TEKOČA GOSPODARSKA GIBANJA V OBCINI GROSUPLJE
Grosupeljsko gospodarstvo v 1. polletju 1985 ni doseglo najholj ugodnih finančnih rezultatov, predvsem zaradi tega, ker grad-beništvo, kijepoleg industrije vo-dilno področje, še naprej stagni-ra. Poleg tega pa je na doseiene rezultate v letošnjem letu močno vplivala inflacija. Fizični obseg proizvodnje je sicer za malenkost porastel, prav tako paje porastel izvoz na konvertibilno področje, na klirinijko pa je precej manjši koi pred letom. Ob tem je poirebno povdariti, da gospo-darstvo kot celota ne dosega na-črtovanih izvoznih ciljev ter da kljub hitrejši dinamiki v II. pollet-ju po oceni ne bodo doseiene z resolucijo načrtovane stopnje iz v-oza. Dohodek občine je porastel za 65% inje rast v primerjavi z re-publiko (54%) večja, primerljivi dohodek pa sejepovečal za 85% terje njegova rast manjša od re-publiške (89%).   Čisti dohodek
raste za 2% hitreje kot v republi-ki, prav tako pa je hitrejša rast sredstev za akumulacijo, kisopo-rasla za 103,5%, v republikipa za 87,9. Delež akumulacijeje v dohod-ku sicer za dobra 2% nižji, vendar je rast hitrejša, kar pomeni, da se bo ta razkorak zmanjšal. Delitve-na raznterja sicer niso popolnoma v skladu z resolucijo, vendar je rast razporejenih sredstev za osebne dohodke nizja od rastl primerljivega dohodka. Nivo oseb-nih dohodkov pa je še vedno pod povprečjem v republiki, suj zna-šajo razporejena sredstva za osebne dohodke na delavca me-sečno v občini 50.168 din, v repu-bliki pa 56.861 din. V druibenih dejavnostih pa znašajo razporeje-na sredstva za osebne dohodke na delavca na mesec 55.725din, v re-publiki pa 61.597 din. Kljub us-meritvi po doseganju enake rasti OD v gospodarstvu in negospo-darstvu, pa rast osebnih dohod-
kov v negospodarstvu zaostaja za 7 indeksnih točk, kar bopotrebno do konca leta uskladiti. V I. polletju so tri temeljne organiza-cije   imele   izgubo,    in   sicer:
Prašičereja Stična, hkra Zmaj — TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični, Instalacije Grosuplje. Poleg teh organh.acij pa je nekaj delovnih orgunizacij, ki poslujejo ita meji reniabilnosti.
Izvršni svet je ob obravnavanju razultatov posvetil največ pozor-nosti temeljnim organizacijam z izgubo in tistim, ki poslujejo na meji rentabilnosti ter ugotovil, da je še posebno zaskrbljujoče poslo-vanje v Stolarni Dobrepolje, Sinole.su Ivančna gorica in Agro-stroju lvančna gorica, čeprav te temeljne organizacije ob polletju še nimajo izgub.
J.B.