Narodna in Studijska Knji’. 'inica via Ceppa, 9 T R I E S T E m VI na» ;10V illlllll ìj. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA las Leto Vlil, štev. 4j TRST * SOBOTA, 24. NOVFMBRA 1956 Posamezna štev. 25 lir »>S||| otiti se moramo resne analize položaja ;u«*d h je trenutek težke izbire, hrabrosti, da se gre °U toku, trenutek trezne in re analize, da bi se znali Meriti in hoditi naravnost po U razredhe borbe in prelenega internaeionalizma. To trda in dolga preizkušnja, se uresničuje pod intenziv-neizprosnim križnim og-'m nasprotnika, ki je prepri-\ da je na«a kriza globoka in ?ubna. ^es je : nismo si še ustvarili 2l končne sodbe o dogodkih, ki /ec6}pretresli naš svet, toda naša taost, naša enotnost proti na-du. naša sposobnost v razione ju nam dovoljuje, da se I hno re? ne in globoke analize, katere bodo prav gotovo iz-zaključki, ki nam bodo podali, da bomo napredovali z )^io gotovostjo in zagonom. fžl 1 Napake oditeljev Uvor poljskih in madžarskih siji in v resolucijah ; ena za ene in druga za druge. Vse mora biti jasno, točno, premočrtno, brez skritih misli in izključitev. brez različnih interpretacij. Komunistično gibanje se ne more raz'deliti v stalinovce in protistalinovce, v titovce in protititovee. Tako se ne pride nikamor ; prav tako se ne pride nikamor, izjavljajoč in misleč, da se ima vedno prav, ali dovoljujoč samokritiko samo za druge in ne zase. Koristna diskusija . Siidkov liči v napakah vodi-j,-a. kv- in državnikov: v biro ajl’ »Gji. zgrešenih vodilnih nielli1’ iah. v premajhnem npošte-’i’s "ju zahtev množic, v premaj-p pozornosti nacionalnim in ; pžbenim značilnostim vsakega f°da in njihove poti v sociali t,n. v birokratskem uveljav-;0rtt 'tiju sovjetskega vzorca pred - Pn smrti Stalina, v nerazume-^ "ju potrebe po začetku nove - ,p. v kateri hi se moralo namestiti udarniško z normal- z osredotočeni pozornosti na izboljša- Lekcijo Jugoslavije prej, Poljske in Madžarske sedaj je treba razumeti v njenem globokem smislu, brez rezerv in istočasno brez kapitulacije, brez dvoličnosti in končno brez hinavščine. Upamo, da je bila Madžarska rešena za socializem. Upamo tudi. da to, kar se je dogodilo tam, se ne bo zgodilo drugje. To pa je odvisno od vlade in partije v tistih deželah, od ljudstev in od nevmcšavanja drugih. Brali v «Pravdi». Menimo, da je diskusija koristna in da se je morajo udeležiti vsi v bratskem in vedrem razpoloženju. Izogniti se je treba tistemu konformizmu, ki je vedno povzročal napake, Sledimo diskusiji in udeležujmo se je v kritičnem duhu, premišljujoč, preden sodimo. Tako bomo dokazali, da smo razumeli zadnje lekcije in nauke XX. kongresa KP SZ. Iz resne diskusije brez domišljavosti in monopolov nad resnico bodo izšla mnenja, zaključki. teze, ki bodo obogatila naše politično in ideološko premoženje, ki bodo omogočila go-tovejšo bodočnost deželam, ki gradijo socializem, gladkejšo pot komunistom in demokratom v kapitalističnih deželah, naglejše in množičnejše narodno osvobodilno gibanje v kolonijah in polkolonijah. Istočasno pa bodo komunistične partije s premostitvijo težkih pomanjkljivosti in napak, združene v veliki družini, v katerih se diskutira, kritizira in uporablja samokritika za odstranitev ovir in drugih pomanjkljivosti in napak, zmagovito napredovale z vzajemno pomo- Kadar ugotavlja tri vzroke tragičnih dogodkov na Madžarskem ^ V deželi je bil mir končno vzpostavljen ^ Odločno zanikanje vesti o deportacijah čjo na podlagi svojih izkušenj, govor maršala Tila ' vedno visoko dvigajoč zastavo istrskim aktivistom. Brali smo socialističnega internacionali-ludi dopis «Tassa», objavljen ' zrna. Revolucionarna vlada delavcev in kmetov javlja v svojih zadnjih poročilih, da se je položaj na Madžarskem in predvsem v Budimpešti ustalil in da se polagoma prehaja k normalnem življenju. Največji industrijski centri so začeli kolikor toliko delovali. V prestolnici se je delno obnovil mestni promet, oskrbovanje z živili ne dela preglavic. Iz Zt'JR, Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške prihajajo stotine vagonov živeža, premoga in drugega blaga za začetek obnove. Tudi z zdravili ni težave. V OZN se j c zunanji minister Madžarske lmrc Horvat uprl predlogom kubanskega predstavnika, ki zahteva, naj OZN poseže v notranje zadeve dežele. Prav tako je odločno zanikal trditve o domnevnih množičnih deportacijah v Sibirijo. Tudi sovjetski delegat So- Čete OZN v Egiptu 1e življenjske ravni širokih iif 'nžic ; v nerazumevanju nuj-s,i likvidacije dogmatizma in Pptka nove konstruktivne, u-arjalne dobe na gospodar. e,u in ideološkem področju. Potrebe po posvečanju po-/ "ne pažnje podčrtavanju na-il$ "kalnih značilnosti in sposto-"in socialistične zakonitosti v , hiršem pomenu besede proti ^ ''lini samovolji ter v spošto-"iu človeške osebnosti. T° ne pomeni podcenjevati ^ Aktivne težkoče, ki obstajajo 'ph deželah, niti ne pozabljala kar se tiče Madžarske Je bilo napačno organizirati "rožen upor, v katerega se je 5°j vključila notranja in med-tf,dna protirevolucija, ki se i. Je polastila in usmerila k ™ kapitalistične restavracije. '9- eno linijo ^evilne napake bi se bile httogočile, če bi se bilo, ko f Se priznale napake na ško-iugoslavije, resno analiziralo a a^anje vseh drugih dežel, ki f|ijo socializem. Že od takrat Se bila uveljavila načela, vse->a0a v beograjski deklaraciji Ptoskovskem paktu, načela, Gora j o veljati za odnose med "d deželami, in socialistični 1 bi bil lahko odpravil po-Skljivosti, popravil napake, Ji novo fazo notranjega raz--0 " in novih odnosov med so-•ifi ^ličnimi deželami in tudi s Četsko zvezo brez sunkov in J ^tres,jajev. e moreta biti dve liniji : v praksi in druga v disku- e111 <___________ V Egiptu je položaj še vedno napet, čeprav so na ozemlje Sueškega prekopa prispele policijske čete OZN, ki prevzemajo varstvo nad ozemljem, ki so ga zasedli Angleži, Francozi in Izraelci. Angleži in Francozi se zelo upirajo umiku in hočejo ostati v Egiptu kot del policijskih sil OZN. Egipt je protestiral zaradi navzočnosti vojakov tistih britanskih dominionov, kot so Avstralija, Nova Zelandija in Kanada, ki so podpirali anglo-francosko agresijo. Ob prihodu čet OZN" v Fort Said, od koder se Anglo-francozi še nočejo umakniti, je prebivalstvo množično manifestiralo za Naserja in neodvisnost. Sueška kriza je odkrila velika nasprotja v taboru tistih sil, ki s_o v Angliji in Franciji pripravile agresijo. Že pred tedni so iz londonske vlade odstopili nekateri ministri, v ponedeljek pa je Eden «zbolel» in mu je zdravnik svetoval «počitek». Zato je funkcije ministrskega predsednika prevzel zakladni minister Butler, o katerem je znano, da gleda drugače kot Eden na pustolovščino v Egiptu. Tudi v Franciji se stolček Molleta maje, ker ga kritizirajo njegovi lastni pristaši in zahtevajo izredni kongres socialdemokratske stranke. — 'Na sliki : predstavniki vojska, ki so poslale svoje čete v Egipt v okviru policijskih oddelkov Sovjetski predlogi za razorožitev ;!' l,lganin je v imenu sovjet-{ vlade poslal vladam ZDA, Britanije, Francije in Indije '«lo , g za konferenco, ki naj ha predpriprava za širšo ^Jrenco med predstavniki "it: NATO in varšavskega Kitajske, Indije, Jugosla-’ Indonezije in Burme. 1 G'ferenca bi imela namen Jeti ukrepe za razorožitev iridaci jo vojaških blokov. °rnžitev naj bi potekala v J dveh let naj bi ZSSR, 'n Kitajska znižale oboro- : sde na poldragi milijon j °v, Anglija in Francija na : n mož, vse druge države j1,3 150-200.000 mož. Za se-bi prve tri dežele lajšale svoje moštvo na 2,5 J°na, dragi dve na 750.000. e,n obdobju naj se prepove / orožje in se uničijo ob- °e zaloge. Zmanjšajo naj se oborožene sile na ozemlju držav NATO in varšavskega pakta, naj se uvede strogo mednarodno nadzorstvo in naj se tudi izvede letalsko nadzorstvo v globini 800 km na obeh straneh meje med deželami NATO In varšavskega pakta. Predlog sovjetske vlade je v stvu. teku preučitve pri vseh vladah. Indija se je že pozitivno izrekla o njem. V drugih državah so skušali prikazati predlog kot propagandni manever, čeprav je v tem predlogu za-popadena tudi zahteva Eisen-howerja po letalskem nadzor- 13. obletnica II. zasedanja AVNOJ Začetek XVI. olimpijade v Melbourneu V četrtek so 'v Melbourneu v Avstraliji svečano otvorili ob prisotnosti Edimburškega vojvo. de XVI. olimpijske igre, ki se jih udeležuje 69 dežel. Svečani otvoritvi je prisostvovalo preko 100.000 gledalcev v novem mestnem stadionu. 29. novembra poteka 13-let. niča II. zasedanja AVNOJ, ki je položilo temelje novi Jugoslaviji, in 11-letnica proglasitve jugoslovanske republike. Obe obletnici sta zgodovinsko važni za Jugoslavijo, ker predstav- ljata ne samo prelom s staro monarhistično ureditvijo, tem-več predvsem začetek nove družbene ureditve, ki temelji na na-čelih socialne pravičnosti in zloma kapitalistične družbe. Cena bencina povišana Z včerajšnjim dnem je v Italiji stopil v veljavo vladni odlok o povišanju cene bencina za 14 lir. Vladni krogi so baje zahtevali, naj bi se bencin povišal za 25 lir, temu pa se je uprl predsednik republike Gronchi. To je prvi otipljivi dokaz posledic anglo-franeoske agresije proti Egiptu. boljev je izjavil, da je vprašanje Madžarske notranja zadeva njegove in madžarske vlade, ki bosta uredili bodoče odnose na podlagi enakopravnosti, neodvisnosti, nacionalne suverenosti in nevmcšavanja v notranje zadeve. Iz Moskve in Budimpešte je bilo večkrat potrjeno, da se bodo sovjetske čete umaknile z madžarskega ozemlja čim bo mir trdno vzpostavljen v deželi. Kadar listu „Humanité“ Dopisniku glasila KPF «Hu-rnanité» André Stilu je madžarski ministrski predsednik Kadar podal intervju o vzrokih in nastanku upora. Kadar pravi, da so dogodki imeli tri vzroke. Prvi vzrok treba poiskati v obstoječih pomanjkljivostih v metodah vodstva partije in dežele. Te metode so globoko pačile povezavo partije in vlade z ljudstvom. Drugi vzrok je v tem. da je bilo pravilno ugotoviti le napake a da se je to napravilo na nepravilen način, ker se je diskusija prenesla izven partije in iz vlade na cesto. Tretji vzrok je v tem, da je kontrarevolucija izkoristila s pomočjo nekaterih imperialističnih agentov ugodni trenutek in izrabila gibanje v svoje na- Manifestacije 23. oktobra niso imele sovražnega namena, a tedaj je bila reakcija že pripravljena in je izkoristila le manifestacije, ker se je dokazalo, da so se nekateri elementi oborožili že pred manifestaci, jami. Da je tu obstojal poleg mirnih manifestacij tudi določen načrt, je dokazano od dejstva, da so bile tri skupine poslane proti točno odrejenim o-hjektom. Na radiu so padli prvi streli s strani neke skupine, ki se je pomešala med demonstranti in noben vojak ali policist ni streljal, ker vojaščina ni imela nabojev za ostro streljanje in je imela ukaz, da samo straži in ne odgovarja streljanju. Oboroženi spopadi so se dejansko vršili samo v Budim pesti, ne pa po deželi. Ti sp o padi so se nadaljevali tudi te daj, ko je Nagyjeva vlada pri stala na vse zahteve upornikov Tedaj se je začel beli teror, ki je razsajal več dni proti vsakemu komunistu ali demokratu, celo proti vsaki osebi, ki je bila osumljena simpatij do ljudske oblasti. Pripravljenost reakcionarjev Teroristi so dobili ugodno priliko prav posebno, ko je Na g v odredil ustavitev sovražnosti. Vojaštvo in policija sta sovražnosti res ustavila, teroristi pa so nekaznovani izvrševali svoje zločine, ne da bi se jim kdor koli protivil. Strašni po-kolji so bili izvršeni v Budim-pesti in Csepelu, dve največji ulici Budimpešte sta bili prepolni obešenih ljudi. V tem času vlada ni imela več nobene besede, ministri so se borili le za ministrske listnice, Mindszenly je imel svoj govor, Imre Nagy je vedno bolj popuščal, ne da Ili se protivil očitni kapitalistični restavraciji in ne da bi branil komuniste pred teroristi. Tedaj je nova vlada, sestavljena iz ministrov, ki so odstopili 1. novembra iz Nagyjeve vlade, pozvala sovjetsko vojsko, ker je hotela rešiti Madžarsko pred belim terorjem in ljudsko oblast. Kljub temu so sovjetske čete pazile, da so se spopadi omejili na tisti minimum, ki je bil potreben za ponovno vzpostavitev reda. Gospod Bratuš ne kandidira več 1 jza goriško SDZ L Dosedanji svetovalcev Sloven. ske demokratske zveze v gori-skem občinskem in pokrajinskem svetu g. Rudi Bratuš je naslovil slovenskim volivcem v goriški občini poziv. G. Rudi Bratuš kandidira na drugem mestu na Listi naprednih Slovencev in ne več na listi, ki jo sestavljajo kandidati Slovenske demokratske zveze in katoliške skupnosti. Poziv pravi : «Slovenskim volivcem občine Gorica! Ker so me volivci naprosili, naj nastopim na sedanjih volitvah kot kandidat za goriško občino in ker pri Slovenski demokratski zvezi niso upoštevali mojih kritik njene politike, sem sklenil stopiti na Listo naprednih Slovencev kot neodvisni kandidat, ne 'da bi pripadal kateri koli stranki ali zani- Poljsko-sovjetska deklaracija Poljska partijska in vladna delegacija se je vrnila po večdnevnem bivanju v Moskvi. Ob zaključku razgovorov je bila podpisana deklaracija, ki postavlja poljsko-s' ijetske odnose na osnovo enakopravnosti, nacionalne suverenosti in nevme- I marsikoga kal svoje prepričanje. Predlagatelji liste so moje predloge sprejeli ter me postavili kot neodvisnega kandidata na drugo mesto, kjer nastopam za vse tiste volivce, ki so za skupen nastop Slovencev, da izterjamo pri občinski upravi pravice brezposelnih do zaposlitve, podpore revežem in državljanstvo optantom. Verujoč v večjo složnost med Slovenci, v boljše razumevanje med tukajšnjima narodoma ter v sožitje med soobčani, da se odpravi potujčevanje, sem prepričan, da ni Slovenca, ki bi svojega brata izdal na volišču. RUDI BRATUŠ neodvisni kandidat» Dejstvo, da je g. Rudi Bratuš odločil predložiti svojo kan. didaturo na listi, ki nima o-pravka s Slovensko demokratsko zvezo, je zelo poučno. Nekateri ljudje pri SDZ si zelo polnijo usta z demokracijo, pri njih pa je ta beseda vedno o-stala brez pomena, ker jim služi le v trenutkih, ko se je treba strupeno zaganjati proti naprednim ljudem. Zgleda torej, da v notranjosti SDZ ni niti sence o tisti demokraciji, s katerimi se razni ljudje okrog «Demokracije» tako ponašajo. G. Bratuš nam pove poučno resnico, da se pri SDZ ne trpijo kritike somišljenikov. Vsekakor Diskusija Tito ,Pravda” - ..Borba’ Generalni sekretar ZKJ Tito je 11. novembra govoril na konferenci puljskih komunistov. V tem govoru je predvsem o-bravnaval dogodke na Madžar, skem in se dotaknil tudi položaja na Bližnjem vzhodu. Glede Madžarske je dejal, da je treba vzroke za tragične dogodke poiskali v napakah prejšnjih madžarskih voditeljev, sistemu čaščenja osebnosti, ki se je bil uveljavil za časa Stalina, v birokratskem načinu vodenja, v pomanjkanju povezave z ljudstvom. Obsodil je prvo intervencijo sovjetskih čet ne Madžarskem, medtem ko je o drugi intervenciji trdil, da je bila neizogibna zaradi nevarnosti kontrarevolucionarne zmage, u da bi se ji bili lahko izognili če bi bili pravočasno ukrenili za zadovoljitev ljudskih zahtev v smislu demokratizacije in desta-linizucije. Napadel je nekatere voditelje komunističnih partij, prav posebno francoske in albanske, ki obsojajo ZKJ, jo ob. tožujejo vmešavanja v notranje zadeve drugih dežel in partij in odgovornosti za dogodke na Poljskem in Madžarskem. Tito je tudi rekel, da obstajajo v komunističnih partijah stalinistične in antistalinisti-čne tendence in da bo borba med tema tendencama težka in dolgotrajna. Članek „ Pravde“ j bo vest iz Gorice presenetila vrstah protikomu- šavanja v notranje zadeve. Sovjetske čete bodo ostale na Poljskem, o njihovih premikih bodo odločale poljske oblasti. ZSSR je črtala za 2 milijardi poljskih dolgov, bo dobavila dolgoročno posojilo 700 milijonov rubljev in bo uredila tudi vprašanje plačila za vzdrževa. nje sovjetskih čet v deželi. Prihodnje leto bo Poljska dobila od ZSSR 1,4 milijona ton žita. Sedaj je treba povedati svetu resnico, da bo postala jasna slika dogodkov, ki jo skušajo zahodni drogi skriti. Treba bo trdo delati, da se popravijo napake preteklosti, da se popravijo prizadete rane in da se u-trdi ljudska država. Molotov minister za državno nadzorstvo Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je imenoval Vjačeslava Molotova, prvega podpredsednika vlade za ministra za državno nadzorstvo, ki ima nalogo, da kontrolira izvajanje državnih zakonov v vseh stopnjah oblasti. Djilas aretiran V ponedeljek je bil na svojem stanovanju v Beogradu aretiran Milovan Djilas, ki je bil pred dvema letoma ostro kritiziran in nato izključen iz ZKJ in so mu bile odvzete vse javne funkcije. Okrožno sodišče v Beogradu je sporočilo, da je bi. la proti njemu uvedena kazenska preiskava zaradi napada na notranjo in zunanjo politiko dežele. nističnih kričačev, prav posebno v trenutku, ko bi se morale po «logiki» «Demokracije» krhati prav vrste naprednih Slovencev in ne obratno ! V ponedeljek je «Pravda» objavila poročilo Titovega govora, ki ga je spisal beograjski dopis, nik «Tossa». List objavlja daljši izvleček tistih delov govora, ki se tičejo Madžarske in Bližnjega vzhoda. Istočasno pa polemizira z nekaterimi trditvami jugoslovanskega voditelja. V svojih kritikah k Pravda st pravi, da nekatera stališča «zvene kol ostra disonanca v primerjavi s tistim, kar je vodstvo ZKJ v zadnjem času večkrat izjavljalo o osnovni/, vprašanjih medna. Glasovalna izjava komunistov v občinskem svetu Dr. Sajovitz je v torek zvečer na seji tržaškega občinskega sveta podal v imenu komunistične skupine glasovalno izjavo proti uveljavitvi zakona štev. 703, ki hi morala po načrtu občinskega odbora zvišali trošarino za 240 milijonov letno, in za suspenzijo, dokler se ne obvesti ministrski svet in ne dobi odgovor. Ob glasovanju je ostal občinski odbor v manjšini. Tov. Sajovitz je dejal, da generalni komisar ni sprejel poziva občinskega sveta za odgo-ditev poviška trošarin na podlagi zakona 703, do odobritve vladnih ugodnosti za naše mesto. Vladni komisar je poudaril, da je Trst v istem položaju kot ostala italijanska mesta. Čeprav je gen. komisar negativno odgovoril na ta poziv, je bil slednji potreben zato, da se jasno poudari odgovornost vlade pri otežitvi davčnega pritiska. Negativno stališče do poziva občinskega sveta dokazuje pomanjkanje senzibilnosti vlade in strank, ki jo sestavljajo, za probleme našega mesta. Z ultimativno zahtevo gen. komisarja se hoče naprtiti mestu novo davčno breme v znesku 240 milijonov lir, ko je znano, v kakšnem stanju se živi. Komunistična skupina je mnenja, da je ta zahteva nerazsodna, ker se dosedanjim vzrokom mestne gospodarske krize pridružuje tudi kriza v zvezi z zapletljaji na Bližnjem vzhodu. Posledice vladne politike, ki ni začrtala jasne perspektive za Trst v zvezi z njegovo funkcijo v Srednji Evropi in Italiji povroča tudi to, da niti privatni kapital noče investirati v našem mestu, kar povzroča, da je v rotacijskem skladu 5 milijard lir, ki jih nihče noče. Komunistična skupina je zato, da se občinski svet ponovno obrne na predsedstvo vlade za odgoditev uveljavitve zakona 703, dokler ne bodo sprejeti obljubljeni ukrepi za Trst. Zato komunistična skupina glasuje za suspenzijo zakona 703. rodnega položaja, o medsebojnih odnosih med socialističnimi državami in komunističnimi par. ti jami. «Pravda» pravi, da je Tito v svojem govoru dejal. da je hil jugoslovanski vpliv na madžarske in poljske dogodke «koristen in pozitiven» in bodočnost odvisi ccod zmage novega kurza, ki se je začel v Jugoslaviji, v ostalih komunističnih partijah». List pravi tudi, da so nekatere Titove trditve tako po obliki kot po svojem bistvu v protislovju z načeli proletarskega internaeionalizma in mednarodne solidarnosti med delovnimi ljudmi». Te trditve, pravi list, so v zvezi z drugimi članki beograjskega tiska iz katerih izhaja misel, da je jugoslovanska pot v socializem edino pravilna in možna. «To stališče nedvomno nasprotuje marksistično-lenini-stični tezi o tem, da vsaka deže-la mora imeti svojo metodo, svoje oblike, svoj ritem v prehodu v socializem, določene zgodovinske značilnosti v svojem razvoju, tezi, katere je Tito pristaš, kot je večkrat poudaril». Različne poti v socializem «V govoru Tita, piše «Pravda», jasno izbijajo tendence vmešavanja v notranje zadeve drugih komunističnih partij. Večji del je bil posvečen polemiki s kakšno partijo, ki jo nazivi je «stalinistično». Poskus delitve komunističnih partij v «stalinistične» j n «nestalini stične» objektivno lahko le škodi komunističnemu gibanju, ker sedanji položaj bolj kot kdaj koli zahteva kompaktnosti v no-tranjosli komunističnih partij in vsega mednarodnega komunističnega gibanja». Sovjetski list se ne strinja s trditvijo, da je bilo čaščenje Stalina proizvod določenega si-sterna: «Znano je, da prav reak. cionarna propaganda v svoji borbi proti marksizmu-lenini-zmu prav posebno danes insisti ra. da izvor čaščenja Stalinove osebe ni v določenih zgodovinskih pogojih, ki so že stvar preteklosti, temveč v sovjetskem sistemu. Znano pa je, da so vse te izmišljotine reakcionarne propagande postavljene na laž od razvoja sovjetske socialistične družbe». Odgovor j, Borbe ^8 «Borba» je v sredo objavila odgovor na članek «Pravde». V odgovoru se pravi, da se «Prav. da» v svoji polemiki z govorom maršala Tita ni držala «načel svobodne, poštene, odkrite in enakopravne diskusije med komunisti». List tudi pravi, da «Pravda» ni dokazala svoje trditve, da se hoče ZKJ vmešati v notranje zadeve drugih dežel in partij in da ni točno ali pa ni sploh citirala tistih delov Titovega govora, ki so bili kritizirani. V svojem članku eBorba» primerja trditve «Pravde» s tistimi deli Titovega govora, ki so bili kritizirani, in ugotavlja, da je tak način poročanja neodgovoren. V zaključku svojega članka beograjski list pravi, da je odkrita in poštena kri-tika med komunisti potrebna in zaželena in da se je te pravice. ki .izhaja iz beograjske in moskovske deklaracije, po-služil maršal Tito v Pulju. Tov. Togliatti v Bologni Tovariš Togliatti je v nedeljo govoril ob zaključku pokrajinskega kongresa KPI za pokrajino Bologne. V svojem govora je posvetil veliko pozornost notranjemu položaju v de-želi in dejal, da se množice, ki sledijo komunistom, ne bodo pustile izigravati od reakcionar, nih sil, katere bi hotele izvesti napad na KPI in jo izbrisati iz italijanskega političnega življenja. V trenutku, ko bi reakcionarne sile skušale uprizo. riti kakšno novo fašistično pustolovščino, bi KPI klicala v boj italijansko ljudstvo. Glede madžarskih dogodkov j» dejal da je treba njihov vzrok poiskati v napakah prejšnjih voditeljev in v kontrarevolucionarnih pripravah. Dejal je, da se strinja s številnimi trditvami tovariša Tita, ki je govoril v Pulju, glede drugih trditev pa so italijanski komunisti opreznejši. Poudaril je, da na Madžarskem so bile odločilni e. lement napake voditeljev, « iste napake, ki so bile v svoji veliki večini, čeprav ne popolnoma, obsojene od XX. kongresa KPSZ». Poudaril je, da v ljudskih demokracijah treba po poti demokratizacije notranje, ga življenja, vzpostavitve boljše povezave z množicami, izdelave nacionalne poti v socializem. Na Madžarskem so bile zagrešene težke napake in zgleda, da se je našel kdo, ki je oviral popravo teh napak. Te, ki so to napravili — pravi Togliatti — «je treba ne le kritizirati, temveč tudi obsoditi». Sovjetski tovariši so pokazali velik pogum za XX. kongresu: Italijanski komunisti so jim odobravali in skušali poglobiti kritike, da bi iz teh sledile tudi posledice. «Zato — je rekel Togliatti — smo mi naslovili na sovjetske tovariše opaž-ke kritičnega značaja, na katerih v celoti vztrajamo». Največja napaka je bila v tem, da so bili nekateri, ki so mislili, da se lahko gre preko ugotovljenih napak, ne da bi se ukrenilo potrebno za njihovo odpravo. «Korak nazaj od kritik, ki so bile iznesene na XX. kongresu, se ne more in se ne sme napraviti». KPI bo pazila. da se vsaj v njenih' vrstah to ne bo zgodilo. Togliatti je pozval vse bratske partije, naj pogumno gredo po poti ugo. tavljanja in. popravljanja starih napak, kar bo pripomoglo k utrditvi, ne pa k oslabitvi delavskega gibanja. Togliatti je tildi kritiziral sta. lišče PSI po nekaterih vprašanjih in pozval njene voditelje k odkriti in lojalni diskusiji. DISKUSIJA Tov. Gomulka o sistemu čaščenja osebnosti Čaščenje osebnosti nasprotuje socialističnemu humanizmu, socialističnemu načelu človeške svobode in zakonitosti Objavljamo del govora tovariša Gomulke na zasedanju CK Združene delavske partije Poljske v drugi polovici oktobra o čaščenju osebnosti. £ Vo za eč pr: V tu veliko partijo vstef "l- ti ali točneje ponovno vstopa, "Wurn ša mala in hrabra partija. V’*|člans pila bo, tako si želim, z r,j In * vitimi zastavami, združena T° oki složna, močna po svojih Intentalo in zmagah, bogata na stra.-" i potr izkušnjah, v katerih bi m°r jV- ^ še večje partije propadle, otn^horu delavskega razreda, preizkll1 dram nega v proletarskem internacTtok, 1 nalizmu, noseč s seboj nen: poks cenljiv zaklad enotnosti T".11 s*a Slovenci in Italijani : mala pyjanki tija, toda zdrava po zas''T>ni. ‘ vseh njenih članov in nje'1,li’kega voditeljev, Slovencev in ItalUpovali nov, ki so vsi izšli iz šole 'čj^elen< ke italijanske partije, kot ‘J Rovo tovariša Vidali in Marina. 1 Pevsk navedemo samo dve imeni- j- Ivar Ne ugaja mi misliti, da b> fda ob morali povrniti v KPI pOslT in 1 Ijajoč pogoje, kot predla?8*1!" vo nekateri tovariši, še manj {j mam j, s pridržki nekaterih drugih,J-i nn mSTRI bi — ali zaradi sle po hlai*1^?*6' vanju ali zaradi ponovno P^jln-rTc-jajočih «e nacionalističnih ,i C motožij radi videli, da ghie prav skupina voditelj»’' Nobena od teh stvari ne 8 jjl a*tr je umazati našega sklepa ; zato G, -se le razvije, kolikor je 1,8. onJe dolgo posvetovanje, resno j ^ poglobljeno, razširjeno na ' člane partije, da bi imel ta . n rak značaj soglasnosti. Naj / mn to navdušeno delo. da bo in tija izšla okrepljena, da b° k sovražniki partije ostali P0*1' '7'1 tud vno osramočeni, da eno' partije in enotnost med Ita1 ni in Slovenci ne bosta na ben način okrnjeni. jj Mislim, da je čas že doZ° j, ’ 1 J it Kri lij 'tikih, a1 ob n brats da so pogoji, v katerih se . . jema odločitev takšni, da b° " ^ma va federacija, čeprav maj0 slevrei dostojno stala ob strani fc^ Lola : cij drugih italijanskih ** »le, k krajin. Mislim, da če je P ‘odja goj, ki ga je treba postavi1'* «la ra nrav ta in ga je treba P°’( «cv (si viti nam in ne drugim. , '«la Gl dovolj smo zdravi in m0' „ , , J fedno zato vemo, da postavljam1' pogoj v zavesti, da ga n . znali izpolniti. PAOLO SEM> -A \ V vsem reakcionarnem tisku, ki «e še vedno zaganja okrog tragičnih dogodkov na Madžarskem, bomo zaman iskali take slike, kot je n. pr. gornja, ki dovolj zgovorno prikazuje zločinsko podivjanost fašističnih tolp, ki so lovile, morile, obešale komuniste in sploh pristaše socializma ter kruto mrcvarile njihova trupla. Neki italijanski tedenski ilustrirani reviji, ki je hotela objaviti nekaj slik o teh grozotah, so bile slednje v zadnjem trenutku celo cenzurirane O NAPADU Egipt na Izj’ave odgovornih državnikov Guy Mollet, 2. avgusta 1956: «Vlada je odločena, da dà od-ločen in strog odgovor». Pineau, 3. avgusta 1956 : «Naser se mora ukloniti. Pri. silili ga bomo, da se podvrže». Guy Mollet, 25. septembra 1956 : «Igra se je začela. Ne moremo se več umakniti». Pineau, Uradni vestnik od 16. oktobra 1956 : «Nocoj moramo imeti torej francosko-britansko srečanje, ki je poglavitne važnosti. Oprostili mi boste, če vam ne morem sporočiti točnega dnevnega reda tega našega srečanja, ki se še mora vršiti. Mi nismo nikoli obupali, ne eni in ne drugi, in končno smo imeli prav, kajti dekler ostaja upa- • ■ < nje za zmago, je treba |ijj dna. Preživeti bomo mor0 1 ^ žke tedne, toda imamo še " kart, da jih zaigramo». M Londonski dopisnik lista Monde» je 30. oktobra p‘sC «Najmanj 24 ur pred 'f, skim napadom, je ena D&J j nejših eskadril Royal prispela na Malto in se u' 1 rjala proti vzhodnemu zemlju». Eskadriljo so org: ?livice >u m e kot 'e«n, 't še i '"Zvite faznir in , . *ìo sn, '<* Vrjej, 'trt. Ta Usteči ljale letalonosilki «Alb,0,1”() i koleri «Eagle», križarki «Giamaicafj, «Birmingham», številne 1 dovke, fregate, podmornic pomožno ladjevje. Na A. djevju so vkrcane tudi ,[ Sq «komandosov», ki bi lab^0 p lij. žile za morebitno izkrcanj6^) Cipru so bile številne bbf pt ii enote postavljene v pravljenosti. 16. brigada* je borila proti Ciprčan01^) pogorju Troodos, je bila V šče n a v bližino Nikozije ^ prejela ukaz, naj bo Pr'Pr^6( l Vsak0 na na odhod «v neznano ^ za katerega bo obveščena kakšne uro prej. Vivo *emi A od L t-nteri ne sr tekat je a %a, aktiv: ^ajpo ■ fastli »Ni m h Pfnuč V r ^Ija j KULTURA IN ZNANOST USPEHI 'ODLONJERSKIH PROSVETARJEV jej39 prireditev doma in 38gostovanj 1 Dozidali so si lastno dvorano ,v» Aktivnost dramske, folklorne in recitatorske skupine, pevskega zbora, dekliškega kvarteta k ,gusta 1949 so si Podlonjcr. s posebnim prizadeva-tjem in veliko vztrajnostjo jlali kulturni dom. Za Pod-ki je nekoliko oddaljen Vahnega mestnega življenja, ni kinematografa ali dru-razeu gostilne, je pomenila tev skupnega doma velik lek. Od takrat je postal skromno, vendar stalno iče domačinov, kjer so ime-»žnost razvijati svoje pro-9 udejstvovanje. zaslugi preprostih doma-prosvetnih delavcev, je bo zadobilo nov razmah in č prirejalo edino le na [0ffem, temveč je lahko nudi-iwlturnega razvedrila svoje-V**j članstvu tudi v zimski À In članstvo se je kmalu j p okrog svojega odbora tkptalo z njim celota, kar je linj1 potrebno za dobro napreduje. Zato je bilo omogoče-itfwhoru, da je lahko organili tn dramsko skupino odraslih adpok, ki sta ob raznih pri-epl' pokazali svoje zmogljivo. «4» sta nastopili z raznimi pVjankami, prizori in reci-sWmi. Zasluga za uspevanje jedkega odseka je nedvomno aliijh'ovalne prosvetne delav-vcjtfelene Mlač, ki trenutno t ‘1 novo igro. Vaditi je začel . 1 pevski zbor (sicer skupno i. Ivanom), ki je nastopil bi !l>da ob vsaki kulturni prire-in ki ga je do svojega jgUltla vodil Pertot Danilo. j j Zgledno fiovanje 3 'toine 0 ji a$ti je bila vedno marljiva IjeHlonjerju mladina, ki je ži-n ia, kolikor pridna in požrt. viba. Saj se je izkazala s g \1 folklorno skupino, s k a-(j 1 je mnogokrat nastopila do. pt "f gostovala v raznih prosv. 'ih in ob priliki manifesta-p0i) 'ligih ljudskih organizacij, l(lii) at tudi ne prazniku tiska a)ij nkih. Priljubljena sta po-a J ob nastopanju na raznih 1 bratskih PD tudi dekliški zof< let, ki ga spremlja s har-jpf Io Kranjec Neva, kakor tu-l0 rapina recitatorjev. blevredna je bila društve-'de< 'huda za ustanovitev glasbe-f °Ie, ki jo je tudi vodil 1 ^ rvd j a Pertot Danilo in ki d'' sla razveseljivo število 17 P°’ boy (sedaj je male gojence E’ !da Glasbena Matica). ,od 0 fedno pestrim, nepretrga- nim delovanjem so domači društveni voditelji omogočili 39 kulturnih prireditev v domačem društvu, bodisi samostojnih, bodisi ob sodelovanju kakega sosednega zbora ali dramske skupine. Velikokrat je društvo «Zvezda» iz Podlonjerja gostovalo v drugih krajih ; v velikih kulturnih večerov v prostorih drugih prosvetnih društev. Zlasti so mu hvaležna ona društva, ki so z lastnimi močmi težko pripravila kulturni spored in katerim Podlonjerci niso odklo-nili svojega sodelovanja. Tembolj je trud Podlonjer-eev hvalevreden, če upoštevamo, da je društvo pri svojem delovanju bilo zelo samoiniciativno, za kar je zasluga krajevnih voditeljev. V novi zimski sezoni pripravlja odbor vrsto kulturnih večerov in nastopov ter svoj redni občni zbor. Pričakovati je, da se bo ob tej priliki še bolj ojačilo ter kakor je vedno v preteklosti, složno in odločno razvijalo dalje svoje delovanje. Število visokošolcev na ljubljanski univerzi Letos se je vpisalo na univerzo v Ljubljani 5837 slušateljev, od katerih je 2233 novincev. Na prvem mestu je tehniška fakulteta, ki ima 2126 slušateljev, od katerih je 824 novincev. Na tej fakulteti je vpisanih 212 že. na. Pravno-ekonomska fakulteta ima 1435 slušateljev, od katerih je 582 novincev. Prirodoslovno-matemalična-filozofska fakulteta ima 1374 slušateljev, od katerih je 461 novincev. Med slušatelji te fakultete je 801 ženska. Pravna fakulteta ima 714 slušateljev, med katerimi je 319 novincev. Na prirod oslov n o-ma tema tič-» no-filozofski fakulteti je 300 germanistov, 153 slavistov, 126 geografov, 104 farmacevti, 93 geologov, 92 psihologov, 70 ma. tematikov, 56 zgodovinarjev, 87 romanistov, 27 pedagogov ; a- Italijanski filmi v Moskvi 2500 - letnica Budove smrti V drugi polovici oktobra je bil v Moskvi teden italijanskega filma. Ob tej priliki je bila povabljena v Sovjetsko zvezo večja skupina italijanskih filmskih igralcev in režiserjev, med temi ravnatelj filmskih podjetij Nicola de Pirro, igralci Gino Cervi, Silvana Pampanini, Valentina Cortese, Clelia Matania, Rosy Mazzacurati, Paolo Stoppa i. dr. Moskovsko občinstvo je z velikim navdušenjem sprejelo znane italijanske goste. Prav posebno se je navduševalo za igralko Silvano Pampanini, ki je bila stalno obkrožena od svojih občudovalcev. V tednu italijanskega filma so predvajali 7 filmov, med temi «Umberto D», «Cesta», «Železničar» itd. in malih dvoranah: na Greti in na Kontovclu, v Elerjih in Pla-vjah, v Rovtah, Mačkovljah Školjetu, Padričah in Barko v-Ijali, v Gabrovcu in pri Magdaleni, v Kinu od morju in v Avditoriju v Trstu, kjer so njegovi odseki nastopili trikrat, v Ricmanjih itd. Skupno je društvo «Zvezda» priredilo 38 -i Antibiotiki lov sovražnik bolezni nižini, kakor so to ali bakterije, so dali nòna zdravila, anti. so: penicilin, klo-iteptomicin, terami-inogo drugih, Tudi rastline se obvaruje ai škodljivimi bak-irganizmi s tem, da )vi, ki škodljivcem i razvoj človeku in ko vsebuje na pri-ječnem antibiotik je, da so nekatere rastlinami aktivne ivim bakterijam le h svojih delih ; pri primer ugotovili an-lovi le v semenskih erih vrst. Pri ma-iktivna samo dreve-med tem ko je pri no samo mlado li-gosteje je aktivna na, vendar se pogo-idi obratno, zato je rastlino posebej naliti. medicina že zdavnaj številne rastline in zdravi z njimi tudi zelo nevarne rane, čeprav ne zna razložiti njihovega delovanja Pri nekate. rih narodih polagajo že stole-tja aloje kot obkladke za rane, zdaj pa so znanstveniki v laboratorijih dokazali njihovo učin. kovito delovanje na mikrobe. V nekem francoskem laboratoriju so doslej ugotovili že 99 više razvitih rastlin, ki proizvajajo antibiotike. Med najbolj dejavne v tem pogledu prištevajo hraste posebne vrste in fuksije. K tem rastlinam pa je treba prišteti še kitajski čajevec, ki je aktiven proti virusu gripe, kakor so to dokazali že pred leti. Čeprav više razvite rastline še niso dale tako močnih antibiotikov, kakršne so znanstve. niki dobili od nižjih rastlinskih vrst, je to odkritje vendar zelo pomembno za nadaljnje proučevanje kemične strukture antibiotikov in za možnosti laboratorijske realizacije novih organskih molekul, ki jih je najti v naravi. Zanimanje Čehov za lutkovno umetnost Oktobra so gostovali v Pragi kitajski lutkarji, ansambel 22 članov kitajskega lutkovnega gledališča. Ansambel je vodil načelnik igralskega oddelka o-srednjega gledališčnega instituta Ču Sin-nan. Češki zgodovinarji in teoretiki lutkovnega gledališča so se vedno vneto zanimali za kitajsko lutkovno umetnost, ki sta jo prav posebno popularizirala dva sodobna češka strokovnja-k a v lutkovni umetnosti : Jiri Filipi, ravnatelj pokrajinskega lutkovnega gledališča v Libercu in J armila Majerova, arhitekt pokajinskega gledališča «Radost» v Brnu. “Ohridska legenda" v NDR Gledališče v G eri v Vzhodni Nemčiji bo uprizorilo balet Stevana Hrističa «Ohridska legenda». V istem mestu bodo i-grali tudi dramo sodobnega hr. vaškega pisatelja Pera Budaka «Metež». Za obe predstavi vlada v tem nemškem mestu veliko zanimanje. Umrl je Walter Gieseking V svojem 60 letu starosti je umrl nemški pianist Walter Gieseking. Rodil se je v Franciji kot sin znanstvenika. Že mlad je dosegel mednarodni sloves pianista. S svojimi mojstrskimi interpretacijami Mozarta, Beethovna in Debussyja je bil Gieseking mojster glasbenega impresionizma, zapisan med pobebnimi imeni sodobnih reproduktivnih umetnikov. stronomija pa ima le 7 slušateljev. Na medicinsko fakulteto se je vpisalo letos 205 novincev, tako da šteje ta skupno 523 slušateljev. Prejeli smo : «GALEB», list za mladino, letnik III., štev. 1. List izhaja mesečno in ga urejuje uredniški odbor ; odgovorni urednik je Ivan Grbec. Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Filzi 10/1. JT edavno je Bertrand Russel ironično pripomnil, da i-majo slabi filozofi ta privilegij, da jih ves svet posluša, medtem ko se za resne poštene nihče ne zmeni. Znani angleški filozof prav gotovo ni mislil na Gautamo Budo, ki je pred 2500 leti oznanjal filozofijo kontem-plativnega iskanja miru, tolerance ali, kakor bi danes rekli, koeksistence. Filozofijo sožitja, ki je postala ena izmed temeljnih načel nehrujevske zunanje politike. Buda je za veliko večino budistov še vedno mistična osebnost, ki se je žrtvovala za človeštvo. Ne pa za indijske intelektualce, ki so pogledali globlje v življenje. Nehru je nedavno v New Delhiju položil temeljni kamen za monumentalni spomenik Budi, vendar je bila to le lepa in sentimentalen» kretnja. Nehru je namreč agnostik. Pogan, kakor je sam nekoč izjavil. Filozof, za katerega je Buda le mislec, ne pa svetnik. Reformator, če hočete, ki se je uprl hinduizmu. Budizem je zanj protestantski upor hindu. izmu. S preprostimi besedami: indijska oblika reformacije. U-por proti staremu, ekleziastič-neinu hinduizmu. Z našimi evropskimi pojmi bi lahko ta u-por primerjali z uporom protestantizma proti uradnemu ri-inokalolicizmu. Za Nehruja je Buda filozof, za preprosto indijsko ljudstvo pa prvi asket, ki je živel resnično, ne pa namišljeno, epizodno življenje, kot jih opisujeta epa Ramayanc in Mahabhara-te. Za Nehruja je budizem civilizacija, ki je povezala azijske dežele, kot je nekdaj krščanstvo povezalo zahodni svet. Za indijsko ljudstvo pa je budizem ena izmed velikih religij, j ki jo še danes priznava okrog 500 milijonov ljudi, torej pelina človeštva V Indiji glavne svečanosti Budizem je torej za nekatere kult, za druge pa filozofija. Za preizkušene indijske intelektualce je celo ena najbolj čaščenih filozofij sveta. Na Kitajskem, kamor je pred 19 stoletji prodrl kot filozofija prole-tariate, pa je le še privatna stvar. Vendar moramo poudari, ti, da se ni budizem na Kitajskem nikoli tako zasidral, kot se je krščanstvo na zahodu. Le-to je pred kakimi 1500 leti popolnoma izrinilo paganizem, ki je še prevladoval v Rimu in Zahodni Evropi. V Indiji je pravih budistov le malo, saj je islam v XII. slo-let ju skoraj popolnoma izrinil budizem, pozneje pa je hinduizem spet triumfiral nad budizmom. Vendar so ob 2500-letnici Budove smrti organizira, li največje in najbolj pompozne svečanosti prav v Indiji. Torej v tisti deželi, kjer se je bu. dizem rodil in iz katere se je pred več sto leti popolnoma u-rnaknil na jug in vzhod. V burino, Siam, Tibet, Kambodžo, Laos, k jer je še danes državna vera. Na Kitajsko in Japonsko, kjer je le še praznoverje. Velike svečanosti so bile tudi v Burmi, kjer skušajo uresničili načela budizma in socializma. Torej načela azijske metafizike in angleškega laburizma. V Ran. goonu se je že lani zbralo 2500 menihov na dve leti trajajoč kongres budistov. Naloga tega kongresa je, da očisti in prevede v moderne jezike Azije starodavne tekste, ki so napisani v jeziku pali in ki veljajo za biblijo budizma. Sam predsednik U Nu, ki se je nedavno umaknil v samoto, v razmišljanje, je osebno sodeloval na tem kon-gresu. Budizem je položil temelje budistični civilizaciji in poglo-bil meditativno iskanje, tako značilno za Azijio. Budistična filizofia, ki temelji na spokojnosti duše in osebnem iskanju miru, je vtisnila A-ziji trajen pečat. Ali ni značilno, da med budističnimi deželami starega sveta večjih sporov in spopadov? Prav Pandit Nehru je že večkrat poudaril, da med Indijo in Kitajsko v vseh 2500 letih ni bilo nobenih krvavih obračunov. Mir v Aziji Medtem ko so bile vojne zgodovini Evrope nekaj normalnega in je bil mir le v kratkih medvojnih razdobjih, je bilo v Aziji prav obratno. Vojne so bile nekaj izrednega. To je bistvena razlika med razvojem Evrope in Azije. Zaradi tega lahko sedaj azijski narodi s takšno lahkoto in odkritostjo obnavljajo svoje nekdanje politične in kulturne stike. To so namreč sosedi, miroljubni mejaši, ne pa zahrbtni sovražniki. Ideja miru in miroljubnega sodelovanja med narodi torej m nekaj novega za Indijo. Za te ideje se je zavzemal že Asoka, indijski cesar, ki je živel v tret. jem stoletju. Asoka je že davno pred Angleži združil skoraj ves indijski podkonti-uent. Boril se je z orožjem in mečem. Vendar je na vrhuncu svoje slave in moči spoznal, da so vojne nesmiselne. Odrekel se je nasilju in siopil v budizem. Stolpi, popisani z njegovimi izreKi in proglasi, ki Jih je dal vrezati v stene po vsej Indiji, doKazujejo, da je trdno veroval v moralne principe in moralno moč budizma. Njegovi odnosi z drugimi državami so se odtlej omejili le na stike mi-sionarjev. Budistične principe je v nasi dobi poosebljal Gandhi. Veliki indijski filozof in učitelj, ki je vse življenje posvetil osvoboditvi Indije, je povezal njeno usodo z individualno odgovornostjo poedinca. Indijski filozof pravi gospa Vidjaja Pandit — je bil do dna duše prepričan, da je usoda vsake dežele pravzaprav odvisna od Stališča vsakega poedinca. Gandhi je bil prepričan, da se bo Indija osvobodila z miro-ljubnimi sredstvi. In zgodovina zadnjih let dokazuje, da ni bil le navaden sanjač in vizionar. Dokazuje nam, da si je Indija z miroljubno gandhijevsko revo. lucijo priborila svobodo in neodvisnost. Zato se tudi v Indiji s takšno pieteto spominjajo 2500-letniec Budove smrti (pa-rinirvane). Ansambel ljudskih plesov ZSSR Ansambel ljudskih plesov ZSSR pod vodstvom Igorja Mojsejeva je zelo znan ne samo v ZSSR, temveč tudi po številnih deželah Evrope. V zadnjem času je ansambel gostoval v Franciji in V. Britaniji, kjer je bil od občinstva navdušeno sprejet zaradi svojih izvrstno izdelanih in umetniško popolnih plesov A tsambel ljudskih plesov ZSSR je bil ustanovljen 1937. Pred ustanovitvijo je bil v Moskvi festival ljudskih pie. sov, na katerem se je izkazalo, čilnejšili ruskih ljudskih pie-da je ljudska koreografija tako sov, kjer se srečata počasen žen-bogata, da je primerna ustano- ski z udarnim moškim plesom, vitev osrednjega ansambla. Vod- Tako se izražajo tipične značil- Tako je n. pr. z «Rusko sui-to», eno izmed najbolj znanih točk ansamblovega sporeda. «Suita» je sestavljena iz najzna nosti čaja ruskega ljudskega zna. „Ruski ples* «Ruski ples», ki predstavlja šaljivo tekmovanje med plesalci, je prepoln vedrosti in vese- stvo ansambla je bilo zaupano mlademu koreografu Igorju Mojsejevu. Od tedaj je ansambel uprizoril preko 160 ljudskih plesov različnih narodov ZSSR in dežel ljudske demokracije, je imel preko 3000 predstav, na katerih je bilo preko 7 milijonov gledalcev, je imel turneje i lja- An oder se predstavila dva po 200 mestih Sovjetske zveze in 150 mestih v inozemstvu: na Poljskem, v Nemški DR, na Češkoslovaškem, Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, LR Mongoliji, na Kitajskem, Finskem, v Avstriji, Franciji in V. Britaniji. Zasluga I. Mojsejeva Igor Mojsejev ne pripravlja svojih predstav iz vidika etnografa ali fotografa. Preučuje osnovne elemente plesa in vedno skuša izraziti njegovo vsebino s pomočjo profesionalne u-metnosti, kot so dramaturgija, kompozicija, koreografska tehnika. Glavna zasluga Mojsejeva je ta, da zna izraziti pravi ljudski značaj, «dušo» ljudstva > Ustanovili so ga L 1937, gostoval je po vsej Evropi več beloruskih ljudskih plesov, med temi tudi razgibano «Lja■ voniho», v kateri imajo glavno vlogo plesalke. Prav tako je znan ples «Juročka», ki ponazo. ruje veseljačenje mladega fanta v iskanju dekleta in končno lekcijo, ki jo dobi od vseh deklet. Ansambel ima v svojem repertoarju tudi pastirski plet «Arkan» iz zahodne Ukrajine. Ples se odvija brez scenarija, ki je prepuščen fantaziji gledalcev Ples se odigrava na Karpatih ob zvokih violine. Najprej je ritem počasen in se počasi spre. min ja, dokler se končno ne spremeni v veliko in naglo kolo. Navdušeno odobravanje na turnejah Velik uspeh je' do sedaj žel tudi tadžiski «Ples vojščakov». Gre za mladega Tadžika, ki sreča n gorah svojega nasprotnika. Izdajalsko je zaboden in se kljub rani bori proti svojemu nasprotniku, dokler ne zmaga Ta ples je zelo značilen zaradi svoje plastičnosti. Ples «Horumin ponazoruje vojno dejanje, ki ga izvajajo mladiči v starih georgijanskih uniformah. V teku plesa se odvija tudi bitka, v kateri prihaja do izraza razgibanost in odločnost. Takšni in podobni so plesi, v repertoarju ansambla ljudskih plesov ZSSR. V vseh sver jih turnejah je ansambel doka zal višino, ki jo je dosegel t svoji umetnosti. Občinstvo je na predstavah nagradilo plesalce in plesalke z navdušenim odobravanjem, kar je najboljši dokaz, da je Igor Mojsejev opravil plodno delo. M. DOLGOPOLOV para deklic s pisanimi oblekami. Njim se pridružujejo trije plesalci: dva nizka in dolgin. Vsi tekmujejo v zamotanosti najrazličnejših plesov. Ti plesi so tako komični, da se občinstvo nenehoma smeje in ploska v teku izvajanja. «Suita» ukrajinskih plesov «Vešnjanki» ima svojo določeno vsebino in ponazoruje odhod zaljubljenca od svoje zaročenke, njegovo odsotnost, njegovo vrnitev in veselo poroko. Prvi del je označen od počasnega ritma, vsebuje tipične folklorne elemente. V drugem delu je do. ga jan je zelo naglo in se v plesu prepletajo razne figure. Plesalci so zelo pisano oblečeni. Suita se zaključuje z ukrajinskim gopakom. Mojsejev je spravil na oder Kitajski književniki v Jugoslaviji V ponedeljek so v Slovenijo prispeli kitajski književniki, ki so že nekaj časa na obisku po Jugoslaviji. Med drugimi so med gosti Liu Pej Juj, član u-prave književnikov Kitajske, prvi tajnik Vsekitajske zveze književnikov U Za San, član uprave književnikov Kun Lo Sun, tajnik šangajskega društva književnikov in prevajalec Li Kuan Dži. V času bivanja v Sloveniji so si Kitajci ogledali na-rodno galerijo, muzej NOB, na. rodno univerzitetno knjižnico, Križanke. Imeli so razgovor s slovenskimi književniki in klubu kulturnih delavcev v Ljubljani ; ogledali so si Begunje, Drago, Vrbo, Bled in Postojno. Iz Slovenije so odpotovali na Reko. M1HAJL ZOŠČENKO Vožnja s kolesi prepovedana ! T mam kar dobro kolo. Včasih se peljem na sprehod, da si umirim živeče in ohranim duševno ravnotežje. Moje kolo je zares dobro, le škoda, da sta kolesi popolnoma različni. Prednje je angleško, zadnje nemško, krmilo pa je ukrajinskega izvora. Peljem pa se le, seveda ob suhem vremenu. Naj kar odkrito povem : vožnja s tem kolesom je prava muka, strašen dolgčas. Toda, da si ohranim mlado srce, se peljem s kolesom na sprehod, kadar se mi življenje ne zdi predragoceno za tako vožnjo. Pa sem se peljal. Takole po veliki, široki cesti. Po drevoredu. In sem zavil na stransko pot, ki je lepo vzporedna z drevoredom. Poletje povsod naokoli. Zelena trava, cvetlične grede z uvelimi rožami. Nad vsem tem pa sinje nebo. .Ptički žgolijo. Siv psiček laja pred hišnimi vrati. Gledam to poletno podobo, srce se mi širi, prav nič me ne mika, da bi mislil kuj slabega. Sanjam o spodobnem življenju, o ljubeznivih, vse razumevajočih ljudeh, o medsebojnem spoštovanju o lepoti običajev in o ljubezni do bližnjega. V takem trenutku bi vsakogar objel, za vsakogar bi imel prijazno besedo, kogar koli bi povabil v menzo na kosilo. Denar bi razdajal, da bi ublažil bedo in trpljenje. Iznenada v daljavi žvižg. Nekdo se je pregrešil zoper prometne postave, si mislim. Najbrž ni šel čez cesto na pravem mestu. V bodoče česa podobnega gotovo ne bo več. Nikjer ne bo več teh ostrih, žalečih žvižgov, ki zdaj še režejo v ušesa po vsej Rusiji. Znova žvižg nedaleč za menoj. Slišim vpitje in svinjske psovke. Prav gotovo v bodoče ne bo nihče vpil tako surovo. No ja, vpitje ho sioer re» še tu in tam, toda prostaških psovk je- lovo ne bo več. Slišim, da nekdo teče za menoj. Hripavo vpije : «A, ušel bi rad, ti svinj ar! Vrag te vzemi ! Pri priči se ustavi ! » Nekoga podijo, si mislim in sc peljem udobno naprej. «Ljoška !» slišim kričali nekoga. «Zaobidi ga z leve, ti vol trapasti ! Ne pusti ga z oči ! » Deček priteče z leve, vihti gorjačo in grozi s pestjo. Obrnem se. Častitljivo star čuvaj teče po cesti in vpije, kar mu grlo da : «Zgrabite ga, bratci, zgrabite ga ! Ljoska, ne pusti ga z oči ! » Ta trenutek Ljoška pomeri in mi zažene palico med špice. Zdaj šele dojamem, da se vse mene tiče, in stopim s kolesa. Priteče čuvaj. «Držite ga, držite ga!» Komaj še hrope. Prijazni ljudje — kakih deset jih je bilo že na mestu — me zgrabijo za roke, mečkajo me in gnetejo. Komolce mi skušajo zasukati na hrbet. «Bratci,» pravim, «ali ste ponoreli. Mar ste se s tem cepcem vred sprli s pametjo?» Pa zavpije čuvaj : «Takoj ti bom zamašil gobec ! Pri izpolnjevanju službene dolžnosti me boš žalil? Trdo ga primite ! Ne spustite ga, svinjarija !» Polagoma se nabere kopica ljudi. Nekdo je radoveden : «Kaj je storil?» Čuvaj pripoveduje: «Zaradi njega, pasjega sina, je moral triinpetdesetletni starec na smrt teči. Tod je vendar prepovedano voziti kolo! Saj je bila nekoč tamle celo tablica. Ta hudič pa se lepo pelje, meni nič, tebi nič. Žvižgam mu, pa ti rine naprej. Še dobro, da ga je fant zadel med špice ! » «Bratci,» začnem. Nisem vedel, da je tu vožnja prepovedana. Saj nisem hotel pobegniti!» «Ni hotel pobegniti! Glejte ga. no!» sopiha čuvaj. «Ste že kdaj iliiali kaj bolj nesramnega? Kar na milico ga peljite!» Nekdo zavpije vmes : «Rok mu pa vendarle ne boste istr-gali !» — In jaz povem : «Bratci, kazen bom plačal. Saj se ne branim. Ne izpulite mi rok ! » Spet eden: «Naj pokaže izkaznico, pa kazen naj plača ! Kaj bi ga po nepotrebnem vlačili na milico?» Čuvaja in še nekaj drugih mika, da bi me izročili postavi, vendar popustijo pod pritiskom večine. Strašno preklinjajo spravi čuvaj globo. Kar z obraza mu berem, kako mu je žal, da me ne more poslati pod ključ. Kolo in jaz omahujeva kot pijana, ko se spravljava proč. V glavi mi brenči, pred očmi mi plešejo krogi in žareče pike. Z izvitimi rokami in ranjenega srca se vlečem dalje. Prokleto reakcionarne besede mi rojijo po glavi : «O bog, moj bog!» Mencam si roke in počasi izpustim : «Fe j in fuj ! » Pa pridem spet na široko obrežno cesto, zajašem kolo in se peljem vzdolž nasipa. Polagoma pozabljam surov dogodek. Spet si slikam v domišljiji prekrasne podobe bližnje bodočnosti. Spet se vozim v mislih z biciklom, toda kolesi na njem sta si tako podobni kot jajce jajcu. Nato zavijem na stezo, kjer se mi je nekoč primerila nezgoda. Nenadoma slišim smeh. Pogledam. Čuvaj je. V roki pa drži cvetlico, spominčico. Ali je tulipan? Cvetko vrli med prsti in mi pravi, smeje se: «Ja, prijateljček, kod se pa voziš na sprehod? Saj si zdrsnil na prepovedano pot., ti norček ! Prava nevedna neroda si, dragee ! Zdaj pa le brž s te stezice, sicer boš kaznovan — vidiš, tele cvetke ne dobiš!» S prelepim nasmehom pride bliže k meni in mi stisne v roke spominčico. Ločiva se. Drug z drugim sva bila" prijazna. Ta prijetna domišljiska podoba blaži prestano gorje, krepko rinem dalje in se pogovarjam sam s seboj: «No ja, saj ni bilo nič ! Zaradi tega mi vendar ne bo počilo srce! Saj sem še mlad in lahke čakam ! » DOMACI PROBLEMI IN VESTI Li: z‘" f° 30 Z večino glasov zavrnjen predlog za uvedbo zakona 703 \T torek je tržaški občinski svet z večino glasov zavrnil predlog občinskega odbora za uveljavitev znanega zakona 703, o katerem se je že dosti pisalo in govorilu. Zadeva v občinskem svetu sicer rti še spravljena iz dnevnega reda, ker se bo o omenjenem zakonu razpravljalo ob priliki predložitve v razpravo občinskega proračuna. Za odložitev uveljavitve gor. njega zakona, ki predvideva povišanje trošarin, se je izjavila vsa leva opozicija in tudi opozicija desnice. Za uveljavitev zakona so glasovali demokristja-ni, socialdemokrati, republikanci in socialist Teiner. Predlog o preložitvi razprave o tem vprašanju je bil sprejet z 29 glasovi proti 27. V imenu naš skupine je podal glasovalno izjavo tov. dr. Sajovitz (izjavo objavljamo v daljšem izvlečku na prvi strani). Vse skupine, ki so se iz j a- Naša skupina podprla zahtevo indipendentistov Številne interpelacije komunističnih svetovalcev vile proti uvedbi zakona 703, so v glavnem podčrtale težko io«podarsko stanje našega me* sla. Poudarjeno je bilo tudi, da bi novo breme iz naslova povišanja trošarine na predmete široke potrošnje, med katerimi so šteta tildi živila, še bolj zaostrilo splošno gospodarsko krizo. V teku diskusije so prišle na dan tudi posledice, ki se že danes kažejo v Trstu zaradi napada na Egipt in zapore Sueškega prekopa. Grajano je bilo tudi stališče, ki ga je zavzel vladni komisar. Slednji namerava namreč vsiliti uvedbo zakona 703 preko Rešiti je treba Tržaško steklarno! prefekturnega komisarja. Na isti seji so svetovalci raznih skupin iznesli vrsto občinskih in drugih problemov. Intervenirali so tudi naši svetovalci tov. Gombač, Radich, To-nel, 1Veissova in Braun. Iznesli so vprašanje zastopstva kmetov in sploh vseh zainteresiranih kategorij v posvetovalni komisiji za pokriti trg, gradnjo dveh tramvajskih čakalnic na Trgu Sansovino, gradnjo pokritega zelenjavnega trga na Trgu Giuliani, kabin za mestne stražnike, ki urejujejo promet ter vprašanje potrošnikov industrij, skeaa toka. Rekurz indipendentistov Začetni uspehi obnavljanja izkaznic partije "XT vsej naši partiji se je začela kampanja za obnovitev izkaznic in pridobivanje novih članov za novo leto. Vrši se na podlagi navodil centralne organizacijske komisije in v duhu borbe, navdušenja, strnjenosti in politične zrelosti, ki ga trza. ški komunisti dokazujejo v sedanjem trenutku. Tovariši so razumeli politično vrednost in globok pomen kampanje obnavljanja izkaznc kot odgovor na protikomunistično gonjo, ki so jo sprožili nasprotniki, kot dokaz zaupanja v socialistično idejo. Zato so se sekcije in celice lotile dela, tovariši obnavljajo svoje izkaznice zelo naglo, pripravljajo se konkretni načrti, da se obišče vse člane pi itije in stopi v stike z delovnimi ljudmi, ženami, mladino in vsemi demokrati, ki so vedno ob naši strani in se skupno z nami udeležujejo naših borb. V razgovorih s temi našimi prijatelji in podporniki se bo marsikateri od njih odločil, da kon. čno vstopi v našo družino borcev za socializem. Kljub napovedi stečaja se proizvodnja v Tržaški steklarni v Industrijskem pristanišču za-časno nadaljuje. Zgleda, da namerava sodišče tudi to ukiniti, kar pa bi povzročilo veliko škodo podjetju, posebno še spričo možnosti, da bi v doglednem času lahko zopet obratovalo v rokah kake finančne skupine, ki bi ga lahko prevzela. V tem smislu se zadni^ čase baje vodijo nekatera pogajanji ^ mo dejstvo pa je, da je 148 d--1 >v in nameščencev v položaju negotovosti. Poleg tega imajo delavc m uradniki nad 10 milijonov lir kredita za zastanke na plači, do sedaj pa so prejeli le nekaj bornih tisočakov Občinski svet jé načel tudi vprašanje rekurza indipendentistov. V zvezi s tem je tov. Pogassi podprl njihov predlog, da se razprava odloži do januarja, ker bo vodstvo Tržaške u-nije v tem času lahko predložilo v podkrepitev svojih argumentacij še druge dokumente. Ker pa je občinski svet z večino glasov zavrnil predlog za odložitev razprave, ho zadeva prišla zopet na dnevni red že na eni izmed prihodnjih sej. Prejšnji petek je občinski svet poslušal poročilo komisije, ki je imela nalogo preučiti pri. ziv Tržaške unije. Komisija dejansko ni prišla do nobenega zaključka, ker so bila iznesena različna mnenja. Zato so predali vso zadevo v razpravo občinskemu svetu. Tudi na petkovi seji so naši svetovalci tov. Radich, Muslin, Deferri, Tonel, Calabria in Burlo iznesli vrsto vprašanj. Predloženo je bilo vprašanje u-sode ladjedelnice Sv. Roka v Miljah, poenotenje plač občinskih uslužbencev, izplačila nadur nameščencem mestne čisto-če, postavitve postelj v otroških vrtcih za popoldanski počitek otrok, podaljšanje filo-busne proge št. 16 in razsvetlja. ve nekaterih ulic. Navajamo nekatere začetne uspehe, ki so zelo pomembni in ki lahko služijo za vzgled sleherni sekciji in celici. Sekcija Sv. Alojz je obnovila izkaznico 80 odst. svojih članov in pridobila dva nova tovariša. Celica «Redivo» v sekciji Tomažič je obnovila izkaznice 90 odstotno. Sekcija je sprejela novega tovariša, ki je letos prvič zaprosil za vstop v našo partijo. Celica «Ždanov-Peroša» v sekciji Sv. Vid je dosegla 80 odst. obnovitev izkaznic starih članov in pridobila novega to-riša. Celica Tržaškega Arzenala je dosegla 70 odst. in isto toliko celica «Beloyannis» v sekciji Kolonkovec. V sekciji Sv. Jakob so pridobili dva nova člana, dočim sta celici «Rosenberg» in «Morgan» doslej dosegli pri obnavljanju izkaznic 50 odst. V tem tednu je torej prvič vstopilo v našo partijo šest tovarišev. Nobenega dvoma ni, da obstajajo možnosti za vedno večje uspehe v bodočih tednih. Pri tej važni politični akciji moramo podčrtati važnost širjenja podporne znamke, ki si jo bo vsak tovariš nabavil po svojih gmotnih možnostih. Tudi pri tej kampanji mora vsak tovariš aktivno sodelovati, da se bo zaključila z velikim uspe. hom v tej fazi in pozneje, v teku veselic razdeljevanja izkaznic, ki bodo dostojno zaključile letošnje leto. Gregorčičeva proslava Letošnja Gregorčičeva prosla. va v Trstu, ki jo pripravljata obe osrednji prosvetni organizaciji, to je Slovensko hrvatska ljudska prosveta in Slovenska prosvetna zveza iz ul. Roma, o-beta biti nadvse svečana. Vršila se bo drugo nedeljo 2. decembra v Avditoriju v ul. Tea. tro Romano z zelo izbranim sporedom. Poleg priložnostnega nagovora, recitacij odličnih recitatorjev, bodo nastopili še zbori «Vesna» iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjala, «Škamperle» od Sv. Ivana in mladinski zbor Glasbene Matice pod vodstvom prof. Vrabca in izvajana bo Satlnerjeva kantata «Jeftejeva prisega» s solisti, zbo. roin in orkestrom pod vodstvom prof. Kjudra. Ves natančen spored bo javljen prihodnjič. Vstopnice že lahko dobite na sedežu SHI.P v Domu pristaniških delavcev II. nad., na sedežu SPZ v ul. Roma 15/11 in v knjigarni v ul. S. Francesco 20. Vstopnina : sedež v parterju 150.—, na galeriji 100.—, o tro. ci v spremstvu staršev pa po 50. lir. Naši zastopniki v pokrajinskih komisijah a zadnji seji, ki je bila v ponedeljek je pokrajinski odobril nekatere sklepi svet upravnega značaja. Predvsem so svetovalci soglasno — razen treh odobrili poenotenje plač pokrajinskih uslužbencev, ki stopi v veljavo s 1. julijem 1956. Za zastanke od tega dne pa do konca leta bo pokrajinska uprava izplačala svojim u-službencem 61,5 milijona lir. Prihodnje leto pa se bo postavka plač in mezd zvišala za 114 milijonov lir. Pokrajinski svet je nato izvo-lil 1 stalne člane in 2 namestni. ka v pokrajinsko upravno komisijo. Med stalne člane je bil izvoljen tudi tov. Spadaro, med namestnike pa tov. Gerlanc. Naši zastopniki so bili izvoljeni tudi v pokrajinsko volilno komisijo in v pokrajinsko volilno podkomisijo. V komisijo je bil za stalnega člana izvoljen tov. Poslogna, za name- Smela odločitev 30 odpustov v Aquili posledica pustolovščine v Egiptu (Nadaljevanje z 2. strani) Za velike čase je treba velikih idej in velikih odločitev. Dovolj izkušenj in razočaranj stoji za nami, da bi še lahko verovali v čudeže. Naša usoda je vsaj za dolgo dobo odločena in stvarnost zahteva, da iz tega izvajamo tudi samo in edino logično alternativo, ki nas bo postavila ob stran italijanskega proletariata. Z njim bomo skupno vodili borbo za uveljavitev italijanske ustave in določil Londonskega sporazuma, kakor tudi za boljšo bodočnost našega Ozemlja in za socializem. Odgovor „ Katoliškemu glasu“ V načrtu še drugi odpusti v pomožnih podjetjih V podjetju “Meli" najavljenih 19 odpustov Zakonski osnutki za nameščence bivše ZVU in nestalne šolnike p osledice pustolovščine An- ' nateljstvo podjetja «Meli» od-glije in Francije v Egiptu j pustiti 10 delavcev in uradni-je začelo čutiti tudi tržaško go- kov. Tudi v tem primeru, kot njeni osnutek bosta morali sedaj odobriti še poslanska zbornica in senat. Ministrski svet je odobril nadalje zakonski osnutek za ure. ditcv vprašanja nestalnih šolnikov srednjih in osnovnih šol na Tržaškem ter šolnikov, ki so vpisani v posebni seznam. Seje pokrajinskega sveta stnika tov. Grbec; v podkomisijo tov. Juraga, kot stalni član in tov. Sartori kot namestnik. Če je ponedeljkova seja potekala povsem mirno, tega ni mogoče trditi za prejšnjo, ki je bila v četrtek 15. t. m, Ko je začel tov. IT o ì ss čitati izjavo naše skupine o dogodkih na Madžarskem in v Egiptu, so vsi svetovalci večine zagnali vik in krik ter ga skušali prekinjati z nesramnimi protikomunističnimi izpadi, medtem ko je prej predsednik povsem nemoteno bral svoj izrazito protikomunističen govor. Na izpade sta odločno odgovorila tov. Tominez in Posto-gna. Tov. Postogna je izjavil, da tako zadržanje postavlja v nevarnost sodelovanje v pokrajinskem svetu, ker komunisti ne bodo trpeli žalitev. Razkrin. kal je nadalje njihovo docela različno zadržanje do dogodkov na Madžarskem, v primeru z dogodki v Egiptu, Keniji, Alži-ru, Cipru in drugje. ZA TEDEN DNI Sobota, 24. - Janez od Kri* Nedelja, 25. - Katarina <1 ” nji krajec) Ponedeljek, 26. - Leonard Torek, 27. . Valerijan Sreda, 28. - Gregorij Četrtek, 29. . Saturnin Petek, 30. - Andrej. Zgodovinski dnevi 28. 1820 se je rodil Frid6 Engels, znani Marxov delavec. Umrl je 5. av sta 1895. 29. 1943 je umrl nabrež® rojak pesnik Igo Grud RADIO ODDAJE SOBOTA: 12.55 Domači mevi - orkester S. Tamše ■ Utrinki iz znanosti in teh** - 18. Koncert pianista P-vica . 19.15 Sestanek s P»5 ikov šalkami 21. Teden v Ital’/ 21.15 Slavne skladbe vel’1 mojstrov. Proti 'e bre: NEDELJA: 9. Kmetijska|:ovih Proseško kontovelski zbor gostuje v Sv. Križu Prejeli smo iz Zgonika : Nekateri elementi, splošno nepriljubljeni in znani kot sejalci klevet in obrekovanj, so zopet objavili članek iz Zgonika. Tokrat ne več v «Demokraciji», ki je pri nas že zaključila svojo neslavno kariero, marveč v «Katoliškem glasu», ki mu ljudje pravijo tudi lažnjivi kiju-kec. Dopis iz Zgonika spodarstvo. Poleg novega naraščanja cen življenjskih potrebščin ter občutnega zvišanja cene tekočih goriv, so se začeli zopet vrstiti odpusti z dela. Tak primer imamo v podjetju Giacomelli, ki dela za čistilnico Affilila. Te dni so 30 delavcem sporočili, da jih bodo odpustili, ker je začelo primanjkovati delo. V čistilnici primanjkuje goriva in zato se slednja ne bo več posluževala uslug podjetja Giacomelli. To bosta občutila — kot pravijo — tudi podjetji Sartori in Schromek, ki isto tako delata za Aquilo. V tem primeru se govori o kakih šestdesetih odpustih. Vrsta najavljenih odpustov pa na žalost ni še končana. Združenje industrijcev je v ponedeljek sporočilo sindikalnima organizacijama, da namerava rav- svojčas za Farmacoterapico Triestino, namerava ravnateljstvo zapreti oziroma odstopiti trgovinski oddelek podjetja. Podjetje «Meli» je baje zašlo v krizo, vendar to še ne opravičuje odstopa trgovinskega oddelka. Taka namera bi bila nov udarec ne samo za prizadetih 19 delavcev, marveč posredno tudi za vse tržaško gospodarstvo. Omenjeni oddelek namreč nameravajo premestiti v Videm V znak protesta zaradi najav Ijenih odpustov so v torek zju traj stavkali vsi nameščenci podjetja «Meli». S svoje strani so sindikati takoj posredovali pri Združenju industrijcev ter zahtevali sklicanje sestanka z delodajalcem. Kot poročajo iz Rima, je ministrski svet končno odobril zakonski osnutek za ureditev vprašanja osebja bivše ZVU. Oine- Proslava Oktobrske revolucije v Sv. Križu V sredo, 28. novembra ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Sv. Križu svečana proslava 39. obletnice Oktobrske revolucije. Govoril bo tov. Vittorio Vidali. Na proslavi bo nastopil pevski zbor « Vesna». Zbor „Primorec“ na Opčinah Pevski zbor Primorec iz Trebč bo imel jutri, v nedeljo 25. t. m. ob 17. uri svoj glasbeni koncert v Prosvetnem domu na Opčinah. POZIV Z.K.M. za obnavljanje izkaznic in rekrutacijo ^Jentralni komite Zveze ko- munistične mladine je zaključku svojega sestanka, ki se je vršil v soboto, 17. novembra in na katerem je bila zasnovana kampanja obnavljanja izkaznic 1957, odobril naslednji poziv : «Kampanja obnovitve izkaz, nic Zveze komunistične mladine za leto 1957 se začenja v trenutku, ko je reakcija sprožila sovražno gonjo proti komu. nističnemu in demokratičnemu gibanju, katerega skuša oslabiti in osamiti ter s tem okrniti enotnost antifašističnili sil, de-lovskega razreda, sil, ki se borijo za gospodarski preporod našega mesta in za obnovitev italijanske družbe v demokratičnem in socialističnem smislu. Tisti, ki so izkoristili žalostne dogodke na Madžarskem, da bi začeli to gonjo, so isti, ki ne protestirajo z isto odločnostjo proti anglo-francoskemu napadu zovemo v borbo za obrambo na Egipt, ki ne dvigajo svojega glasa v obrambo domoljubov na Cipru, v Alžiriji, Maroku in Keniji. Sile, ki še posebno skušajo iz. koristiti ta trenutek za svoje zločinske in protidemokratične cilje, so fašistične sile, ki so v Franciji napadle sedež Komunistične partije in lista «Hu-inanitč» in ki, če v Trstu niso uspele uprizoriti incidentov, se je zahvaliti delavskemu razredu, ki je s svojo vedrostjo in budnostjo preprečil njihov manever ; zahvaliti se je demokratičnemu in antifašističnemu duhu, ki preveva večino tržaške mladine, ki ni sledila fašistom. Do te mladine se moramo danes obrniti •. našo besedo in našo akcijo, da z njo razpravljamo in ji objasnimo tragične ma. džarske dogodke ter da jo po- mirit, ki ga ogroža anglo-fran-cosko zadržanje in v obrambo demokracije in tržaškega gospodarstva. Mladi komunisti imajo častno nalogo izraziti svoje nasprotovanje vojni in fašizmu, dokazati svoje zaupanje v socialistične ideale, obvezati se na delovanje, z obnovljeno vnemo in navdušenjem, za enotnost slovenske in italijanske mladine v borbi za gospodarsko prero-ditev Trsta, za demokratične in narodne pravice našega prebivalstva, za bodočnost miru, dela in blaginje vse mladine, za socializem. To nalogo bo izvršil sleherni mladi komunist z obnovitvijo svojega pristanka slavni Zvezi komunistične mia-dine in prispevajoč k pridobitvi nadaljnjih stotin mladeničev in deklet, delavcev in študentov za naše ideale*. Ker so vse dosedanje njihove nepoštene metode pri ljudeh propadle, skušajo tokrat izrabljati celo ime pokojnika za svojo svetohlinsko politiko. Tem elementom, ki so se vrinili v aušo oucino, ui se niti ne splacalo odgovarjati, ker jih vsi pre. dobro poznamo, če ne bi v član. nu, ki ga je objavit «Katoliški gtasu 1. novembru, skušali špekulirali s smrtjo dolgoletnega m požrtvovalnega cerkovnika Pran. cela Živca. 1 udi ta prilika jim je prišla prav za izlivanje strupa na domači pevski zbor, ki mu očitajo, da ni pel na grobu pokojnika. Bri tem se vaščani vprašamo, kdo je bil v resnici prvi dolžan, da pripravi pokojniku svečane j. ši pogreb, kot ga je v resnici imel, če ne prav tisti, ki se danes obregujejo ob naš pevski zbor. Občani so že dali svoj odgovor, ki zveni kot obsodba teh pritlikavcev, ki skušajo izrabiti vsako priliko za svoje politične izpade. V resnici so vaščani, pri-čakovali, da bo la gospoda pripravila pokojniku tak pogreb, kot si ga je zaslužil. Tega se ti elementi verjetno tudi zavedajo, zato skušajo sedaj zakriti svojo brezbrižnost s tem. da napadajo «rdeči brezbožni» pevski zbor. Občani so na splošno mnenja, naj bi se ta gospoda raje bolj pobrigala za finančne razmere družine pokojnika, ki gotovo niso rožnate. Vaščan TEDENSKE NOVICE Otrok se je zastrupil V ponedeljek zvečer se je s fosforano zastrupila komaj dve leti stara Rita Sušmel iz ul. Negrelli, ki so jo sprejeli v otroški kliniki v ul. Manzoni, kjer bo pa, če ne nastopijo Komplikacije, ostala le par dni. Mala Rita se je namreč igrala z vžigalicami in jih pri tem prejšnje število zau-Ula. Njena mati je 'bila medtem zaposlena z domačim de. lom in ni ničer opazila, dokler ni otroku postalo slabo. so pri pregledu ugotovili, da je smrt nastopila zaradi zmrz. njenja. To je prva žrtev letošnje prezgodnje zime, ki je pridivjala v tem tednu. Krvav zločin iz maščevanja Prostovoljno v smrt Zaradi težke bolezni, ki ga je že dolgo mučila, si je prejšnji četrtek 70-letni Riccardo Tauber iz Miramarskega drevoreda vzel življenje. Neopazno je zaužil stekleničico «Ve-ronala» in šele zjutraj je nje. gova žena spoznala, da z njim ni nekaj v redu. Nemudoma je poklicala rešilni voz, ki je nesrečnega moža prepeljal v bol. nišnico, kjer pa je par ur pozneje izdihnil. Zima je pokosila prvo žrtev V sredo zjutraj so našli v ul. Roncheto mrtvega 46-let-nega Alojzija Počkarja, stanujočega v isti ulici. Zdravniki V sredo ponoči se je zgodil v našem mestu hud zločin, 40. letni Consolato Marciano iz Reggio Calabria je pred neko gostilno streljal na 32-letno Olimpio Stegani iz Scale Sante 75 in na njenega moža 26-letnega Tomaža Stegani. Zena je med prevozom v bolnico podlegla poškodbam, dočim je njen mož v resnem stanju. 'Lažje je bil ranjen tudi 29. letni Francesco Pinto iz ul. Moreri 10, ki je prišel v spremstvu morilca pred gostilno. Steganova je bila pred leti zaročena s Marcianom, s katerim je tudi imela hčerko, ki je sedaj stara 12 let in se nahaja v sirotišnici. Oče jo je hotel sedaj odpeljati s seboj v Reggio Calabria, kar je pa dekletce odklonilo. Zaradi tega se je Consolato maščeval nad zakoncema Stegani. Morilcu se je v prvem trenutku posrečilo pobegniti, drugi dan so ga pa policijski agenti aretirali v neki gostilni. letne Giovanne Stuper iz ul. Denza 10, ki jo je v ul. Tigor sunek z vso silo vrgel na tla, pri čemer se je žena zelo poškodovala. Njeno stanje je precej resno. Iz matičnega urada V dneh od 15. do 21. novembra se je v tržaški občini rodilo 46 otrok in en mrtvorojen, umrlo je 84 oseb, porok pa je bilo 31. Jutri bo nastopil v Križu, v dvorani posvečeni padlim borcem moški zbor s Proseka-Kontovela, ki je nedavno nastopil doma, to je na Kontovelu z velikim uspehom. Domačini so tedaj dejali, da takega petja doma še niso čuli in vsakdo, ki je prisostvoval koncertu, je bil izredno zadovoljen bodisi z izborom pesmi, kakor tudi z izvajanjem samim. Pevski zboi v resnici razpolaga z izredno dobrimi pevskimi močmi, ki se potem v celoti podrejajo svojemu dirigentu na vsak njegov najmanjši mig. Tako dosega zbor mogočne fortissime pa tudi izredno fine pianissime in to povsem neprisiljeno in skrajno lepo občuteno. Pevski zbor šteje danes 30 članov, s pristopom kontoveljsko-proseškega okteta. Kdor hoče preživeti par ur v uživanju prelepe slovenske pesmi, naj pohiti jutri v Križ. Pričetek koncerta bo točno ob 17. uri. S d, P tr vrst se j c i’nska klavni ’c mo ti Ini u daja - 12. Oddaja za naj”1 še - 13.30 Glasba po željah Slovenski zbori „ 19.15 V«1’ .. Ljubezni - 20.30 Thomas: ik trg gnon» opera v 3 dejanjih. tallo rj PONEDELJEK: 13,30 St? sove skladbe - 19.15 Radi/ univerza - 21. Znanost in ", . nika „ 21.15 Vokalni kV? b,tev Večernica - 22. Slovenske "krepi lade. TOREK: 13.30 Glasba P°. ljah - 19.15 Zdravniški v»! ■„ - 20.30 Slovenski oktet - ® t« Gotovac: Simfonično kolo -Whatsley: «Srebrna p01*0 igra v 1 dejanju - igrajo Radijskega odra. SREDA: 12.55 Hrvatske.* smi poje Andjelka NeŽ* «dalj 18.30 Pisani balončki - 19.lV1 dijska univerza - 20.30 V®1 ni tercet Metuljček -bletnica tedna - 22. Liki ’”. povedi sodobnih italU3”5 književnikov. ČETRTEK: 19.15 Sola in , - 21. Dramatizirana zgod'j - M. Peras: Dunajske P°ve5 » hi p »tov. 'loda za in c élf’sta v načrt ] Trste «Konstanca» - 22. Iz zg1 * Trst časa, Vsaj d‘ 'egitz 'km { je na: pok od» hžaški ne verskih gibanj v '"Re. 22.45 Južno ameriški od”1 PETEK: 13.30 Glasba P” ljah - 18.30 Z začarane J ce - 19.15 Radijska unive? 20.30 Vokalni kvintet - ^ ’ metnost in prireditve ili jnucuHvc » « 22. Iz svetovne knjižeV in umetnosti. K I N Opčine Sobota, 24. nov.: «Tašči»3 lica», (La collana |j vhtitvi suocera) ; komični l1 Ridolinijem. Nedelja, 25. nov.: «Sk^fh (La cicala); sovjetski vni film. Ponedeljek, 26, nov.: sč Torek, 27. nov.: «Med dv®l^ scd hov n e zap skupe N vii 1**ada Gojenci Slovenskega dijaškega doma priredijo danes, v so. boto 24. t. m. ob 20.30 v dvorani PD Primoree v Trebčah prosvetno prireditev. Na sporedu sta šaloigri « Prvi april» in «Burka o jezičnem dohtarju» ter slovenske in dalmatinske narodne pesmi, ki jih zapojeta kvartet in duet. Vabljeni. GLEDALIŠČE SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE v Trstu V soboto 24. t. m. ob 20.30 v Sv. KRIŽU V nedeljo 25 t. m. ob 16. uri na KONTOVELU Rade Pregare «SAGRA» V sredo 28. novembra ob 20.30 v Avditoriju v Trstu premiera Robert Anderson «C a j in simpatija» ženama», (Tra due d”1 1 'Ški! Sreda 28. nov.: se ponoV’ . kot j< Četrtek, 29. nov.: «Dve ri», (Due madri). ai11 .1. nn ______ il - l Petek, 30. nov.: «Orjak ’z '%:i med Yorka», (Il gigante d’ " York): film RKO. Prosek Sobota -, -- nov. uu «Princ študent», G1 J cipe studente); ba • j9. krati j ali i °lajšav '-ijjc »tuueniei, Nedelja, 25. nov. ob 16: s» "‘Janši novi. Sreda, 28. nov. ob 19.30: ijuh^fiosti. be ubogih (Cronache di poveri 9 0(1 (| ti); film Minerva. M’ ,e izpod 16 let prepoV® Nabrežina :eS3, lejstvo, otočja», H^ate Sobota, 24. nov.: «Princ' Kanarskega otočja)>’ Principessa delle Cah” j Nedelja, 25. nov.: se P°n. ; Sreda, 28. nov.: «SteklenF( rinjak», (La zoo di v Nabrežina - postaj® Sobota, 24. nov.: odpor», (L’ultima F za); film ENIC. pro i>. Zal Gre t "dne ‘udi nani " j o ir Se. se dopske je Iti četud 1)0 trži ‘e po< goditi 'Llžna Nedelja, 25.• nov.: se P°’ ‘‘raški! V>riI j® Je veli Urnik avtobusov Bazovica - Padriče - Gropada bertà ob 7. uri. Odhod s Her- Burja jo je podrla Burja, ki že par dni razsa. ja, je poslala v bolnišnico že precejšnje število ljudi. Eden najbolj resnih je bil padec 49- Trebče (Odhodi s postaje na trgu Libertà in Largo B. Vecchia) Ob delavnikih: 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11, 12, 13.10, 14, 15, 16, 16.50, 17.30, 18, 18.50, 19.50, 20.40, 22.40. Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 2:0.30, 22.30, 24. Blok Fernetič Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18. Ob praznikih 7.25, 10, 13.10, 14.30, 18, 20.30. Blok Pesek (odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.45, 13.10, 17.30, Ob praznikih: 11.30, 17.30. Kozina - Herpelje Odhod s postaje na trgu Li- pelj ob 9. Vožnje ob sredah in sobotah v vsakem 2. in 4. tednu v mesecu. Donijo - Boljunec - Dolina Prebeneg (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.35, 7.25, 10.20*, 12.05, 13.05*, 16.35, 17.05*, 18.06, 16.35, 19.20, 20.45, 22.35. Ob praznikih: 9.05, 10.35, 12.35*, 14.35, 16.05, 17.05 18.15, 19.35, 20.40, 22,05. N.B. *) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale se u-stavi.jo v Dolini. *3om io - Ricmanje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 7.35, 10.35. 12.20, 13.35, 18.05, 19.20. i Ob praznikih: 9.35, 14.05, 16.20, 19.35, 22.50. Adamič - Mačkovije (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) 22-3°- Ob delavnikih: 11, Ob praznikih: 13. Osp - MačkovU® ^ (Odhodi s postaje ua Libertà) -Ob delavnikih: 18-1'P-Ob praznikih: 18.30- Podlonjer - \JS0& $ J[° Ši (Odhodi s postaje Lar^° riera Vecchia! ji) 1 Ob delavnikih: 6-20’ - $■ /"ajski 7, 7.22*, 7.40, 8.07**, 8/ jO-3 'jo, ki 9.02, 9.30**, 9.40, 10.1% \V ,L 11.02, 11.20**, 11.40, ' 12.40, "ìsf'mó**, i3-4% i^;;-*»1 14.45*. 15 1 fi* 15.45*, >?c "od 18.30**, 18.50, 19.20 < ji 20.05**, 20.30, 20.52, 2M 22.15*. 22.45*. 23.20. ,j ; Ob praznikih: 8 1>; 9.31, 10.01, 10.31, ,il-®etr^ 12, nato odhodi vsake p N.B. *) odhod s trga » j/1 Ču daljše ^'etna >]ji, in je "emb Albi j: S» i- N ra, •' > Polc V VHa fii > leta IJ*teljs