne čutim njene teze. Oblije me sčemenje animalne potrebe. Posipam se z njenim voljnim vonjem. Zlekne se vame, ovije me s svojim estrogenskim napojem. Daroval bi se ji. Postal bi suzenj pred in se raje med njenimi nogami. Na uho mi dahne: »Ubogi John, Janez, domačin v tuji dezeli, tuječ na domači grudi. V tebi čutim boj med končnim in neskončnim. Imas vse, ker nimas ničesar. Poglej,« usmeri moj pogled na steno s projekčijo in sladostrastno zasepeta: »Zapri oči in se prepusti,« Njene besede odplavajo: »Poglej.« Zaprem in odprem oči. Na projekčiji se pojavi moj upadel obraz, okrasen z brki. Oblije me mediča njenega glasu: »Neprečenljivo nima čene, a ničvrednost je prečenjena.« Za hip me presine trailer mojega zivljenja. Ona slado-strastno sepeta: »Plačaj čeno za nesmrtnost. Izgubis vse, kar imas in dobis vse, česar nimas.« Poskusim se usčipniti. Čudovito bitje je se vedno zleknjeno v mojem naročju. In puf! In puf! Začutim pare krepkih rok. Trdno drzijo mojo ponoseno obleko. Prijazni vonj gostilniske topline zamenja rezek hlad jesenske noči, začinjen z aromo po konjskem dreku. »Ne vračaj se več! Presneta pesniska pijandura! Koz-laj na svoj navdih, ne na moja dragočena tla!« Cutim padeč v mesaničo trdega, mokrega, mlačno mehkega in ne ravno aromatičnega. Za hip me presine podoba jedre zenske z bujnimi rdečimi lasmi. Veličino moje poetične melodije prekine bolečina čevlja pod rebri. Tej sledi se ena, pa brča v usta. Vse občutke premaga kovinski okus krvi in nekaj odlomljenega. Roka mi na čelo trdo nabije zmečkan list papirja: »Tu imas svoje poetično kozlanje,« in za finale kasi-ram se eno parado brč. Moj poetični navdih se je zmesal s konjskim drekom in blatom minulega dezja. POPRAVLJALNICA Andrej Ivanuša Zadihan je obstal ob vogalu hodnika. Naslonil se je na hladno plasticno steno in previdno pokukal okrog vogala. Oddahnil si je, saj je bil prazen. Nato je pogledal se v smer od koder je prisel. Stopil je okrog vogala in se ves cas oziral. Pazil je, da ne stopi v cloveske iztrebke, bruhanje ali v kaj se bolj ogabnega. Tukaj, globoko spodaj v podzemlju polisa je bilo mogoce najti vse, kar si je mogla izmisliti bolna cloveska domisljija. Potipal je zep v katerem je imel pet let star model iPada. Nedelujocega, a njemu je prirastel k srcu. »Ne bom ga vrgel vstran. Ne!« je pomislil, ko mu je slo na bruhanje zaradi jedkega vonja, ki je prihajal s talnega jaska. »Grem naprej, pa naj stane kar hoce!« Zaskripal je z zobmi in odlocno stisnil pesti. Oddahnil si, ko se je prebil skozi smrdljivi podzemni hodnik. Svetloba led svetilk ga je zaslepila, ko je znova stopil okrog vogala. Hodnik se je razsiril v majhno halo. »Trg! Tukaj je!« je olajsano pomislil. Iz hale sta vodila se dva hodnika. Plasticne stene, ki so omejevale halo, so bile polne vrat. Nekoc je tu vrvelo ljudi, zdaj pa je samo votlo odmevalo, ko je korakal do edinih vrat izza katerih je prihajala medla svetloba skozi motno steklo. Ostala vrata so bila razbita. Nekatera so bila prekrita s crno plasticno folijo. Na nekaterih so bile varnostne kljucavnice. »Policija! Mesto zlocina! Vstop dovoljen samo pooblasce-nim osebam!« je pisalo na led-tablah. Na dveh je bilo zapisano tudi: »Oddam! Poklicite ...« A kdo bi tukaj najel ali kupil lokal. Razen, seveda ... tisti, zaradi katerega je moral skozi ves mestni smrad in najbolj ogabne odpadke. Kolikor je vedel, je bil Feliks edini, ki je imel sredi mnogo-milijonskega polisa . popravljalnico stvari, ilegalno, jasno! Pritisnil je dlan na ekran kljucavnice in pogledal navzgor proti kameri. Sovrazil je varnostne naprave, a tale tukaj se mu je zdela upraviceno potrebna. »Tudi stara je kot svet, a se vedno deluje!« je pokimal, ko je avtomat zapiskal in je zaslisal sklepetanje elektronskih zapahov. Zabrnelo je in vrata so se odprla za prst siroko. Na tla se je zarisal dolg in ozek pramen svetlobe. Se enkrat se je ozrl okrog sebe in nato smuknil v prostor. Hitro je zaprl vrata za seboj. Nato je pocakal, da se oci privadijo svetlobi. »O, ti si, Andrej,« je rekla zgrbljena postava, ki se je nad mizo sklanjala nad drobno elektronsko napravo, ki je na dalec spominjala na kamero. Pred njim je bil monitor in Andrej je vedel, da ga je Feliks opazil ze, ko je stopil v halo. »Kaj bo dobrega,« je rekel Feliks in odlozil spajkalnik. Zavrtel se je na stolu. »Tale iPad sem ti prenesel,« je rekel Andrej. »Star je vec kot pet let. A je pac izpustil duso.« »He, he, he,« se je zasmejal Feliks. »Ze pred tremi leti bi ga moral po zakonu vreci proc in si kupiti drugega!« »Saj vem! Naprave, ko so stare vec kakor dve leti, bi moral ekolosko odstraniti!« »Ja, ja, malo jutri. Ekolosko odstraniti na Jupiter!« je jezno prhnil Feliks. »Saj ga bos lahko popravil?« je zaskrbljeno vprasal Andrej. Feliks je vzel ponujeni iPad. Zadovoljno je pokimal: »Jap, lepa mala tablica. Ta boljsi model. Mislim, da bo slo. Rezervne dele imam, ce bo potrebno.« Potem je pogledal navzgor k Andreju: »Kako pa ti je uspelo, da te niso zaprli potem, ko je minilo dve leti in zadeve nisi zavrgel? Saj bi te morali najkasneje v roku osem dni po preteku zastaralnega roka obvezno strpati v zapor.« »Heh, saj se tudi kaj naucim od tebe. Se spomnis, ko si mi pokazal .« Feliks je zamisljeno pokimal. »No, sem ga odprl in prescipnil povezave do policijskega cipa,« je dodal Andrej. »Ampak, to ni dovolj. Naprava ima tudi varnostni sistem, ki onemogoci kaj takega. Da se sploh ne pogovarjam o papirju in birokraciji, ki stoji za tem!« je rekel Feliks. »Hja, to je bilo mnogo tezje. Pa tudi veliko me je stalo, da sem podkupil ta prave osebe,« je veselo rekel Andrej. »No, pred tremi dnevi pa je odsel rakom zvizgat.« »O, pizdarija!« je grdo zaklel Feliks in nemirno skocil s stola. »Kaj? Je kaj narobe?« »Se vprasas?! Varnostni sistem in mrtev iPad . to je morilska kombinacija.« Andrej se je prestraseno zazrl v Feliksa. Ta ga je potegnil za roko. »Pridi! Vsak cas bodo tukaj!« »Sorci, nisem hotel ...« je obupano zastokal Andrej. »Zdaj je, kar je! Pridi!« Feliks je odmaknil mizico ob steni in prikazala se je klasicna stevilcnica kljucavnice. Odtipkal je kodo na njej in takoj so je del stene umaknil. Smuknila sta notri in stena se je nemudoma zaprla za njima. V naslednjem trenutku so se v eksploziji razletela vhodna vrata. Skozi kadeco se luknjo so vdrli trije oklepljeni policisti oborozeni do vratu. »Čisto!« je cez nekaj trenutkov dejal prvi. Ko sta isto ponovila se drugi in tretji, se je skozi odprtino zrinil policijski inspektor. Zaklel je: »Prekleta serviserja! Samo skodo delata lokalnemu gospodarstvu in multinacionalkam. Namesto, da bi kupovala nove stvari in jih zavrgla ob koncu predpisane delovne dobe, jih popravljata in uporabljata kar naprej leta in leta. Krsita vse mogoce zakone.« Eden od policajev je rekel: »Enkrat ju ze ulovimo!« »No, ja!« je zmignil inspektor z rameni. »Slej ko prej ju bomo ze dobili! Ampak, tudi tale popravljalnica ni od muh. Ze voham napredovanje v sluzbi ...« ČUDEŽNA OČALA PODOBE IZ PRIHODNOSTI Vid Pečjak V lokalnem casopisu Fizika za vsakogar je bila ze pred casom objavljena notica o najnovejsem izumu v steklarstvu. Odkrili so steklo, ki ga je bilo z galvanskim tokom in elektronsko enoto mogoce prilagoditi tako, da je bilo videti predmet v razlicnih globinskih plasteh. Nihce je ni opazil razen studenta Oliviera, ki so mu sosolci rekli Doktor domisljija ali pa samo D.D. Povedal jo je bratu Stanu, ki je bil zaposlen v institutu za steklo, kjer so poleg drugega izdelovali ocala in jih razposiljali na vse strani. Skusali so izboljsati stekla na ocalih. Odkrili so nove zascitne plasti za soncna ocala, ki niso prepuscala nobenih skodljivih zarkov. Po dolgem iskanju so prisli do formule stekla, s katerimi je bilo mogoce videti globinske plasti predmeta, npr. crva v jabolku ali obleke v omari. Nadomestila naj bi roentgen. Ocala se niso razlikovala od drugih ocal, le da je droben kabel vodil v zep, v katerem sta bila baterija in elektronski vlozek. Olivier je bil prvi, ki je usmeril pogled z novimi ocali na sprehajalce pod oknom. Pogledal je mlado dekle in ostr-mel. Zelo jasno in razlocno jo je videl brez obleke. Golo postavo z vsemi podrobnostmi. Kar zavriskal je, tako da ga je Stan vprasal, kaj vendarle gleda. »Gledam paradiz,« je odgovoril Olivier. Podal mu je oca-la in velel: »Glej!« »Na plazi vidis veliko tega.« »To ni isto.« Skupaj sta odhitela v bliznji park in si ogledovala gola dekleta. »Poglej tole!« je dejal Olivier, »prsi ima kot hruska.« Razvrstila sta zenske prsi v stiri skupine: hruske, jabolka, lubenice in vimena. Nato se zadnjice v blazine, nahrbtnike in lopate. Ves dan sta se zabavala z ogledovanjem bolj mladih in bolj starih, bolj debelih in bolj suhih teles. Tudi moski so se prikazovali brez obleke, a zanje nista imela nobenega posluha. »Postala sva peeperja,« je dejal Stan in se zasmejal. »Zakaj se smejes?« je vprasal Olio. »Peeperji gledajo skozi okna in spranje, midva pa skozi ocala. To je velika razlika.« »Poglej si tisto tam,« je odvrnil Stan in pokazal suhico, ki zaradi telesnih klobas ni mogla hoditi, temvec je samo racala. »Ali pa tisto,« je rekel Olio in pokazal bliznjo suhico9. »Smrt v gatah,« je odvrnil Stan in nameril oci v skupino blizajocih deklet. Zdelo se mu je, da je v raju. Ena je bila lepsa od druge. Olivier ga je zavrnil, ce da lahko taka dekleta po mili volji na plazah, ampak Stan se ni strinjal. »To ni isto!« je dejal. »Če jih opazujes, dobis zbadljivko, zadnjic mi je ena zabrusila 'prasec' in vsi kopalci so se zazri vame. Poleg tega lahko gledas dekleta svojih prijateljev ali sovraznikov inpopisces pomanjkljivosti.« »Jaz pa sem rekel Tonetu, da ima njegova Marusa vteto-viranega netopirja na bedru in takoj je bil ogenj na strahi.« Z Oliom sta se zmenila, da bosta nabavljala novo steklo v Institutu za steklo, ocala pa bosta izdelovala v domaa delavnici. Vedela sta, da bodo sla za med v promet.« »Predrugaäla bova svet,« je menil Stan. »Nagota ne bo vec tabu in morda bomo hodili brez oblek po cestah.« »Mislis? Ali pa bodo steklarji odkrili nov tekstil, skozi katerega se ne bo dalo videti.« »Ze zdaj se ne da videti skozi kovino. Ljudje bodo nosili kovinske obleke kot nedavni vitezi.« »Vsekakor pa sva odkrila nekaj, kar nama bo se desetletja prinasalo dobicek.« Olio ni hotel povedati zeni, kaj sta odkrila. Rekel je, da z bratom prodajata steklene spominke. S Karlom sta se z novimi ocali sprehajala po parku, po promenadi, enkrat sta sla celo pred mestno hiso gledati poroke. Oliova zena Karla je bila lepotica, za njo se je ozrlo marsikatero mosko oko, kar pa mozu nikakor ni bilo vsec Zaradi nje se je celo sprl z dvema prijateljema. Če je le pogledala koga, je doma izbruhnil ogenj na strehi. »Videl sem, kako koketiras z uäteljem tenisa,« ji je nekoc zabrusil. »In z nekdanjim sosolcem Bajsijem, sosedom Karlom, vrtnarjem Igorjem, celo tujcem odgovarjas z vsiljivim pogledom. Tudi Stan je opazil.« Zena se je branila, kolikor se je mogla in znala, toda pred njim se ni dalo razumno braniti, ker je kar naprej ponavljal iste besede. Da bi se pomirila, sta nekega dne odsla na sprehod po mestnem parku. Pogovarjala sta se o mladih letih, ko med njima se ni bilo toliksne napetosti. »Zapravila sva kar nekaj let, zato menim, da je cas, da se drugace vedeva drug do drugega,« je dejal on. »Povsem se strinjam,« je odgovorila ona. »S prepiri ne prideva nikamor.« »Povsem se strinjam,« je rekel se on. Prijela sta se za roko in nadaljevala pot. Malo pred Monte Karlom (jaso s klopmi in mizami, kjer so starci kartali) pa sta srecala mladenica z ocali, na las podobnimi tistim, ki sta jih izdelovala brata. Zagledal se je v Karlo in ni hotel odtrgati oci od nje. Pospesila sta korak, a mladenic tudi. Usta so mu sla na smeh. Olio je opazil droben kabel, ki je sel od uses do zepa. Nadvse se je vznemiril. Obrnil se je in vprasal: »Kaj pa hocete?« Ker mu neznanec ni odgovoril, je dodal: »Pustite mojo zeno pri miru.« Bilo je zaman. Mladenic jima je brez besede vztrajno sledil skozi park. Olio se je razjezil. Karla je vedela, cesa vsega je v jezi zmozen njen moz. »Pusti ga pri miru,« ga je skusala pomiriti. Glej, tam je slascicarna, vabim te na kavo. Dobro nama bo dela.« Bila je prepozna. Olio se je ze zagnal proti mladenicu in mu zbil ocala z nosu. »Ti prasec!« je krical in ga tolkel po obrazu. Pristopili so sprehajalci in ju loäli. »Kaj vama pa je?« je vprasal eden od njih. »Ogleduje si mojo zeno! Nago!« »Saj ni naga,« je dejal posrednik, nekdo pa je bolj zase pripomnil: »Ko bi le bila.« »Naga je, naga!« je krical Olio. »Naga in gola!« Nekdo je dejal. »Ta clovek je zmesan. Nemara dusevni bolnik.« Mladenic z ocali je zbezal in Olio je stekel za njem, ljudje pa so ostali na prizoriscu in odkimavali z glavami. »Nor je, gotovo je nor!« so mrmrali. »Ni nor,« je rekla Karla. »Le nadvse razburjen.« Doma dogodka nista omenjala. Drzala sta se zase in 'pasla mulo'. Komaj da sta kaj spregovorila. Le Stan je vedel zanj in skusal prijatelja umiriti. »Konec koncev sva midva prodala nekaj ocal. Zato sva sokriva.« Naslednjega dne je Olio zjutraj iskal ocala, a jih nikjer ni bilo. »Kje so moja ocala!« je zakrical na zeno, ta pa je samo skomignila z rameni odgovarjala: »Ne vem.« »Ze vem. Marko jih je odnesel!« Marko je bil njun stiri-najstletni sin. Olio je pri prici hotel za njim v solo, a ga je Karla pregovorila. »Osmesil bos najinega sina. Saj pride kmalu domov. Sploh pa ne vem, kaj imas s temi ocali.« Oliver je gledal skozi okno, kdaj pride sin. Kmalu ga je zagledal. Na nosu je imel njegova ocala in radovedno gledal dekleta v blizini. Olio je odprl okno. »Marko, domov!« je zavpil. Marko je se nekaj casa gledal skupino sosolk, nato pe pocasi krenil v hiso. Oce ga je srdito sprejel. »Ukradel si mi ocala!« je zavpil. Dvignil je roko. Marko ga je pogledal in dejal: »To so cudovita ocala. Ce me bos udaril, bom povedal mami.« Oliverova roka je obstala nad sinovo glavo. V sedanjih razmerah se nikakor ni hotel prepirati s Karlo. Zlasti si ni zelel, da bi odkrila skrivnost ocal. Potem nikoli vec ne bi imel miru. »Dobro,« je dejal. »Vendar mi vrni ocala!« »Obljubi, da mi jih bos kdaj posodil.« »Obljubljam,« je odgovoril Oliver in si mislil: »Posodil mu jih pa ne bom. »Ocala niso moja, sposodil sem se jih pri prijatelju in mu jih moram do jutri vrniti.« »V redu, potem pa mi jih posodi za kaksno urico danes.« »Za pet minut,« je spravljivo dejal Oliver. »Ti si se premlad za taksen sport.« Marko mu je v mislih odgovoril: »Ti pa prestar,« a glasno ni rekel nicesar. <> POLITIK PUHLIC IMA BESEDO PODOBE IZ PRIHODNOSTI Vid Pečjak Vladimir Puhlic, predsednik Stranke pozitivistov, se je odlocil, da bo kandidiral za predsednika republike. Ankete so razkrile enako glasov zanj kot za predsednika Stranke progresivistov, Jozefa Blablaja. Zato je bilo nadvse pomembno, da premakne tehtnico na svojo stran. Četudi za en sam glas. Sklical je sestanek svojega volilnega staba, v katerem so bili psihologi, politiki, sociolog in pravnik. Pojasnil jim je polozaj. »Dolociti moramo najbolj ucinkovito taktiko,« je dejal. Gospod Blabla se zanasa na svojo govornisko spretnost. Pred sestimi leti je demagosko premagal Kakadujsa in zdaj namerava se mene. Odloatev bo padla na najinem srecan-ju na TV ekranih. Pojutrisnjem. Kaksen apel predlagate?« Člani volilnega staba so se spogledali. Psiholog Kram-berger je dejal: »Kot ponavadi. Poudariti morate skrb za zdravje drzavljanov, za gospodarsko rast, in pa seveda za cisto okolje. Ekologija je danes pomembnejsa, kot je bila nekoc.« »Ampak o vsem tem bo govoril tudi Blabla!« »Morate biti boljsi!« »Ne smete samo govoriati, temvec nakazati resitve.« »Kaksne resitve pa imamo? Razmere so cedalje slabse.« »To je res, vendar ni pomembno, vazno je samo to, da govorite, govorite in se enkrat govorite. Obljubite vse, kar si volilci zelijo. Saj to znate.« »To pocnejo vsi predsedniski kadidati, odkar pomnim. Predlagajte kaj bolj konkretnega in ucinkovitega. Predlagajte nekaj, kar nas bo nedvomno privedlo do zmage,«je odvrnil Puhlic. »Pregledal sem rezultate vseh anket. Tukaj imamo spisek njihovih potreb,« je dodal sociolog Everest. »Ce ga boste upostevali, vam zmaga ne uide. Zal pa formule, ki bi vas 100% zanesljivo privedla do zmage, ni. Je ni in je nikoli ni bilo.« »Ali menite, da Blabla nima takega spiska?« »Seveda ga ima. Toda nas je popolnejsi, vkljucili smo rezultate nase zadnje ankete, o katerih mediji niso poroca-li.« »V Germaniji so forsirali geslo: tukaj smo, vasi smo!« »Kaj pa geslo: »Vsi za enega, eden za vse?« je vprasal Perter Pavlovski, podpredsednik stranke pozitivistov. »Prevec izrabljeno. Potrebujemo nekaj svezega, novega.« »Ti si nas oce? Asociacija na molitev Oce nas.« »Eh, kaj pametnejsega.« Tako so se pogovarjali in se kdaj pa kdaj tudi sprli. Vsakdo je imel svoj predlog za najboljsega. »Ali mi zares nimate kaj pametnega svetovati?« je nazadnje vprasal Puhlic, navelican mlatenja slame. »Jaz imam!« je vzkliknil psiholog Semek »Raziskave so pokazale, da pridobis najvec ljudi na dva naana: Prvic, z navdusenjem in drugic z usmiljenjem. Navdusenje je tezja in manj zanesljiva pot, menim, da nam tudi zmanjkuje casa.« »Kaj pa druga pot?« je vprasal Puhlic. »Hm,« je v zadregi dejal Semek »Ponesrecen atentantat na kandidata.« Zavladala je grobna tisina. Predlog je bil zares nadvse drzen. Člani staba so se spogledovali, nekateri so se nasmihali, drugi pa prestraseno zrli v Puhlica. Ta je dejal: »Ponesrecen atentat je zelo kodjiv. Moj pogoj je, da ne smemo kandidata na noben nacin ogroziti. Na noben nacin! Kdo pa naj izvede tak atentat?« »V nasi stranki imamo dovolj navdusencev, ki bi tvegali strel... « »Jaz ga ne vidim,« je pripomnil Everest. »Nismo versko ali teroristicno zdruzenje.« »Imam resitev!« je vzkliknil Pejack »Posljimo humanoi-dnega robota!« »Androidov se nimamo,« je dejal robotski strokovnjak Vrabec. »Sele prihodnje leto... « »Rabimo ga zdaj.« »Morda bi se dalo prenarediti robota X 12, ki se najbolj spominja na cloveka. Na obraz mu prilepimo primerno plasticno kozo, sicer pa namestimo kosato brado in brke ter pokrijemo s klobukom.« »Dobra zamisel! Robot bi imel to prednost, da ga je mogoce natancno programirati in se nikoli ne zmoti. Poleg tega ga ni mogoce ustreliti... « »Razen s topom ali bazuko,« je pripomnil Everest. »S topom in bazuko ne bo nihce streljal. Pobili bi nic koliko ljudi,« se je uprl Vrabec. »Fizicno pa je tako mocan, da bi se otresel vseh napadalcev.« Stab je nacrtoval, da se bo robot pomesal med poslusal-ce besednega dvoboja in na signal sprozil pistolo. Krogla naj bi svignila mimo Puhlicevega levega usesa in razbila steklenico ali kozarec na govorniskem odru. Puhlic naj bi padel, a takoj zatem vstal in vzkliknil: »Se sem ziv! Nasprotniku ne bo uspelo, da bi me s strelom zbrisal s politicnega prizorisca. Ziveli pozitivisti!« Everest je hotel, da bi robot rahlo ranil kandidata, a Puhlic je bil proti. »Nobene krvi!« je zahteval. Zaman so ga strokovnjakiu prepricevali, da robot nikoli ne zgresi. Puhlic ni popustil. Rekel je, da ne bo igral tarce v navideznem politicnem atentatu. Stab ni vedel, da je med njimi Blablajev vohun Serzo, ki mu je nemudoma porocal o sestanku: »Se sem ziv!« je vzki-knil Blabla v mikrofon. «Nasprotniku ne bo uspelo, da bi me s strelom zbrisal s politicnega prizorisca. Ziveli pozitivi-sti!« Blablajev stab je podrobno preucil porocilo in sklenil, da bo na vsak nacin preprecil napad na Puhlica. Tako se je Puhlicev volilni stab trudil pripraviti atentat nanj, Blablajev pa prepreciti. Lazje delo je imel Puhlicev stab. V Vrabcevem institutu za robotiko so preuredili robota X 12. Poclovecili so mu glavo in natancno programirali napad na kandidata Puhli- ca. S stikalom v njegovem gumbu naj Puhlic sam sprozil robotov strel. Tezjo nalogo pa je imel Blablajev stab. Sklenili so, da bodo razporedili varnostnike po vsem prizoriscu in takoj po strelu planili nanj s posebnimi elektronskimi ugasevalci robotove motorike. Če uide, naj mu sledijo. V blizini so poskrili veliko vozil na zracno blazino. Napocil je dan besednega dvoboja med kandidatoma na Politicnem trgu. Prvi je spregovoril Puhlic: »Prijateljice in prijatelji!« je zacel. »Jaz in stranka poziti-vistov odpirava novo stran v zgodovini nasega naroda. Stran samostojnosti in samoodlocanja. Progresivisti nas hocejo prodati tujim interesom in domacim tajkunom. Jaz pa pravim: Neee! Ne boste! Dokler obstaja stranka pozitivi-stov, nimate nobenega upanja na uspeh. In dokler z ivim jaz, Vladimir Puhlic... « Everest mu je pomignil s prstom. Puhlic je dokoncal stavek: »Se bo nadaljevala borba za nas nacionalni interes!« Vendar ni koncal govora, ko so bili zmenjeni, ker mu je prevec bremen lezalo na srcu. »Obljubljam, da se bom posvetil ekoloskim vprasanjem. Nasa dezela se potaplja v smeteh, vroäna pa postaja neznosna. Rodnost je zacela upadati in prvic v zgodovini vec ljudi umre kot se jih rodi.« Zdaj so mu mahali tudi drugi clani staba. Uvidel je, da ne sme vec odlasati. Njegov nasprotnik Blabla je zakrical, da mu sogovornik ne pusti do besede. Zato je Puhlic pritisnil na sprozilo v gumbu. V tretji vrsti poslusalcev je robot X 12 dvignil pistolo, pomeril in sprozil. Zagrmelo je in govornik se je zgrudil nas tla. Hip zatem pa je bil spet na nogah in zakrical: »Se sem ziv! Nasprotniku ne bo uspelo, da bi me s strelom zbrisal s politicnega prizorisca. Ziveli pozitivisti! Zivel jaz!« Zadnji stavek je dodal, ker mu ga Pejack ni napisal na list. Ljudje so se najprej sklonili, ko pa so videli svojega voditelja zivega in zdravega, so zaploskali. Slisalo se je vzklike: »Naj zivi Puhlic!« Robot pa se je obrnil in stekel cez prizorisce. Ljudje so se mu umikali, kdor pa se ni umaknil, je dobil udarec v trebuh, da se je zrusil na tla. Varnostniki so stekli za njim, a X 12 je bil hitrejsi. Se preden ga je kdo dosegel, je ze drvel po cesti v svojem vozilu z zracno blazino. Peljal je pol ure, nato je zavil na recno obalo in pritisnil na gumb v vozilu. Zagrmelo je, zemlja in kamenje sta prsila naokoli, v strasni eksploziji je zazeval nekaj metrov globok krater. Ko so prisli varnostniki in policisti, niso nasli nobenih ostankov robota. Glavni policist je menil, da je voznik izparel. Temperatura vozila naj bi se v hipu dvignila na vec kot tisoc stopinj. Blablajevi agenti so nemo strmeli v prizor. Vedeli so, da niso prepreci-li eksplozije, ki je zbrisala vse sledi, ceprav je bila to njihova naloga. »Robot nikoli ne zgresi. Puhlica je strel samo osvrknil. To je nekdo vnaprej programiral,« je dejal racunalnicar in vodja Blablajevega staba doktor Buki. Policija je dolgo iskala, kaj se je v resnici zgodilo, a ni odkrila nicesar. Puhlic je seveda zmagal na volitvah in podprt z vecino glasov zasedel predsedniski polozaj. <> PRAVLJICE IN FANTAZI Andrej Ivanuša V dezeli Pravljič in fantazije sonče vedno nasmejano sije. v Čarovniki, vitezi in zmikavti, planeti, kometi, pa se astronavti skupaj se igrajo prav vsak dan, nihče nikoli ni zares zaspan. Najmlajsi brat zmajsko bitko bije, iz zemlje do nebes grahek klije, velikani hlačajo čez reke in doline, da v postelji nam čas hitreje mine. Bitja pravljična pridejo na plan, če verjamemo v njih, vsak dan. Iz Zemlje v Vesolje misel nam hiti, vesoljske bitke, hitre ladje, vse kipi. Roboti s kovinskimi sklepi ropotajo, vse planete pogumni piloti poznajo. Odprimo misli in oči si na stezaj, danes smo se tu, jutri ze nazaj. O življenju, vesolju in sploh vsem www.andros.si/vesolje/ • podroben opis Sonča in planetov Osončja, • nastanek in mehanika galaksij, • rojstvo, zivljenje in smrt zvezd, • bigbang, struktura vesolja in njegov koneč, • o moznostih zivljenja na različnih planetih, • potovanja na Mars, izza meja Osončja in se dlje, • pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule. ■ UVODNIK • Slovenian SF&F is a spečial kind of beast, BEK 26ESE/3 • Topel pozdrav Neskončnosti, ANI 26/3 • Uvodno modrovanje, BEK 27/3, BEK 28/3, 4 • Ena knjizno uvodna je ta ..., BEK 29/3 ■ NOVICE SPEKULATIVNE • Grossmman festival 8, Martin Vavpotič announčed his stemapunk novel on Amazon, Iron Sky, film, ANI 26ESE/4 • Slovenija se vrača v Evropo in svet, Sčifiportal.EU, Vitezi & Čarovniki: Votlina skrivnosti v Antiki, Bilten Drugotnosti, Alamut Vladimirja Bartola na filmskem traku, ANI 26/4 • Odpotovali v druga vesolja: Ray Bradbury, Krsto A. Mazuranič, ANI 26/5 • O zivljenju vesolju in sploh vsem, ANI 26/6, 27/6, 28/6, 29/4 • Neskončnost resurrečted, Drustva ljubiteljev, Slovenija prvič na WORDOČON, Na meji nevidnega (NMN), Biblos, Projekt Gutenberg, Ray Bradbury goes digital, Poveljniski most vesoljske ladje Enterptise v prenovi, ANI 27/4, 5 • Drejčkovih nagrad za leto 2013 ne bodo podelili, Iron Sky-The Čoming Rače, Kratke iz evrope, ANI 27/5 • Noviče spekulativne, ANI 29/4 ■ PREDSTAVLJAMO • Introdučing Zvezdni prah (Stardust), ANI 26ESE/6-9 • Slovene SF&F illustrators on SI.ČON 2012 čonvention, ANI 26ESE/10, 11 ■ POROČAMO • Istrakon 2013, Pazin, Hrvaska, JIV 27/8 • Istrakon 2013-elementi, ANI 27/9 • Eurokon 2013, Kijev, Ukrajina, ANI 27/10, 11 • Sferakon 2013, Zagreb, Hrvaska, BEK, JIV, ANI 27/12-15 • Goblikon 2013, Maribor, Slovenija, ANI 27/15 • KSEVT, Vitanje, Slovenija, ANI 28/8, 9 • Grossmann 9, Ljutomer, Slovenija, ANI 28/10, 11 • Zmaj pod Dragučem, Pazin, Hrvaska, ANI 28/12, 13 • Na meji nevidnega, Ljubljana Slovenija, BEK 28/14-17 • Rokodelstvo spekulativne fikčije. Prva delavniča— Trubarjeva hisa literature, november, dečember 2013 BEK 29/6,7 • Hobit: Smaugova pusča, Čineplexx Kranj, ANI 29/8 ■ FILMI, KINO, DVD • Iron Sky, očena filma, BEK 26ESE/12, 13 • Hobbit: nepričakovano potovanje, BEK 26/8,9 • Zmaj, BEK 26/10 • Vzpon viteza teme, BEK 26/11 • Batmanova trilogija, BEK 26/12, 13 • Stonehenge Apokalipsa, BEK 27/16 • Pozaba, BEK 27/17 • Zvezdne steze: v temo, BEK 27/17, 18 • Svetovna vojna Z, BEK 28/18 • Atlas oblakov, BEK 28/19 • Nebotičnik, BEK 28/20 • Jačk morileč velikanov, BEK 28/20 • Ognjeni obroč, BEK 28/21 • Elizij, BEK 28/22, 23 • Hobit: Smaugova pusča, BEK 29/9-11 • Thor: Svet teme, BEK 29/12 • Gravitačija, BEK 29/13 • Dusa, BEK 29/14 • Enderjeva igra, BEK 29/15 ■ PREBRANO ZA VAS • Marko Vitas: 2084—Spomin na »1984«, BEK 26/14 • Marko Vitas—nadaljevanje »1984«, ANI 26/15 • Tanja Menčin: Varuhi-enajsteriča, BEK 26/16, 17 • Ziga Zigon: Beluge, ANI 27/20 • Martin Vavpotič: Čločkworks Warrior, ANI 27/21 • David Gibbins: Bojni tiger, BEK 29/16 • David Gibbins: Trojanska maska, BEK 29/17 ■ PRVI POGLED NA ... • STARDUST 2012—Yearly gather of Slovene fičtion, ANI26ESE/14 • Zvezdni prah (2)-letni zbor slovenske fikčije, ANI 26/18 • Matjaz Strančar: Modra droga in druge zgodbe, ANI 26/19 ■ INTERVJUJI • Čheryl Morgan, BEK 27/22-25 • Ziga Zigon—Beluge niso beli kiti, ANI 28/24, 25 • Kdo je Kara Shyre? Intervju z Markom Jordanom, ANI 29/18, 19 ■ POGLEDI • No fandom in Austria?, pripravila Nina Horvath, 26ESE/15, 16, 17 • Slovenski ZF&F filmi, ANI 26/26 • Izumi iz SF knjig in filmov, ANI 26/27 • Bojan Ekselenski: Vitezi & Čarovniki—očenil A.A, JEJ 27/26-29 • Moja e-izkusnja, BEK 28/26, 27 • Sobivanje papirnatega in elektronskega, BEK 29/22-25 ■ IZOBRAŽEVANJE • Filmske medzvezdniče (5) - Babilonska plovila, ANI 26/18-24 • Kako napisati ZF zgodbo v 8 korakih in nekaj nasvetov ANI 26/25 • Filmske medzvezdniče (6) - Iz vseh krakov Galaksije, ANI 27/30-32 • Kako oblikovati osebe v ZF zgodboiv 8 korakih in nekaj nasvetov, ANI 27/33 • Delavniča 'PRVA STRAN' - osnove pisanja fiktivne proze, BEK 27/34-39 • Knjige v digitalni kuhinji, BEK 28/27-29 • Pojmi, ki so prisli iz ZF, ANI 28/30 • Pravljične hise, ANI 28/31 • Alexander A. Sčhomburg, fantastični ilustrator, ANI 29/20, 21 ■ DRAŽILNIK • Dangober: Battle at Alertbeačon, Prefače to the adapian edition by Mara R. Sirako, translated by Pero A., JEJ 26ESE/18, 19, 20 Opomba: 26/4 = JeJ številka 26, stran 4 * ESE = posebna številka angleška, English Special Edition * p. = prevod JIV = Jani Ivanuša * BEK = Bojan Ekselenski * MRS = Mara R. Sirako * AML = Amedeja M. Ličen * ANI = Andrej Ivanuša • Tanja Menčin: Tartos—dezela mnogih jezer in Kamnitogla-vči, JEJ 26/26-40 • Andrej Ivanusa: Zajčja tača (iz ZF novele Kapitan Srečko), JEJ 27/40-49 • Bojan Ekselenski: Vitezi & Čarovniki—Zlom imperija, JEJ 28/26-28 ■ ZGODBE / PESMI • At the tip of the častle towerby Andrej Ivanusa, translated by author, proofreading Katja Bergles JEJ 26ESE/21-29 • Three Poems (Sačrifičed heart, Poet on the shores of everlasting tranquility, A ghost in the dark) by Masa Brglez, JEJ 26ESE/30, 31 • Matjaz Štrančar: Kje je lord Kona? (iz knjige Modra droga in druge zgodbe), JEJ 26/40-42 • Vid Pečjak: Vrnitev na domači svet (podobe iz prihodnosti), JEJ 26/42-45 • Tanja Menčin: Lučiano, JEJ 27/50-53 • Bojan Ekselenski: DVD zivljenja, JEJ 27/54-55 • Vid Pečjak: Benčinska vojna, Golazen (podobe iz prihodnosti), JEJ 27/56-59 • Marko Vitas: Motnja v permutačiji (odjek sirene), JEJ 28/32-36 • Majda Arhnauer Subasič: Prekletstvo svetlobe, JEJ 28/37-39 • Primoz Jenko: Koneč igre, JEJ 28/40-43 • Bojan Ekselenski: Zmajska psihijatrija, JEJ 28/44, 45 • Andrej Ivanusa: Razpoka, JEJ 28/46-49 • Vid Pečjak: Genetska svetovalniča, Najkrajsa vojna (podobe iz prihodnosti), JEJ 28/50-52 • Tatjana Maleč: Ačtion in distans (Vesoljni pok, Arhaična govoriča davnine, Kodirano sporočilo s Saturna, Jesči Saturn), JEJ 28/54, 55 • Bojan Ekselenski: Terorist, JEJ 28/29 • Tihomir Jovanovič—Tika: Levitev (orig. Svlakovi), JEJ 28/30, 31 • Andrej Ivanusa: Aequilibrium, JEJ 28/32, 33 • Marko Vitas: Dobra karta, JEJ 28/34, 35 • Vid Pečjak: Android Adam, Osebna stevilka (podobe iz prihodnosti), JEJ 29/36-38 • Andrej Ivanusa: Simen inu Agata (balada), JEJ 29/39 ■ PLANET HUMORJA • PLANET HUMOR, JEJ 26ESE/4 • JEJ 26/7, 27/7, 28/7, 29/5 ■ ZADNJA STRAN • I Remembered ... 1st SI.CON, photos by ANI, 26ESE/32 • ČOBISS v letu 1912, ANI 26/48 • Najava 2. SI.ČON, ANI 27/60 • Odpoved 2.Si.ČON, ANI 28/56 • Razpis za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za leto 2014, ANI 29/40 ■ RAZNO • Vabilo na Delavnico kreativnega pisanja spekulativne Akcije, BEK 28/53 VITEZI IN ČAROVNIKI www.vitezicarovniki.com JAŠUBEG EN JERED NOVICE IZ DRUGOTNOSTI www.drugotnost.si DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH www.zvezdni-prah.si DRUŠTVO PRIZMA www.prizma.si TOLKIENOVO DRUŠTVO GIL-GALAD www.drustvogil-galad.si FUTURUM www.futurum.si VODNIK PO ZF vodnik-zf.info MARA R. SIRAKO www.marasirako.info MARTIN VAVPOTIČ martinvavpotic.wordpress.com BOJAN EKSELENSKI www.pisatelj.net ANDREJ IVANUŠA www.andros.si MIHA REMEC www.miha.remec.si MIHA MAZZINI mihamazzini.com MIKI MUSTER www.muster.si IVAN SIVEC www.ivan.sivec.net VID LEGRADIČ www.vtine.org/nr.html ZADNJA STRAN ZVEZDNI PRAH 2014 Letni zbir slovenske fikcije SLOVENSKA WIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska znanstvena fantastika RAZPIS ZA OBJAVO SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 2014 Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije. V pripravi je naslednja ZVEZDNI PRAH 2013. Mi pa načrtujemo naprej: RAZPIS ZA LETO 2014 Društvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH, Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni natečaj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za drugo zbirko spekulativnih zgodb ZVEZDNI PRAH 2014 - letni zbir slovenske fikcije. Namen natečaja je pridobiti kvalitetna dela za objavo. Zaključek 3. natečaja je: 30. september 2014. Zbirka bo izsla predvidoma med novembrom 2014 in marcem 2015. Na natečaj posljite vaso zgodbo ali pesmi s področij: • znanstvena fantastika, • fantazija, • horor (grozljivka), • in/ali kriminalka. Zgodba naj bo dolzine največ 24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo največ tri, poljubne dolzine. Besedilo naj bo v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na nasi internetni strani www.zvezdni-prah.si. Tričlanska komisija sestavljena iz članov drustva, bo očenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odločila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odločitev pritozba ni mozna. Avtorji prejmejo kratko sporočilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zaključka natečaja. Z izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno avtorsko pogodbo o brezplačnem odstopu besedila. Gradivo posljite v elektronski obliki na e-naslov: info@zvezdni-prah.si ali v drugi digitalni obliki (USB ključek, CD) na naslov: Društvo ZVEZDNI PRAH Stritarjeva 24, 2000 Maribor.