xvii. letnik.
V Gorici, 9. decembra 1909.
49. številka.
Izhaja vsaki Četrtek ob 8. url popoldne. Rokopisi se ne vra-Cajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša aa celo leto 4 krone, ta pol leta 2 kroni. Za manj premoine za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, aa druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini St. 9.
mmiiv
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Serneniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici
Tiska ,.Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
J
Vsled nepričakovane smrti novoizvoljenega deželnega poslanca Alojzija Jeriča nastopila je potreba dopolnilne volitve v deželni zbor goriški v splošnem volivnem razredu ali peti kuriji, ki se ho vršila v nedeljo 19. decembra. Ako bi bila potrebna ožja volitev, pride ta na vrsto v torek po božiču dne 28. decembra.
Pri dopolnilni volitvi je prizadet v prvi vrsti Kras, katerega je imel zastopati umrli poslanec v deželnem zboru, potem pa vsa dežela, za katere koristi in pravice morajo nastopati deželni poslanci, še po-sebe pa slovenska ljudska stranka, kateri je rajnik pripadal in katere kandidat in poslanec je bil.
Zato se je obrnilo vodstvo S. L. S. najprej na Kras ter povprašalo tamošnje zaupnike in pristaše, veljake in somišljenike, naj bi se izjavili o osebi, katero želijo imeti zi poslanca namesto umrlega Jeriču. Soglasen je bil odgovor, da Franc Zlobec, kmet in župan v Ponikvah pri Avberu, kateri je že bil naš kandidat v kraških kmečkih občinah. ki je bil prišel tudi v ožjo volitev, za katerega so pri ožji volitvi glasovali tudi naprednjaki in agrarci, — naj bo naslednik pokojnemu Jeriču.
Enaka poročila — ustna in pismena — prihajala so tudi iz drugih krajev dežele in vodstvo S. L. S. je bilo mnenja, da treba prilagoditi se tej splošni želji, izraženi od strani volivcev in zaupnikov, ter proglasiti Fr. Zlobca strankinim kandidatom za bližnjo deželnozbor-sko volitev.
Gospodje zaupniki in poverjeniki po deželi, ki so tako požrtvovalno in uspešno delovali pri zadnjih splošnih volitvah, so uljudno naprošeni, naj obnovijo svoje narodno velcza-služno delo, da stranka ohrani »e-premenjeno ono število poslancev, katero si je letos priborila v trdem volilnem boju. Agitacija od moža do moža pokazala se je kot izvrstno sredstvo v dosego sijajne zmage. Te
naj se poslužujejo vrli rodoljubi tudi pri tedanji dopolnilni volitvi.
Vsak volivec pristaš naj si šteje v strogo dolžnost, da gre na volišče in oddii svojo glasovnico za strankinega kandidata, da zapreči na ta način ožjo volitev, ki je neprijetna in silna na vse strani.
Volivci ste pokazali pri zadnjih volitvah, da poznate svojo dolžnost ter jo z veseljem vršite, ne zmeneč se za raznovrstne težkoče. Pokažite znova, da Vaše prepričanje ne omahuje in da Vaša požrtvovalnost ne odnehuje, marveč da sle pripravljeni na volilni boj ter se ga srčno in junaško deležite, dokler ni priborjena stalna in trajna zmaga.
Obenem pošiljamo gospodom zaupnikom glasovnice kakor po navadi, z uljudno prošnjo, da jih porazdele med volivce svojega po-verjeniškega okraja. Glasovnice nosijo ime:
Franc Zlobec,
kmet In župan v Ponikvah pri Avberu na Krasu.
Vodstvo S. L S.
Kraške razmere.
(S Krasa.)
Kdor je v zadnjih telili opazoval samo površno ljudsko gibanje na našem Krasu, bi bil skoro pritrdil raznim Iju-djem svobodomiselnega, no pa naprednega mišljenja, da smo Kraševci po njili »popittr jako napredovali, odkar je trto-rejec Lojze Štrekelj nosil naše težnje in nadloge gori na Dunaj. Kogar zadnje deželnozborske volitve niso privedle do nasprotnega prepričanja, ali vsaj do počasnega uvidevanja, temu ni ravno lahko pomagati. Pravijo pa. da jih je nekaj takih, ki spadajo med inteligenco kraških občin, in ti baje še venomer trdijo, da ga ni poslanca čez Lojzeta Štreklja; seveda mora ta na vsak način priti še v deželni zbor. Jaz sicer tudi tako mislim, da on spada v deželni zbor, ker ga bode tako najlepše konec: no, če pa možje, k' se več spoznajo na politiko. drugače hočejo, sem pa tudi jaz zadovoljen. Zadostuje naj. da omenjam, med to inteligenco spada po večini uči- I
teijstvo Kar je onih, ki tudi polnijo njih vrste, so seveda samo taki. kakoršni so drli v nekdanjo — menda celo še životari v nekem kotu — agrarno stranko. Vrste teli mož bi sicer rade delale po nekakem agrarnem programu, pa žali bog. možje so ga iskali dolgo pri svojih različnih voditeljih, iskali so ga v vsakf1 številki »Kmečkega Glasa", vrstico za vrstico so pazljivo prečitali, in niso ga našli niti po tolikem trudu. Podobno se je godilo tudi agrarni stranki na Kranj skem. „Notranjec" je bi!o njeno glasilo in sedaj, se ga li še kdo spominja ?
Ker sem ravno pri tem, povem vam, kako se je godilo v znani kraški vasi. Obiskal sem znano gostilno, kjer sc je navadno zbiralo liberalno-napred-njaško omizje. Pri tem ste bili glavni dve osebi: gostilničar in učitelj. Pilo se je rujuo vince; kdor je prišel v sobo, je moral piti, vsak je bil naprednjak-svobodoinislec-agrarec. Mnogo so kričali in vpili za agrarno stranko in kmetijski stan. Prišel pa je v kuhinjo tudi kmet -• ki ni bil agrarec slučajno, in ti so vedeli o njem, da ni agrarec — in zagledal ga je nekdo izmed njih ter ga potegnil v sobo. Ustrašil se je, videti pred seboj toliko kmctov-agrarcev, on pa je bil sam kmet-neagrarec. Silili so ga, naj pije. on ni hotel. Mudilo se mu je domov, kjer je nanj čakala bolna žena in ga niso pustili in so ga zasmehovali in sc ž njega norčevali. Skrb za ženo se mu je brala iz obraza, pa ga niso izpustili. Sele ko je zopet nekdo nazdravil stranki agrarcev in smrti zapisal črni klerikalizem, se jim je ne-agrarec izmuznil in odšel. Da. tako so jo pozdravljali to liberalno-agrarno stranko, tako ji napivali, da sem res mislil: zdaj je odklenkalo vam. ki pridigate po cerkvah, vam. ki zapeljujete ljudstvo v temni srednji vek, vam. ki hočete ljudjem vzeti svobodo, katero ste nekdaj podarili neštetim. Tako je bilo tedaj in malo pozneje? Učitelj je zapustil ono vas. kmalu mu je sledil tudi gostilničar. Kmetič-neagrarec pa se je maščeval tako le: ob letošnjih dež. volitvah je stalo na njegovi strani nad sto kmetov-agrarcev, na nasprotni strani pa niti celo omizje ne. ki je nekdaj nazdravljalo, pilo in pelo na bodočnost velike agrarno liberalne stranke.
Zlasti prav je prišla agrarna stranka možem, kateri so bingljali med obema prejšnjima strankama. In ti so se ob ustanovitvi navduševali zanjo. Slišal sem tako le: „No. vendar enkrat! Bravo, tako stranko — agrarno moramo imeti, kakor na Češkem, potem bomo kaj napravili!“ Hal se je ta mož javnosti vedno, in še sedaj, če se hoče tudi za dobro stvar potegnili, ne mara, da bi se vleklo v časopisje Zlasti pa
se boji „(iorice“ in ..Primorskega lista". Moža poznajo daleč naokrog. „Dobro je" mislil je tistikrat, „če sem agrarec, mi ne morejo ničesar niti klerikalci niti liberalci; mi smo samo agrarci in z nami morajo biti vsi!" Njegovi domačini vedo dobro, kam ga vleče srce in rad bi kaj povedal, pa si ne upa. Rešpekt pred javnostjo! Mislim, da je treba paziti na take možakarje; zaupajmo jim le toliko, kolikor smemo zaupati svojemu nasprotniku!
Kraševci, tu imate par spominov na nekdanjo liberalno-agrarno stranko! In v vsaki občini vidite kak tak vzgled kakor jih omenjam jaz. Zato proč ž njimi, ki so videli sami v sebi svoj program - in ta program je bil njih žep.
Politični pregled.
Parlamentarni položaj.
Danes ima poslanska zbornica zopet sejo. V soboto je bila zadnja seja. Cas med soboto in današnjim dnevom seje imel porabiti za pogajanja med »Slovansko Jednoto" in med Nemci. Ta pogajanja so se tudi vršila in sicer v torek. Ali prišlo ni do nikakega sklepa. Danes se pogajanja nadaljujejo in se zdi, da privedejo morebiti vendarle do kakega modus vivendi, vsaj do nekega premirja. Včeraj so bili zastopniki nemških strank pri baronu Bienerthu. Poročali so o vsebini pogajanj med „Slov. Jedn." in med njimi. Baron Bienerth je pri tej priliki izrazil željo, da bi se že v tem mescu poleg proračunskega pro-vizorija rešii tudi pooblastilni zakon za sklepanje nekaterih trgovinskih pogodb, posebno pa one z Rumunijo. Dalje je baron Bienerth zastopnikom nemških strank tudi povedal, kako misli on rekonstruirati sedanje ministerstvo, ako sploh pride do rekonstrukcije. Sploh se pa zdi, da ni Bienerthu mnogo na tem ležeče, da bi se stranke sporazumele in da bi skoro še najrajše videl, da bi vsaj za nekaj časa državni zbor ne deloval ter da bi la čas vlada s pomočjo S 14. rešila najnujnejše zadeve. Parlament je dunajskim odločilnim krogom zdaj, ko imajo toliko posla z Madžari, nekako na poti. Govori se namreč o nekih koncesijah, katere se nameravajo dati Madžarom, katerim pa so vse stranke v našem parlamentu nasprotne.
Novo italijansko ministerstvo
V	torek se je sestavilo v Rimu novo ministerstvo. Ministri so: Jonnino za predsedstvo in notranje zadeve; Martini za zunanje zadeve; Daneo. poMno in telegrafično ministerstvo; Bettulo, mornariško ministerstvo: Spingardi za
vojno ininisterstvo; Arlotti javna dela; Finocchiaro-Aprile, pravosodno ininisterstvo; Fani, pouk; Rubini, finančno; Sa-landro, zakladno ininisterstvo in Luz-
zatti. poljedelsko ininisterstvo.
•' ' v
Nevarne spremembe v Italiji.
Govori se z gotovostjo, da odstopi z (iiolittom tudi minister za zunanje zadeve Tittoni in mu sledi Avstriji skrajno neprijazni (iuicciardini.-
Sodba o Wahrmundu
Akademični senat nemškega praškega vseučilišča je o VVahrmundu izjavil. da je Walirmund • zelo škodoval u-gledu in idealnim koristim fakultete. Tako sodijo o \Vahrnnmdu »svobodomiselni" profesorski tovariši.
Darovi.
Jubilejni darovi za ..Slovensko s i r o t i š čp":
P. n. gg. Vinko Mežan, vikar v Desklah, 10 K. vikarijski urad v Kostanjevici na Krasu 20 K, slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani kot prispevek občin sežanskega okraja v proslavo 60-letnega vladanja Nj. Veličanstva presvitlega cesarja, 100 K, slavno županstvo Srpenica letnino 10 K, Gotard Pavletič, dekan 10 K, Vi-sokor. g. Andrej baron Winkler, deželni predsednik v pok. 10 K, dr. Frančišek Žigon, profesor bog., 10 K. Josip Mikulin nabral na dan svatbe g. Alojzija Srednik in g. Amalije Goljuš v Biljani 550 K, Andrej Grapulin. zidarski mojster Št. Peter pri Gorici 40 v, Ivan Čo-tar, Dornberg, št. 23 50 vin., Frančišek Podberšček, Morsko 30 vin., Vincencij Jasnič, Vipolže 1 K, Simon Rutar, Krn 1 K. Josip Fabjan, župnik 50 vin.
Bog poplačaj stotero! V se v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Za „AI oj zi j e v išče“ so darovali: P. n. gg.: N. N. 20 K. 1). T. 20 K, Sfiligoj nabral 10 K, N. N. 3 K, preč. g. Karol Čigon, vikar 26 K. č. g. A. R. 3 K, Matija Medved, Drežni-ca 5 K, preč. g. V. Mežan 20 K, preč. g. di. Fran Žigon, prof. 20 K, vesela družba v Kanalu 19 K 40 vin., preč. g. Alojzij Pipan, vikar 10 K, Nekdo iz Št. Petra 50 K, preč. g. Gotard Pavletič, dekan 10 K, preč. g. Alojzij Bratina, vikar 20 K, preč. g. dr. Andrej Pavlica, prof. 10 K. — Vsem dobrotnikom prisrčna hvala in Bog plati.
Za „Slov. kršč. soc. zvezo" so darovali: Č. g. Fran Kranjec, Župnik v Šmarjah 4 K, „K. izobr. društvo" v Podmelcu 2 K. č. g. Pran Klanjšček, kurat 10 K, č. g. J. N. Murovec, dekan v Črničah 10 K. č. g. profesor Rejec, Gorica, 5 K, dr. Lovro Pogačnik 3 K.
Za potovalno knižnico „S. K S. Z.“: Društvo v Podmelcu 10 K, društvo v Drežnici 10 K. društvo „Soča“ pri Sv. Luciji 20 K, društvo v Volčah 15 K Bog stotero povrni!
Darovi za Miki a v ža.
Za Miklavža S. K. S. Z. so darovali sledeči gospodje: Dr.* Gregorčič 5 K, dr. Pavletič S K. N. II. 50 K. župnik Budin 3 K, J. Kopač 5 K, dr. Ujčič 7 K, prof. Rejec 5 K. dr. Capuder 5 K, gospa Suttner 4 K, v. u. Mercina 2 K. svetnik Šantel I K, Kuštrin, trgovec 2 K, pek Bratuž I K, pek Gorjup 5 K, Ludvik Lukežič 1 K, optik Primožič 1 K, Uršič 2 K, dr. 15. 5 K, g.a učit.a Hrovatin 2 K. dr. Kobal 4 K, dr. Pavlica 5 K, S. Premrou 2 K, Čigon 1 K. mons. Lukežič 1 K. gospa Ana Vogel
3	K, Josip Godnič, kurat 2 K. župnik Fabjan 2 K. mons. Pavletič 120 K. posl. Fon 6 K, župnik Kokošar 2 K. čevlj. zadruga 20 v, kuharica mons. Lukežiča 20 v, mesar Urbančič 2 K. gospa Koren
3 K, trgovina Pavlin 1 K. neimenovana tvrdka (tO v, pek (iril 1 K, Nekdo 4 K. prof. Kolenc 4 K, trg. Breščak 4 K, urar Šuligoj 1 K. — V blagu pa so darovali: J. Kutin 1 škatjo piškotov, T. Hribar' 48 robcev, tvrdka Ivančič in Kurinčič
4 obleke za deklice, F. Ravnikar za I bluzo, Potatzkv zavoj šolskih potrebščin, iMedved 3 čepice, Sesič 'škatljo sladkarij, gdčna Grebenc pecivo, Drašček pecivo. urar Ambrožič koralde, gospa. Por-don sladčice, Terezija Leban nekaj razglednic. — V imenu obdarovanih otrok izreka vsem velikodušnim darovalkam in darovalcem najiskrenejšo zahvalo odbor „Slov. kršč. soc. zveze." Bog plačaj obilno!
Domače in razne vesti.
Za našega kandidata Zlobca. —
Menda nismo mogli izbrati v sedanjih •razmerah primernejšega kandidata za poslanca v deželni zbor. kakor je naš Zlobec. Sam kmet, posestnik, ki ve najbolj, kje posestnike čevelj žuli, bo gotovo uporabil vse svoje moči v to, da se skaže v slučaju izvolitve vrednim zaupanja ljudstva. V zadnjem času ga je avbersko ljudstvo postavilo za svojega očeta, vodnika in svetovalca, skazalo mu je najvišjo čast s tem, da ga je poklicalo zasesti županski stolec. Avbersko ljudstvo ga uže dobro pozna. Da pa štejejo tudi nasprotniki Zlobca k možakom poštenjakom in k izobraženim možem, so pokazale zadnje ožje volitve na Krasu med dr. Hinkotom Stepančičem in Zlobcem. Naši liberalci in agrarci so se vrgli za Zlobca v volilni boj proti Stepančiču. No, ker jim zadnjič ni bila sreča mila, se jim nudi prilika, da skažejo našemu Zlobcu sedaj tisto zaupanje in spoštovanje, katero so hoteli zadnjič izkazati. Ako držijo napr.-agrarni Kraševci še kaj na svoje moštvo, bi morali soglasno voliti Zlobca. Saj Zlobec je ravno isti kot pred 2 meseci, zraven tega ga je avbersko ljiiilstvo, kakor uže omenjeno, postavilo na županski stolec. Torej kaj hočejo še več. Sedaj se jim lahko izpolni njih želja, da bode Zlobec deželni poslanec. Naša in agrarno-liberahia skupna želja bi morala biti: ZI o b e c v d e ž e I n i zbor! Da bode tudi goriška okolica po večini volila Zlobca, menda ni treba posebej povdarjati. Enako naši hribi. Agrarni liberalci na Krasu naj se pokažejo kot možje in ne šleve, ki danes eno trdijo, jutri pa drugo. Zlobec jim je bil zadnjič drag. drag jim mora biti tudi sedaj. V boj torej za Zlobca!
Društvo krščansko mislečega učiteljstva je imelo pretekli četrtek občni zbor. Pri pozdravnem nagovoru sc je spominjal predsednik sv. Očeta in našega prevzvišenega vladarja, ki je ravno istega dne praznoval 61-letnico svojega slavnega vladanja. Blagajnikovo in tajnikovo poročilo je bilo stvarno. Pri točki „prememba pravil" se je vnela živahna debata in sprejela so se spopolnila nekaterih paragrafov. Obširen je bil tudi razgovor glede visokih šolskih naklad in učiteljskih plač. Sprejeti sta bili dve resoluciji in sicer ena na državne in ena na deželne poslance. Dalje se je izvolil poseben odsek, ki ima nalogo proučiti, kako bi se doseglo znižanje šolskih doklad in konečna ureditev učiteljskih plač. — V odsek so bili izvoljeni č. g. Blazij Grča in gg. Anton Ru-stija in Ladislav Likar. — Izdelan zakonski načrt se ima predložiti izvan-rednemu občnemu zboru, koj ko konča odsek svoje delo. Konečno se je izvršila volitev odbora, ki je tako sestavljen: predsednik : Ant. Rustija, podpredsed.: Avgust Poberaj, odborniki: Kolenc, J. Štanta, Ciril Vuga (denarničar) L. i.ikar (tajnik). Gulin, M. Cej.
Tiskovna pravda A. Gabršček contra ,.Gorica." Poskrbel je za zaprise-
ženega tolmača. Priskrbel si je italijanskega zagovornika, pripravil je italijanski prevod pravdnih spisov, z jedno besedo: pripravil se je popolnoma na mešano porotno klop, do katere je sam pripomogel s tem, da ni odklonil štirih italijanskih porotnikov, pač pa je hotel po vsej šili odkloniti slovenskegh porotnika- Jan. Korona. In koje bila sestavljena mešana porotna klop, na' katero je bil že naprej popolnoma pripravljen, in do katere je sam, kakor smo ravnokarotnenili; pripomogel A. G a b r š č e k pri včerajšnji porotni obravnavi, naperjeni po njem proti „Gorici“ radi razžaljenja časti potom tiska, ozrl se je po tej mešani porotni klopi in, ne vemo zakaj, spreletela ga je zona, zbal se je in začel je klicati na pomoč sodni dvor, naj ga reši mešane porotne klopi, katero je sam pomagal sestaviti, ter naj mu preskrbi čisto slp-vensko porotno klop; in tu so se mu začele cediti sline po ljubljanski poroti, kjer imajo gospodje & la dr. Tavčar, dr. Triller itd. glavno besedo. Tako ponašanje A. Gabršček-a v porotni dvorani napravilo je na občinstvo, katero je v zadijji „Soči" sam pozival, naj ga pride poslušat, najmučnejši utis. Sodni dvor je seveda njegov predlog, naj se obravnava zaradi tega odnese, ker je porotna klop mešana, kot neutemeljenega odklonil in rešil ga je še le drugi predlog, naj se obravnava zaradi tega preloži, ker ni bilo preskbljeno za italijanski prevod obtožnice. Temu predlogu je sodni dvor ugodil in sklenil, da bodi obravnava prenešena na prihodnje porotno zasedanje. Nam pa je popolnoma dobro znano, da je Gabršček poskrbel za prevod pravdnih spisov in res čudno se nam zdi, kako je moglo do tega priti, da je ravno na prevod obtožnice pozabil, ko je vendar obtožnica glavna stvar. Poročilo o vsem tem prinašamo na drugem mestu Komentar prepuščamo za danes svojim čitateljem.
Agrarci kandidirajo za poslanca v deželni zbor znanega Vrana iz Tomaja, ki uže par let sanjari o deželnem poslanstvu. Sedaj ga je sreča doletela, da so ga agrarci postavili kandidatom. Mož naj bode prepričan, da ostane le kandidat, kajti kar ne gre pa ne gre. „Soča" pravi, da nam je pomagal pri zadnjih volitvah do zmage na Krasu. Mi o tem ne vemo ničesar, pač pa štejemo Vrana med naše nasprotnike, ki venomer ruvajo proti nam. Torej Vrana ne bomo volili. Vran je eden tistih agrarnih mož, ki le zabavljajo, sami pa nič ne naredijo.
Kdo bo kandidat narodno-napred-ne stranke za dopolnilno volitev v deželni zbor, liberalci ne vedo še, vsaj tako piše „Soča" od torka. Kdor pa je pazljivo čital torkovo številko „Soče“, ta je spoznal, da najbrže pade sreča bili kandidat liberalne stranke na vže dvakrat propalega Lojzeta Štreklja, kajti prišila mu je na suknjo neko »zaslugo" za podčavenske občine, češ. da bodo smeli tainošnji Občinarji pobirali suhljad iz erarskih gozdov. Ali je Lojze na tej reči nedolžen ali kriv, ne bomo sedaj preiskovali, le to rečemo, da četudi ima to zaslugo, ga ta še ne opravičuje, da bi smel od ljudstva zahtevati, da ga pošlje v deželni zbor. Če je on to resnično dosegel, ni napravil nič več, kot le mal del svojih dolžnosti, katere jih ima kot državni poslanec — Da ga ljudstvo ne mara za poslanca, to menda ve tako dobro kot mi.
Spomenik ponesrečencem. — Veteransko društvo za pokneženo grofijo Goriško-Grad. je sklenilo postaviti spomenik onim vojakom in civilnim osebam, ki so 1. 1846 ponesrečili ob prehodu čez Sočo.
i’o končanih vojaških vajah v o-menjenem letu so se imeli vojaki prepeljati z brodom čez Sočo. Ena stotnija je srečno prišla na drugo stran. Ko je
druga stotnija bila na brodil se je pii-rinilo tudi mnogo civilnih oseb na brod, akoravno jim je brodnik odsvetoval. Ko so bili že sredi Soče je počil brod, nakar §o padli vsi v vodo. Od . 200 ljudi, civilistov in vojakov, ki so bili na brodu, se je 29 vojakov in 21'civilistov potopilo. Večina teh je bila pokopana na starem pokopališču in imeli so za. spomenik železni križ. Ker. so pa pokopališče opustili ne priča nič o teh ponesrečencih. Zato bode postavilo veteransko društvo spominsko ploščo na železni most, ki se nahaja tam, kjer ie bil poprej brod. , t Društvo se vsli/d tega obrača na vse domoljube, da bi prispevali v ta namen s katerinikolim darom. Prispevki naj se pošiljajo gospodu Ivanu Simčič, društvenemu blagajniku in uradniku hranilnice in zastavljalnice v Gorici.
Stekli psi. — V okolici Herpelj n Kozine kakor tudi v nekaterih druj .h vaseh sežanskega in voloskega političnega okraja je steklo minole dni nad 30 psov. En takih psov je ugrizcl neko malo deklico nad očesom. Prepeljali so jo najprej v Trst, od koder sojo poslali na Pasteur-jev zavod na Dunaj.
Nemec astrelll Slovenca in tnu odrezal glavo. — Pred dvema mesecema je zginil nenadoma dvajsetletni Jakob Rožič iz Begunj pri Lescah. Sedaj pa so ga našli zakopanega v gozdu. Dokazalo se je, da ga je ustrelil lovec nemškega milijonarja barona Borna. To ne dosti, mu je ta beštija v človeški podobi odrezal glavo in ga potem zakopal. Ker ga je pa zakopal zelo plitvo, je voda odnesla prst proč in tako je prišlo hudodelstvo na dan.
Nečloveškega lovca so seveda zaprli.
Strela v oerkvl. —> Včeraj je ui a-rila strela v zvonik župne cerkve v Rovinju, ravno ko se je darovala peta sv. maša in sicer na oltarju Matere Bo;'.je. Strela je predrla debeli stranski cerkveni zid ter švignila pred oltar Matere Božje, katerega je tudi nekoliko poškodovala, in se je potem odstranila skozi drugo stranko steno. Cerkev je bila natlačena z vernimi, vendar ni bil nikdo ranjen.
Izgubljeno. Neka žena je na trg sv. Andreja izgubila od postaje Sv. Lu ija do Gorice svoto 60 K. Kdor bi omenjeni denar našel, je naprošen, da ga prinese v naše uredništvo kjer dobi ri-merno nagrado.
Listnica uprave. — Gosp. Kov ičič Josip. Grosfragent luipfbergbau p. 1 lat-tacli (Koroško): Naročnina je plačana do konca tekočega leta 1909. h\ala lepa!
Mestne novice.
Smrtna kosa. Veleugledno družino-g. dr. Fr. Pavleti ča je doletel v torek predpoludne Imd udarec. Umrla je namreč mati g. dr. Fr. Pavletiča v vit.oki starosti SO let, gospa Katarina vdova Pavletič. Pogreb je bil danes predpoludne ob 10 uri iz ulice Dreossi (bivša villa BOckman). — Veleugledni družini g. dr. Fr. Pavletiča naše iskreno sožalje! Blagi pokojnici: Večni mir!
Mestni proračun za leto 1910 —
Proračun mestne goriške občine za .eto 1910 je razgrnjen in ima pravico s ga vsakdo ogledati skozi 14 dni in . icer od 6. do 19. t. m.
Semenj sv. Andreja V pono. je privabil semenj sv. Andreja z ozirom na skrajno neugodno vreme prejšnega dne nepričakovano mnogo ljudstva v Gorico. Kljub temu pa se goriški trgovci prav nič ne hvalijo. Prodali so namreč razmeroma malo. Ljudje so prišli v Gorico bolj iz navade in iz radovednosti, nego pa po opravilih. Na živinski trg je bilo prignane mnogo živine, a
tudi tu je kupčija slabo vspela. Cena živini je bila previsoka. Najbolj živahno je bilo pač pri komedijah, kjer se ne potrebuje mnogo denarja in se zijala prodajajo prav po ceni.
Iz goriške okolice.
g V Št.. Terjanu nimamo bika za plemenitev goveje živine. Vžedeljčasa je, odkar so starega prodali, ker ni bil več za rabo. Zdaj ne. vemo, kako pomagati.
V	drugih občinah ne'dovolijo sosedom spuščanje bikov, kar smo uže poskušali. Ko se bika kupi, naj sc ga da dobremu, izvežbanemu gospodarju, za spuščanje. Sicer bi bila potrebna dva bika pri nas. kajti krav imamo do 450.
g Iz Št. Ferjana. Ni dolgo temu, kar ste pisali v »Primorskem listu", da je rekel neki liberalni župan na. Vipavskem, da bi v desetih letih ne bilo nobenega »farja" več, ako bi imel on kaj ukazati. V St: Ferjanu pa se je neki „agrarec“ izrazil tako-le: „Ako bi bili zmagali mi pri zadnjih volitvah, bi v desetih letih odpravili vse »farje"!" Neki tlrugi »agrarec", ki je slišal te besede, pa je dostavil: „Moj sin je še otrok; ali ko doraste, plesal bo že lahko v cerkvi". Vse to se seveda ne bo zgodilo, kajti oslovski glas ne sega niti v deveto vas. Vendar pa je s tem dokazano, da so liberalci in agrarci jedna in ista »pašta" in da je le gola hinavščina, kar trdi agrarno glasilo »Kmečki Glas" o krščanskem mišljenju svojih somišljenikov. Ti pa, verno slovensko ljudstvo, varuj se pred liberalci kakor tudi pred agrarci in skrbi za to, da ne pridejo ne prvi ne drugi do vpliva v javnem življenju! Zato pa 19. t. m. vsi na volišče, da bode izvoljen za poslanca mož, ki bode delal na to, da se ne uresničijo zgoraj omenjene želje liberalcev in agrarcev!
g Iz Mirna. — V nedeljo dne 5. t. m. ob S. uri zvečer se je vršila v dvorani »Društvenega doma" lepa veselica, katero nam je priredila skupina kat. narodnih dijakov iz Gorice. Pri tej veselici se je igrala prvič še ne obelodanjena nova Jožef l.avrenčičeva idila »Gorsko življenje". Na vsporedu je bil tudi »Miklavž ' in dve pesmi, katere je zapel domači mešani zbor.
Izven programa nas je pa izne-nadil znani Tonček, ter vzbudil med udeleženci veliko neprisiljenega smeha, nakar so mu ob koncu navzoči burno ploskali. Glede igre bodi omenjeno, da je lepa. Igrana je bila jako dobro. Zlasti glavne uloge Zalke, Nane, berača Mateja, očeta Zagriveca so bile izborno igrane, človeku se je zdelo, da vidi pred očmi pozitivno sceno domačega gorskega življenja.
Splošna želja med domačimi je, naj bi se igra ponovila, zlasti, ker se je niso mogli udeležiti okoličani vsled slabega vremena.
Z upanjem, da bomo imeli še enkrat priliko gledati to igro v našem »Domu", kličemo vrlim gospodom igralcem in gospodičnam igralkam: Srčna hvala! Na svidenje!
NB. »Miklavž" je izredno bogato obdaril tukajšnje »Podporno društvo" in sicer z bogato mošnjo 1600 kronami.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Sela, dne 5. 12. 1909. (Liberalna pobožnost!) Kako lepo in vzorno se znajo vesti naši liberalci in sicer v cerkvi, pri sv. maši, pred Božjim obličjem, tam kjer se ponavlja nadsve-tejša nekrvava daritev in to je sam Božji sin, svojemu nebeškemu Očetu; človek bi tega kar ne verjel. Tudi svojim očem bi človek kmalu ne mogel zaupati. In vendar je žalostna resnica.
Nekaj takega smo morali gledati v nedeljo 5. t. m. pri sv. maši v Selu.
In sicer sta bila to dva liberalna zna-čajneža, katera sta zdaj tudi »Sokola", ki sta pa že večkrat spremenila svojo barvo. In sta šele zdaj, kakor pravita, prišla na pravo pot. Že med pridigo sta omenjena »Sokolčka" malo poše-petala med seboj in tudi z drugimi spredaj stoječimi; toda kaj takega dasi ravno je nespodobno na sv. kraju, se še vendar izpregleda. Pri povzdigovanju pa sta »počenila" dol ter sta pričela svoj »deškorž" bolj glasno. Ko pa le ni hotelo biti konca, jih nek mladenič ogovori, naj bodcla mirna ter naj se vedela bolj spodobno. Ali eden izmed njiju mu hilro odgovori: »Kaj tebi mar, Ti glej nase!" Ko pa konča sv. daritev ter so verniki šli iz cerkve, ga precej zunaj sprejmeta: »Ti, kaj imaš z nami, kaj Ti boš nas učil, mi delamo kar hočemo?!" Tako vidite dragi čitatelji, ko se kaj takega pri liberalcih opazi, se mora molčati, še opominjali se jih ne sme! Kako pa, saj oni so svobodni, oni smejo norčevat se iz sv. zakramentov, oni smejo smešit sv. obrede, obrekovat duhovnike itd. Oni smejo sploh vse, saj se nimajo bati nikogar, kdo je več kot oni, kdo je nad njimi?! Toda resnično vam povem, da pride ura, ko bodo spregledali, pa bo prekasno!
Nekdo ki je vse to videl
a Brje. — Znani svobodomiselni dopisnik z Brji nam je v zadnji štev. »Primorca" opisal svatbo, ki se je obhajala minule dni na Brjah, ter rekel da se je tam pilo in plesalo. Z največjo pozornostjo je pa omenil, da je neka kršanska družina, katera je vpisana v kaplanovo družbo, napravila med svati in domačimi fanti razpor, to je, tepež, kamnje je letelo, kletvine so se čule, itd. Zaničljivo je potem pripomnil, da to se vidi jasno, kam meri kršanska vzgoja. Mogoče je to vse resnica. Ali vprašamo vas: Kedaj in kje ste slišali duhovnika, da bi tako učil? Kateri kr-šanski stariši ali učiteljstvo priporočajo tako obnašanje? To nam povejte in potem rccite, ali učijo duhovniki res kršansko vzgajati. Divje vzgoje se kajpada vi in vaše društvo na Brjah veselite. Ali se ne spominjate tiste, na-predne-„ornlkane" deputacije, ki je bila poslana z Brji v Rihemberk k slavnosti odkritja S. Gregorčičeve plošče? Tam je druhal pokazala svojo podivjanost kaj ne? »Farja" v Rihember-ku sta to druhal tako naučila, kaj? Mari ni bilo to početie sad vašega nauka? Pisal ste dalje, da se je plesalo in pilo. Tam, kjer se dosti pije in pleše, navadno pride za zadnjo »rihto" še tepež in poboj. No, kdo pa vzgojuje plesalce, kdo se trudi, da du-bivajo mladeniči plese na Brjah ? Kaj ne da g. kaplan in njegovo krščansko društvo ? Ne, ne, slavni dopisnik »Primorca"! Ta »vzgoja" izhaja tam doli iz tiste znane velike dvorane katere g. kaplan najbrže še nikdar znotraj ni videl. Od tam se širi ta strup in kvari našo mladino, od tam izhajajo ti vspehi, na katere ste nam znani dopisnik lahko ponosen.
Vsled tega ste pisali z velikim veseljem Drejcu v Gosposko ulico, da se vam je nekaj živinčet od tuje črede, primešalo med vaše dolgoulmike, ki so pomagali vašim rigati_____
a Iz Rihenberga. — Tisti tat naše časti in obrekovalec našega poštenja, ki nas je v »Soči" in »Primorcu" dvakrat imenoval »sodrga" in nas blatil, »da nimamo nič krščanskega na s e b i i n da smo brez čast i", ni še preklical svojega nesramnega žaljenja. Mesto tega se je zakadil po svoji naprednjaški navadi v našega g. župnika in g. kaplana. Poznamo tega dopisuna. Hoče se izmuzniti, kakor strupena kača, če ji stopiš na rep. Mi rihenberški kmetje, ki smo katoliškega mišljenja, ki pošteno delamo in se trudimo na svoji rodni zemlji, se ne bomo
pustili zmerjati in žaliti od napred-njaškega dopisuna. Človek, ki po občini trosi liberalne kvante, hujska in neti prepir in sovraštvo, potem pa nas trde kmete in našo občino sramoti, zasluži, da bi ga pošteno stresli za ušesa kakor malopridnega miilota. Če smo mu mi* »-sodrga, ki nima nič krščanskega na sebi in smo brez časti", naj se pobere proč od nas! Mi ga nič ne potrebujemo v Rihembergu. Smo sicer kmetje, pa nismo tako zabiti, kakor si on misli. Kadar nas mine potrpežljivost, ga bomo nekaj vprašali tako na gJas, da bo slišalo tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici!	Pristaši	S. L. S.
a Iz Rlhemberga. — Poziv! — Neki človek se je že v e č k i»a t — morda še večkrat, kot je meni znano
— zaganjal v »Soči" in »Primorcu" v moje pridige v cerkvi. Nič kaj mu niso všeč. Tako se repenči name tudi v eni zadnjih »Soč" — in tudi v »Primorcu"
— radi mojih besed v cerkvi »glede škofove svinjske brošure", kakor on pravi. Da bi me bolj »ubrisal" in napravil s svojim dopisom večji efekt, je zapisal tudi te-le besede: »Revež je mislil morda, da je kje med samimi zatelebanci in se je čutil strašno učenega in imenitnega, posebno še, ker ve, da v cerkvi mu ne bo nihče odgovorjal". Da ne bo mislil dopisnik, da je res, kar je zapisal, ga poživljam, naj mi naznani svoje ime, potem mu jaz preskrbim priložnost, da bo mogel javno pred občinstvom odgovarjati nio im pridigam in mojim besedam v cerkvi.
Ivan Brezavšček, kaplan, a Selo pri Černičah. Naznanjamo čestiti duhovščini ter slavnim cerkvenim oskrbništvom, da je Fran Bavčar, mizarski mojster v Selu, postal predsednik »Sokola".
Iz kanalskega okraja.
ki Lokovec. Že zopet nam je kruta smrt ugrabila hčerko našega planinskega	kraja,	vrlo	učenko uzor.	Pepca
Podgornik h. št. 64. bila je malo časa bolna in tako hitro jo je pograbila kruta žena. Ko je ležala na mrtvaškem odru, 'so jo	hodili od	vseh strani	kropit.
Samo ob sebi je umevno, da se je marsikateri solzil, ko je videl tako mlado	žrtev	neusmiljene smrti	pred
seboj.	Tudi	tebi	draga Pepca	je pel
pesnik:
Oj tu ležiš na Odri,
Kot angeljček miru,
Očesci jasno modri.
Zatisnene svetu.
Čemu se joče mati?
Kaj bratje sestra se solze ?
Po tebi žalovati,
Pa meni se ne zdi;
Saj ti si srečno slekla Oklep trohljivi zdaj:
Nesla je božja dekla Te v lepši, boljši kraj!
Pogreb je bil v sredo I. t. m. kljub dežju obilno obiskan; lepo je bilo videti belo oblečene tovarišice, ki so jo spremljale k večnemu počitku. Spavaj draga Pepca v miru, a nas tolaži /.avest, ko gledamo v grob, da vid’mo se nad zvezdami, kjer žalosti in tuge ni.
Spoštovani družini naše iskreno sožalje!	_________
Iz tolminskega okraja.
Voditelj okrajnega glavarstva tolminskega. — Za voditelja okr. glavarstva v Tolminu je imenovan višji politični komisar baron Baum.
Iz cerkljanskega okraja.
c Zakriž. — Na dan sv. Andreja, patrona naše podružnice, je bil shod »Kmečke zveze" za našo občino. Shoda se je udeležilo poleg domačinov veliko število mož in mladeničev iz naših sosednih občin. Shodu je predsedoval g.
Fr. Ta v č a r, predsednik »Kmečke zveze" za sodni okraj Cerkno. Govornik nam je v kratkih besedah razjasnil pomen kmečkih zvez. Povdarjal je korist »Kmečkih zvez" in naj kmetje izrabijo svoje želje in potrebe »Kmečki zvezi", da jih on kot zastopnik odpošlje na deželni zbor. Nato da besedo dekanu g. dr. Fr. Knavsu, ki nam je pojasnil razmere v našem državnem zboru, ter stališče našili slovenskih ozir. slovanskih poslancev. Nadalje je razložil razmere v naši goriški deželi, ter moči- naših strank v prihodnjem deželnozborskem zasedanju. Gg. govornikoma se iskreno zahvaljujemo za njijin trud in požrtvovalnost.	Občinarji.
Iz kobariškega okraja.
kd Izpod Krna. — Prosim oprostite, da vam nismo tako dolgo pisali. Dela smo imeli črez glavo. Zato pa prosim, da blagovolite priobčiti sledeče vrstice.'
Jesen je bila pri nas precej mokra. Pridelke smo spravili pod streho. Hvala Bogu, imamo letos krompirja, ajde, hrušk in jabolk v obilici.
Nekaj bi rad povedali o naši pošti. Po poštne pošiljatve moramo hoditi sami v Kobarid, ker jih krčmar Matija Sivec na Llbušnjem neče več sprejemati, kakor do sedaj. Za pismonošo smo napravili prošnjo ter prosimo naše poslance, da bi pripomogli k temu, da se ugodno reši. Saj prihaja k nam toliko pisem in še več časnikov, kateri se bodo po novem letu še pomnožili.
Sedaj pa nekaj o naših liberalčkih. Oni pravijo, da ni potreba, da skrbi človek za svojo dušo, ker mu duhovnik že tako odpusti grehe na smrtni postelji, Ali ne vedo, da jih lahko smrt prehiti. Naj čitajo katekizem in naj poslušajo raje pridige, nego da iščejo tako družbo, ki jim najbolj ugaja, to so namreč oni, ki največ pijejo in ki tulijo po noči. Toliko za danes.
Iz sežanskega okraja.
s S Krasa. — Zopet volitev, Bliža se dan 19. t. m. Mislim, da so že vsi siti teh volitev, posebno pa tam, kjer se ravno sedaj vršijo občinske volitve.
Ali dragi somišljeniki, mar bomo zaostali 19. t. m.?! Mar bomo ladijo prepustili viharnim valovom sedaj, ko smo jo srečno spravili h kraju?! To bi bilo sramotno! Zato pa naj se nikdo ne plaši ne dolge poti ne slabega vremena ter naj opominja prijatelja! znanca, sorodnika itd. ter naj agitira za kandidata S. L. S. Vsak naj si misli: Se moj glas manjka za našo zmago.
Torej pošteni možaki in vrli mladeniči, dne 19. t. m. pojdimo vsi na volišče, da si prihranimo pot za ožjo volitev ter da dokažemo, da je liberalizmu odklenkalo. Stanjelski občinar.
Iz korminskega okraja.
kr Iz zapadnih Brd. — V neki vasi v zapadnih Brdih, kjer živi dobro, pobožno naše ljudstvo v ogromni večini, je prišel brat vino brat kapucinec. Povsod je bil prijazno vsprejet. Le ko je prišel k nekemu bogatinu, mu je ta rekel: »Tudi jaz bi hotel brat vino, ako bi mi ga hotel kdo dati". Brat kapucinec pa mu je odvrnil: »Zahvalite Boga, da Vam ni treba tega storiti", in šel je praznih rok proč od bogatina, čez par dni se je pa bogatinu zvrnila kad, ki je bila polna mošta, in bogatin je prišel ob kakih pet hektov vina. Delavec, ki je bil pri sodu. ko je gospodar odpravil na zgoraj omenjeni način brata kapucina,je pa rekel: »Gospodar, v petdesetih letih ne bi bili dali toliko vina kapucinom, kolikor ste ga sedaj izgubili!" Vse to je sicer slučaj, ali resničen slučaj.
$$$$$$$$$$
Krojaška zadruga
GORICA
P. 1L
Povodom pričete jesenske in zimske sezone dovoljujem si Vašemu blagorodja udauo naznaniti, da so nam d osle že vse zadnje ntt v osti
modnega blaga
kakor volne, flanele, forštaj-ne in razno drugo blago. Dovoljujem si, Vas radi tega prositi, da nas počastite z Vašim cenj. obiskom in si ogledate vse novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam pošljem rado volj no franko na dom, da se prepričate o naši krasni in najmodernejši izberi.
Nadejaj e se blagohotnega vpoštevanja te prošnje, bi-lježim odličnim spoštova-ujem
Teodor Hribar.
Zahvala.
Najsrčnejša zahvala vsem prijateljem in znancem, kateri so se dne 3. t. m. potrudili spremiti ranjkega
Miha Gabrevšček-a
k večnemu počitku.
Od žalujočih sorodnikov Gorjanc.
Oznanilo
Podpisani naznanjam sl. občinstvu, da imam v zalogi vsakovrstne usuje in nadplate od najfi-nejš *ga do naj zadnjega. Prodajam vsakovrstno sukneno obuvalo kakor tudi vse potrebščine za čevljarje.
FR KOSOVEL.
trgovec z usnjem
v Černtčah 48.
Rojaki!
Spominjajte se ob vsaki priliki „Šolskega Doma„
Odlikovana pekarija	£
lu tdadčičarna ^	^
K. Draščik ♦
v Gorici nu Komu ^
(v lastni hiti)
Izvršuje naročila vsakovrstni-«« peciva, torte, kolače za blrmanoe ^ In poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri- ^ poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
‘‘ lastnik prve In največjc slovenske svečarne
v Gorici, ulica sv. Antona 7.
Priporoča preč. duhovščini, cerk. oskrbništvom, p. n. slavnemu občinstvu čebelno - voščene sveče zvitke, kadilo, med itd.
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
= delavnico. ——
Izvršujem točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Loterijske številke
4. decembra
Trst................ 23	76	24	62	5
Svoji k svojimi Svoji k svojimi
Staroznana narodna trvdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini is lastnih in drugih pri z n a n l h vinogradov ; potem a pylzenjskim pivom ?,PRAZDROJ“ is slovečo češke ..Meščanske pivovarno**, in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenbcrga v Proti-vinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnoga pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 6G 1 naprej franko goriška postaja. — CENE ZMERNE.
GB GB GB
GB GB
GB GB
GB
GB
GB
KUM?
v novo slovensko manufakturno trg vino
IVANČIČ IN KURINČIČ
Gorica nadškofijska ulica štev. S (nasproti škofije) Gorica.
Katera priporoča slavnemu občinstvu kakor tudi čč. duhovščini svojo bogato zalogo v to stroko spadajočega blaga po najnižjih cenah.
Cene stalne. — Postrežba domača, poštena in točna.
Na željo se pošiljajo vzorci proti vrnitvi, poštnine prosto na dom. “VB
9
9	9
9	9	9	9
Čevljarska zadruga u Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po
zmernih cenah.
pRREOSONoc,
Ljub tovariš
v dolgih zimskih večerih je gotovo gramofon. Gramofone vseh vrst, ludi avlomatne, prodajam po najnižjih cenah od 4-0 K naprej. V zalogi imam slovenske plošče in 01 kestrione. Priporočam šivalne stroje v največji izberi od 38 K naprej. lJro<}ajain tudi na obroke. Zagotavljam slavno občinstvo, da bo pri meni najbolje postreženo.
Ignac Šuligoj, mr, Sv. Lucija rt Soči.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	...... .............
Za nmogobrojua naročila so toplo priporočam
VIKTOR TOFFOLI
===== (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-  ugodnejših krajev _____
Jedilno olje Jedilno fino K 104 Istrsko	„
CorfO	„
Puglie	„
Jesih vinski
112
1-20
ISO
po 96 v. liter
Marsiplia ... K 1‘2S
 120
 140
 160
 2—
Bomb iy . . .
Bari ....
Lucca .... najfinejše . .
Milo in luči. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem svojo brivnico preselil s Travnika št. 21 v Gospodsko ulico št. f
nasproti „ Monta u.
Zagotavljam točno in solidno postrežbo in se priporočam
Franc Novak,
brivec.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, SemeniŠka ulica št. 2.
$3jM|
= urar c. kr. državne zeležnice =
v GORICI. Gospiska ulica šl. 25.
ANTON BREŠČAK.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nimber*kega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
aa krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
senena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.