AKTUALNO VPRAŠANJE Stanovanjskim skupnostim se obetajo vedno večje naloge. O tem smo že poročali. Gre za naloge, ki jih tem organom narekujejo potrebe samih stanovalcev, za širše naloge, ki zahtevajo vedno večjo dejavnost teh organov in nove oblike dela. V prihodnjih dneh bo seja ObLO t Kranju posvečena predvsem stanovanjskim skupnostim in stanovanjski gradnji. Tndi v drugih občinah so problemi stanovanjskih skupnosti na dnevnem redu raznih organov. Kaj želijo stanovalci od njihovih stanovanjskih skupnosti? Predvsem to, da ■stanavljajo obrtne in uslužnostne dejavnosti, da bi preskrbeli in uredili po- trebne prostore za otroška Igrišča in zavetišča in podobno. Skoraj povsod bi s) stanovalci želeli pralnice, krpalnice, 11-halnice; žele izboljšanje trgovinske mreže, čiste in lepše trgovine; želijo čista in lepša naselja itd. Toda preden bodo mogli stanovalci preko svojih skupnosti organizirano reševati te probleme, je potrebno še marsikaj. Ponekod niso ti organi niti izvoljeni niti registrirani. Najbolj aktualno vprašanje pa je program dela sleherne skupnosti. Skoraj povsod so volivci že nakazali vrsto problemov, s katerimi naj bi se skupnosti nkvarjale. Marsikje bi menda kazalo predloge še dopolniti v sodelovanju z raznimi organizacijami, predvsem z ženami. Treba je določiti prioritetni vrstni red skupno z zainteresiranimi stanovalci in s skupnimi močmi tudi začeti prve priprave že pozimi. To je nedvomno najvažnejša naloga stanovanjske skupnosti v tem obdobju. AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 98 — CENA DIN 10.— KRANJ, 22. DECEMBRA 1958 Ob Dne\U JIA Že o nmb/emih socialnega varstva v Krcnju 17 let je minulo, kar je bila iredi krvavega ognja Revolucije rojena naša slavna ljudska armada. Rodila se je v boju za dvakrat pravično stvar. V boju proti okupatorju, ki je razkosal in trpinčil našo domovino, naše narode in v boju proti krivičnemu družbenemu sistemu kapitalističnega izkoriščanja. Na tradicijah ljudske revoluci-l*j se je v povojnem obdobju Ju-S'^lovanska ljudska armada razvita v moderno vojaško silo, zaščit-nico miru in mirne graditve socialističnih družbenih odnosov pri nas. Hkrati je JLA tudi bogata šola tisočem in tisočem mladih vojakov, ki vsako leto stopajo vanjo. V armadi ne negujejo samo vojaških vrlin, marveč poskušajo izoblikovati vsakega vojaka v vsestranskega, razgledanega socia-hstičnega človeka. Na mnogih tečajih se je ogromno vojakov JLA Mučilo pisati. Veliko jih je, ki to si v JLA pridobili kvalifika-Cll°- JLA je šola bratstva in enot-nostl med jugoslovanskimi narodi. Pomaga tudi družbeni skupnosti odpravljati ostanke pretek-ostl- Mnogo je objektov, kjer so r,am.° °^ rami z našimi delovnimi ljudmi tudi vojaki JLA pomagali s svojim delom. *se to so vezi, ki tudi v povojnem obdobju krepko vežejo «*rnado z ljudstvom. Zato vsi Uudje s ponosom slavijo njen rojstni dan. Za jasnejša stališča na področiu rehabilitacije invalidov -Samski domovi niso naiboliša rešitev Problemi socialnega skrbstva in varstva v kranjskem okraju so dokajšnji. O njih se v zadnjem času precej razpravlja. Svet za socialno varstvo Okrajnega ljudskega odbora Kranj Je sestavil s tem v zvezi obširno poročilo. Ki ga oo predložil Okrajnemu ljudskemu odboru. Odborniki OLO Kranj bodo o teh problemih razpravljali 30. decembra. V razpravah o problemih socialnega varstva Je že doslej prišlo do izraza nekaj stališč, ki jih Je vredno zabeležiti. REHABILITACIJA INVALIDOV O rehabilitaciji invalidov se je doslej precej govorilo. Ne moremo tudi reči, da doslej ni bilo ničesar storjenega. Nasprotno. V Kranju, v Skofji Loki in na Golniku so že ustanovili rehabilitacijske centre. Kaže pa, da doslej smoter rehabilitacije še ni vsem popolnoma jasen, niti ni v reševanju tega problema enotnosti. Z rehabilitacijo se ukvarja več ustanov: posebni oddelki pri zavodih za socialno zavarovanje, posredovalnice za delo in invalidske organizaoije. Delo doslej še ni vsklajono, a bi ga bilo treba vendarle vskladiti. Vsekakor bo tako delo lahko hitreje napredovalo. Smoter rehabilitacije je, vrniti invalidu delovno sposobnost. Usposobiti ga za delo, bodisi v njegovem poklicu bodisi v kakem drugem, njegovemu zdravstvenemu stanju bolj ustreznem poklicu. Rehabilitacijski zavodi naj bi torej predvsem usposabljali invalide za njihovo normalno in enakopravno vključitev v gospodarske organ1-zacije. Trenutno pa se pri ustanavljanju zavodov za rehabilitacijo pojavlja težnja, da ti zavodi postanejo posebne ustanove za zaposlovanje invalidov in drugih nezaposlenih oseb. Se celo več! Iz gospodarskih organizacij se snubi strokovnjake za delo v takih zavodih. Tako se ustanavljajo pravzaprav neke vrste invalidska podjetja, katerih osnovni smoter ni pripravljanje invalidov za normalno gospodarsko življenje, marveč je njihov cilj predvsem pridobitna dejavnost. S sredstvi, ki bi naj jih ta invalidska podjetja ustvarjala, bi občine podpirale invalidne osebe. S tem seveda problem invi-lidov še zdaleč ne bo rešen. Invalid se bo še vedno počutil kot ne-enakopiaven član skupnosti, od katere sprejema le podporo. PRIUCEVANJE — NE PODPIRANJE Rehabilitacijski centri naj bi se torej predvsem usmerili na postopno priučevanje invalidov k delu. Samo zato jih je družba tudi oprostila vseh obveznosti, česar v nasprotnem primeru, če se ustanavlja le invalidska podjetja, ne bi smelo biti. Čimveč skrbi za rehabilitacijo invalidov bi bilo treba prenesti tudi na naša podjetja. V podjetjih doslej invalide zapostavljajo. Za invalide so rezervirana samo manj pomembna delovna mesta, kakor vratarji, kurirji itd. Zato je razumljivo, da invalidi dobivajo občutek manjvrednosti. Ko bo zaključena analitična ocena delovnih mest v podjetjih, bodo morali samoupravni organi temeljiteje pregledati, na katera delovna mesta se lahko zaposli tudi invalide. Potem bo treba storiti vse, da bodo na ta delovna mesta invalidi tudi prišli. Nemška industrija je na primer po drugi svetovni vojni zaposlila na deset tisoče invalidov, ki so se vsi enakopravno vključili v gospodarsko življenje. Tudi pri nas se bomo morali znebiti predsodkov pri zaposlovanju inva-(Nadaljevanje na 3. strani) PO VSEJ GORENJSKI SO DAN JI.A SVEČANO PROSLAVILI S plenarne seje Občinskega sindikalnega sveti v Radovljici V sredo, 17. decembra je bila v Radovljici plenarna seja Občinskega sindikalnega sveta. Iz poročila predsednika tov. Zerovnika je bilo Tazvidno, dn so bili občni zbori sindikalnih podružnic doslej že povsod v občini. Bili so dobro pripravljeni in tudi udeležba ni bila slaba. V prihodnje bo predvsem potrebno, da se bodo sindikalne podružnice še temeljiteje seznanile z vsemi gospodarskimi problemi podjetij. Se več pozornosti bo treba posvetiti vprašanjem, ki fio skupna vsem članom občine. Tu gre predvsem za stanovanjsko vprašanje in za izboljšanje preskrbe prebivalcev s predmeti za široko potrošnjo. N. B. Niti lahko niti prijetno ni takole na glavi prenašati seno ali deteljo donvov. Tega pa so v bohinjskem kotu že vajeni! Počastili so Dan JLA... V RADOVLJICI Radovljica, 21. decembra. V počastitev Dneva JLA je bilo ▼ Radovljici več prireditev. Ze teden dni pred 22. decembrom so aktivni oficirji tekmovali z rezervnimi in pripadniki predvojaške vzgoje v streljanju s puško, v šahu in kegljanju. V okviru teh proslav in v povezavi z organizacijo Zveze borcev so pripadniki JLA v šolah predavali o narodnoosvobodilni vojni in o svojih doživljajih v njej. Praznovanje je doseglo svoj vrh v soboto, 20. decembra, ko so se v dvorani kina v Radovljici zbrali prebivalci mesta ia prisostvovali svečani akademiji, kjer je razen deklamatorjev sodeloval tudi orkester Svobode iz Lesc. Najmarljivejšim članom predvojaške vzgoje so podelili nagrade, zmagovalcu tekmovanj v preteklem tednu pa prehodni pokal. N, R. NA BLEDU Bled, 21. decembra. Praznik JLA so letos na Bledu počastili s predavanji, proslavami, z obiski v vojašnici na Bohinjski Beli in z raznimi športnimi prireditvami. Ze v petek so v vojašnici na Bohinjski Beli nastopili pionirji šole z Bohinjske Bele iD m'a-dinci, skupaj z vojaki. V soboto je bila v blejski kinodvorani svečana akademija. O jugoslovansk: armadi je govoril major Radišič, pevski zbor dr. France Prešeren iz Kranja pa je priredil koncert slovenskih in srbskih umetnih in na- rodnih pesmi. Danes dopoldne sta pevski zbor in folklorna skupina DPD na Bledu nastopila s svojim programom v vojašnici na Bohinjski Beli. -Jb V KRANJU Kranj, 21. decembra. V počastitev Dneva jugoslovaa-ske ljudske armade so gojenci Dijaškega doma na Zlatem polju danes povabili na prijateljski in povratni obisk pripadnike garnizona JLA iz Kokrice. Sprejeli so jih s prisrčnim aplavzom. Med pripadniki garnizona in gojenci Dijaškega doma je bil odigran prijateljski dvoboj v šahu, streljanju z zračno puško, odbojki in namiznem tenisu. Sv. NA JESENICAH Jesenice, 21. decembra. Danes zvečer je bila na Jesenicah svečana proslava v počastitev dneva JLA, ki jo je pripravilo telesno-vzgojno društvo »Partizan«. V ŠENČURJU Senčnr, 21. decembra. V počastitev praznika JLA so sinoči v Srednji vasi pri Šenčurju slovesno izročili svojemu namenu novo transformatorsko postajo. Direktor DES Igor Mervič je pohvalil vaščane, ki so z delom pripomogli, da je bil nov objekt zgrajen v slabih dveh mesecih. Električna razsvetljava, ki do zdaj ni ustrezala potrebam prebivalstva, se bo z novo transformatorsko postajo zboljšala za več kot 80 •/•■ -an Vprašanje komuna - podjetje na Jeserlcah Tudi na Jesenicah, kot pač v vsakem kraju delujejo razne remontne delavnice, domovi, menze, avtobusni promet in druga komunalna dejavnost Razlika pa je, da na Jesenicah niso te službe t okviru občine oziroma kot samostojna podjetja v sklopu komunalne službe, marveč kot oddelki Železarne. O tem so že razpravljali razni organi na Jesenicah in ugotavljali pravo neskladnost. O tem je pred dnevi govoril tudi direktor Železarne ing. Matevž Hafner. Tako stanje je za razvoj Jesenic dokaj razumljivo. Samo ob ekonomski pomoči in Iz potreb železarne oziroma njenih delavcev, so tam nastale in se razvile te komunalne dejavnosti. Vse življenje se pretaka skozi železarno. Po hudomušni izjavi enega od vodilnih uslužbencev ima danes železarna več čevljarjev kot »Planika« v Kranju, ima nad 100 zidarjev, mnogo pekov, krojačev . . . Toda to še ni najhuje. Kot pravijo so ti delavci pretežno tudi zaposleni na takih delovnih mestih, ki nimajo zveze s proizvodnjo v železarni. Težko Je na primer najti povezavo med tonami proizvedenega jekla in železa s šoferjem, ki ]• zaposlen na lokalni avtobusni progi Jesenice—Javornik. Prva, škodljiva neskladnost takega stanja, kot je dejal ing. Hafner je ta, da ni pravega merila za delovno storilnost. To prihaja do izraza pri iskanju primernega koeficienta pri odrejevanju plač-nega sklada. Hkrati je tudi vprašanje rentabilnosti teh služb. Po dosedanjem načinu namreč vse te postranske službe in dejavnosti krije osrednja proizvodnja. Toda če bi se vsaka taka dejavnost osamosvojila in imela svoje ekonomske pokazatelje, bi delavci našli še marsikatero »skrito rezervo«, ki danes nikomur ne beli glave. Obstajajo mišljenja, da bi morale te vrste dejavnosti preiti ▼ okvir občine. Seveda bi s tem železarna prevzela določene obveznosti za pomoč pri vzdrževanju teh dejavnosti, kajti vse imajo namea Izboljšati življenjske pogoje tam zaposlenim delavcem. Toda že samo to, da bi člani takih kolektivov lahko razpravljali o produktivnosti in finančnih uspehih y svojih vrstah, bi veliko pomenilo tako v smislu utrjevanja delavskega samoupravljanja kot tudi v smeri varčevanja ia ekonomičnega gospodarjenja. K. M. 5385 4- 2 Glas Gorenjske KRANJ, 22. DECEMBRA 1958 PLAŠČ IZ PERUANSKE LAME Italijanski krojač Angelo Litrico je znan zato, kar je že pred časom naredil za Nikito Hruičova več oblek, ki mu jih je poslal, ko je neka italijanska modna delegacija gostovala v Moskrvi. Toda Litrico noče biti pripadnik nobenega izmed blokov, zato je pred kratkim poslal Eisenhoweru dragocen plašč iz kože peruanske lame. Peruanska lama?! Vsekakor bi moral biti Litrico malce bolj oprezen. Mar ni prav takšna lama uničila Eisenhowerjevega prvega asistenta Adamsa, ki je enak plašč dobil od industrijalca Goldfina,- Adams je bil obsojen zaradi korupcije in je moral takoj zapustiti Belo hišo! POBOŽNI SS-OVCI »Mi SS-ovei nismo nikdar prenehali izkati pomoči pri bogu. In to ne pri kateremkoli poganskih bogov, temveč pri pravem bogu, krščanskem, našem bogu!« Tako energično trdi zloglasni SS-general Kurt Ma-vers, komandant oklopnih edinic. Govoril je tako na skupščini, ki jo je sklicalo »Združenje za vzajemno pomoč nekdanjih SS-ovcev« v Opelu v Westfaliji. Meo drugim pa je rekel tudi tole: »SS-ovci niso nikdar nič vedeli o vsem tistem, kar se je dogajalo v koncentracijskih taboriščih. Protestiram proti vsem obtožbam, češ da so se SS-ovci obnašali kot zverine, kot barbari.« Kaže, da SS-ovci v grozotnih logorjih smrti niso delali drugega, kot ves čas molili »pravega krščanskega boga« ali pa so imeli nekakšna »združenja za vzajemno pomoč«. KONEC IZNAJDLJIVEGA TOLJKAČEVA Petnajst let je varal neki Toljkačev svojo državo. Zato je o njem pisalo vse moskovsko časopisje. Tolj-kačev je bil inspektor socialnega zavarovanja v Kislo-vodsku v Stavropoljskem območju. Ponarejal je dokumente s katerimi je bilo moč prejemati pokojnino.Vsak tak dokument je prodal za 2000 rubljev. S takšnim delom je oškodoval državo za 800 tisoč rubljev. Dokumente so kupovali in potem prejemali pokojnino tudi nekateri mladi fantje, ki so iele odslužili vojaški rok. »NEVARNA«ARMADA V Irski obstoja in deluje takoimenovana Irska republikanska armada, ki želi osvoboditi severno Irsko, to je del Velike Britanije. Sedanja irska vlada pa noče imeti nesporazumov z Londonom, zato preganja to ilegalno armado. Nešteto so jih že zaprli. Pred nekaj dnevi so igrali nogometno tekmo, ki je bila nadvse zanimiva za stražarje logorja v Curraghu, v neposredni bližini Dublina. Med tem časom je pobegnilo iz logorja precej ilegalcev. Intervenirati je moralo celo letalstvo, pa tudi vojska in policija. Begunce so napadli iz zraka — z bombami in plamenometalci. — Kljub temu pa je 17 ilegalcev le pobegnilo. TOPEL SPREJEM Ob priliki obiska ameriškega diplomata Rountreeja v Bagdadu, so Iračani obsuli njegov avtomobil z blatom, jajci in kamenjem. Američani so brž izdali uradno sporočilo, ki pravi, da je to dokaz, da se »nova iraška vlada nevarno približuje Moskvi«. Ko je podpredsednik ZDA Niion na svoji južnoameriški turneji doživljal slične sprejeme, so bili zanje tudi krivi komunisti. Američani verjetno mislijo, da če nekoga ne maraš, potem na vsak način moraš imeti rad njegovega nasprotnika! IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVXO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 000 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV Pričakovati je prehod dežja ▼ •reg. Nato pretežno mrzlo in šaha zimsko vreme. LJUDJE IN DOGODKI Sovjetski podpredsednik v ameriški prestolnici Če je v zadnjem času vladala suša glede senzacionalnih novic, je vest o nameravanem obisku sovjetskega podpredsednika Mikojana Washingtonu hitro in tudi učinkovito »napolnila vrzel«. Sporočilo je bilo pravzaprav skopo, zato pa so odmevi, reakcije in komentarji tembolj pisani in bogati. Uradni razlog, zaradi katerega Je sovjetsko zunanje ministrstvo zaprosilo za vstopno vizo za prvega podpredsednika sovjetske vlade, je — obisk veleposlanika SZ Menšikova v Washingtonu. To pojasnilo pa seveda nikogar ne zadovoljuje, saj vsakdo ve, da noben visoki vladni in politični voditelj ne hodi kar tako obiskovat svoje veleposlanike v tujini. Če se že hoče z njim pogovoriti, ga kratkomalo pokliče k sebi v domovino. Torej, če to ni pravi razlog za nameravano Mikojanovo pot preko »velike luže«, kaj se potemtakem skriva za skrivnostnim obiskom? Možnosti je dovolj, razlag pa nič manj. Najprej, pravijo nekateri, Je treba vedeti, da je Mikojan znani sovjetski izvedenec za zunanjo trgovino. Hruščev pa je nedavno spet obnovil ponudbo Združenim državam Amerike, naj bi povečali trgovinsko menjavo in naj bi dali Sovjetski zvezi visoko posojilo v znesku ene milijarde dolarjev. Torej, menijo ti, je jasno, da hoče Mikojan med štirimi očmi pospešiti in vdihniti življenje tej pobudi svojega predsednika vlade in pripraviti ameriške voditelje, da bi vanjo privolili. Drugi pa gredo spet dlje. Ti menijo, da bi lahko za takšno nalogo morda poslali tudi nekoga drugega, neko manjšo »ribo«. Mikojan ima pripravljena širša pooblastila in daljnosežne načrte. Šlo naj bi torej, pravijo ti krogi, za pripravo sestanka med Hrušče-vim in Eisenhovvrom. Sovjetska zveza se že dalj časa zavzema za sestanek med dvema velikanoma, med seboj in ZDA. Mikojan naj bi torej utrl pot takšnemu srečanju na najvišji ravni. Vprašanje je, če bodo Amerikanci privolili v to, saj so doslej takšno zamisel zavračali, ker se bojijo prehudega odpora pri svojih zaveznikih. Ostalim zahodnim državam, predvsem Veliki Britaniji, ni nič kaj pri srcu misel, da bi se dva »velika« sama sestajala in reševala svetovne probleme za njihovim hrbtom ali pa vsaj brez njihovega soglasja. Toda Amerikanci bodo, kot vse kaže, vseeno privolili v predloženi obisk Mikojana, že zato, ker jih muči radovednost, kaj je pravi cilj njegovega prihoda in ker Jim prija takšna pot po ovinkih, ki jih prav nič ne kompromitira. Svet pa z zanimanjem gleda na to pobudo, saj bi v primeru, če bi zares prišlo do Mikojanovega obiska v VVashingtonu, to bil doslej nesluten primer v odnosih med ZDA in SZ, med Vzhodom in Zahodom. Martin Tomažič v nedeljo smo zabeležili TEMELJITE PRIPRAVE Železniki, 21. decembra. Prebivalci občine Železniki se že dlje skrbno in temeljito pripravljajo na svoj občinski praznik. Čeprav se vsako leto s ponosom spominjajo velike dražgoške borbe, ki je bila v začetku januarja leta 1942, kaže da tako svečanega praznovanja kot bo tokrat še ni bilo. V petek se je spet sestal občinski pripravljalni odbor, ki je na daljšem sestanku razpravljal predvsem o prenočiščih in prehrani za tekmovalce ter goste. Prvi bodo imeli zagotovljeno oskrbo v Češ-njioi in Rudnem, drugi pa v Draž-gošah. B. F. JUBILEJ GORENJSKE PREDILNICE TRATA Šofja Loka, 21. decembra. Včeraj je delovni kolektiv Gorenjske predilnice v Trati pri Šk. Loki praznoval pomemben jubilej — 25-letnico obstoja podjetja. Pomemben jubilej predvsem zato, ker je podjetje v tem času doseglo velike uspehe. Vsekakor pa je kolektiv Gorenjske predilnice dosegel šele po osvoboditvi tiste rezultate, na katere je lahko ponosen. Medtem ko je v prvih letih po vojni znašala letna proizvodnja 2200 ton preje, bodo letos naredili nad 3100 ton preje. Ker pa podjetje še vedno obnavljajo, lahko pričakujemo, da bo letna proizvodnja v prihodnje še precej večja. Ob tem jubileju je delovni kolektiv primerno nagradil nad 20 delavcev in uslužbencev, ki so že 20 do 25 let zaposleni v Gorenjski predilnici. B. F. ČITALNICA V NAKLEM Naklo, 21. decembra. Danes popoldne je bila v Zadružnem domu v Naklem svečana otvoritev čitalnice, kjer se bo odslej zbirala nakeljska mladina, brala revije in knjige, poslušala radio in igrala šah. Prostor za čitalnico je kulturno-umetniškemu društvu »Dobrava« odstopila Kmetijska zadruga Naklo. Kaže, da se bo kulturno življenje v Naklem letos sploh precej poživilo. Izobraževalna sekcija ima v načrtu 15 predavanj. O Skandinavskih državah je pred dnevi predaval Stane Tavčar iz Kranja. Zanimivo pripovedovanje o lastnih doživljajih in 200 barvnih diapozitivov so Nakeljčani sprejeli z velikim navdušenjem. MAJOR DUŠAN VUKOVIČ MED KRANJSKIMI DIJAKI Kranj, 21. decembra. V počastitev dneva JLA je major Dušan Vukovič včeraj obiskal dijake kranjske gimnazije in jim skoraj dve uri pripovedoval doživljaje iz Narodnoosvobodilne borbe. CANKARJEV VEČER V RADOVLJICI Radovljica, 21. decembra. — Jn- tri zvečer bo v Radovljici v dvorani kina Cankarjev večer. S tem bodo tudi Radovljičani počastili 40-letnico pisateljeve smrti. Sodeloval bo Jože Tiran iz Ljubljane, ki bo recitiral odlomke iz Cankarjevih del, na harfo pa ga bo spremljala harfistka Uršičeva. To bo brez dvoma redek kulturni užitek, ki ga ne kaže zamuditi. N, R. VERINA HIŠA »Zal je še precej takih,* je pristavil prijatelj, ko sem mu povedal tole /.godbo. »Poznam mojstre, ki izučujejo vajence kar na tekočem traku. Ko jih izuče, jih odpustijo . . . Ti ljudje se potem najraje zaposlijo v tovarnah; največkrat na poslih, za katere niso kvalificirani. Zaradi tega je družba močno oškodovana. Koristi pa ima privatni mojster. Včasih celo zelo velike.* Zakon sicer vajenca ščiti in ga mojster pol leta po izučitvi ne sme odpustiti. Toda, kaj je to pol leta? In kaj končno zakon za preprostega človeka, ki ga morda riiti ne pozna Vera je iskala delo. Mučno ji je bilo venomer poslušati mojstrico, da je ne more več plačevati, da je dela premalo za obe. Najprej je poskušala sicer s prid-nostjo dokazati, da res ne dobiva plače iz milosti. Delala je za borih osem tisočakov preko rednih ur in tudi ob nedeljah ter praznikih. Toda nič m pomagalo. Mojstrica ji sicer odkrito ni upala odpovedati, a je prikrito napravila vse, da bi se je znebila. Zaposlila je novo vajenko. In va-jenka je polagoma že začela opravljati Verino delo. Ko je Vera videla, da ji ni zdržati, je začela iskati delo. Na srečo ga je našla. Nejeverno je gledala, ko so ji v podjetju, kjer naj bi se zaposlila, povedali, da bo delala le osem ur na dan in da bo — v primeru, če bo morda potrebno delati v nedeljo — imela to delo plačano. »Ce bo treba, sem pripravljena kako nedeljo in včasih popoldne delati tudi brez plačila,* je ponudila kot ceno za zaposlitev. Verjetno je pomislila, da bo kljub temu še vedno na boljšem kot pri mojstrici. Zaposlili so jo tudi brez te obljube. Začela je streči stroju kot polkvali fici-rana delavka. Zakaj se je učila tri leta za šiviljo? Zakaj je hodila v šolo in se učila pozno v noč, ker sicer ni imela časa? Mar zato, da bo sedaj stregla stroju in opravljala polkvali ficirano delo? Vera se o tem ni spraševala. Imela je službo. Z.a njena pojmovanja celo zelo dobro službo. 'Tudi /a kvalifikacijo ji ni bilo žal, saj je brez nje zaslužila več kot prej. Nekomu pa bi končno vendarle moralo biti žal Večine kvalifikacije. $e posebej zato, ker jo je tUpMvilđ samo zavoljo tega, da si je njena mojstrica lahko postavila hišo. Novi družbeni odnosi, ki nastajajo na osnovi novih lastninskih odnosov nad sredstvi za proizvodnjo, vs-e bolj odpravljajo takele negativne pojave iz preteklosti. Novi zakon o delovnih razmerjih daje zaposlenemu človeku tolihino zaščito, ki je ni bil deležen nikoli doslej in ki je danes ni deležen delovni človek v drugih deželah po svetu. Vsaj v načelu je tako. A kdo je kriv, da ni tako tudi v praksi?! ABC LETNA KONFERENCA AKTIVA PREDAVATELJEV PREDVOJAŠKE VZGOJE KRANJSKEGA OKRAJA OB 10-LETNICI Kranj, 21. decembra. Včeraj popoldne so se v Kranju zbrali na redni letni konferenci predavatelji predvojaške vzgoje okraja Kranj. Konferenca je bila zlasti pomembna zato, ker je prav v teh dneh minilo 10 let, odkar je bila pri nas uvedena predvojaška vzgoja. Po izčrpnih poročilih in živahni razpravi so sprejeli vrsto smernic in sklepov, ki jim bodo v prihodnje olajšali delo in zagotovili še večje uspehe. Vsekakor pa je najpomembnejša ugotovitev ta, da je treba mladini predvojaško vzgojo bolj približati. Gre za to, da bo bolj praktična in slehernemu tudi v vsakdanjem življenju koristna, ne pa suhoparna in bolj ali manj teoretična. Med drugim so sprejeli tudi sklep, da se bodo prireditve ob obletnici dražcioške borbe, ki bodo v prvih dnevih prihodnjega leta, udeležili v čim večjem številu. Na konferenci so prisotni svoje dosedanje delo pregledali dokaj kritično. Kljub številnim težavam, na katere nalete predavatelji in poslušalci predvojaške vzgoje, pa ugotavljamo v preteklem letu spel dokajšen napredek. To potrjujejo tudi diplome in priznanja nekaterim članom aktiva predavateljev predvojaške vzgoje, ki jim jih je v imenu republiškega odbora predvojaške vzgoje izročil predsednik ZB okraja Kranj, Ivan Bertoncelj -Johan. B. F. KOŠARKA TRIGLAV : SVOBODA 88:29 (82:19) lTraii|, 21, decembra. V prijateljski košarkarski tekmi je danes ženska ekipa Triglava visoko [)!'-m Zato se obračamo na rem se vsi veselimo delovnih uspehov in zmag in ko v veselem razpoloženju in s svetlimi perspektivami pričakujemo Novo leto! r nn oneunem Reou V KOMUNAH Trgovine kmetijskih zadrug v*. »Kaj je v teh dneh pri vas najaktual-neje, s čim si belite glave?« smo vprašali predsednika bohinjske občine Alojza Logarja. Ni dosti pomišljal! »Vsekakor trgovine kmetijskih zadrug, s katerimi imamo precejšnje težave! In pa povodenj, ki nam je v zadnjih dneh napravila ogromno škodo!« Kmetijske zadruge v bohinjski občini se krčevito držijo svojih trgovskih lokalov. Ne morejo se sprijazniti z mislijo, da nove smernice kmetijske politike ne dopuščajo, da bi se kmetijske zadruge, katerih ' glavna naloga je pospeševanje kmetijske proizvodnje, še nadalje ukvarjale s trgovino z vsakdanjimi potrošnimi predmeti. Kmetijske zadruge so se pred volitvami v Zadružne svete dvakrat posvetovale in se nekako zedinile, da so pripravljene opustiti trgovine. Ko pa so se sestali prvi zadružni sveti, so svoje stališče spremenili. Pravijo, da trgovine zadrugam veliko koristijo — v pogledu denarnih sredstev seveda, da jim to daje precejšen del dohodkov in da uredba dopušča, da zadruge trgovine izjemoma lahko obdržijo. Prostovoljno, pravijo, da trgovin ne dajo. V bohinjski občini imajo kmetijske zadruge skupaj 9 trgovin in vse hočejo obdržati. Težave so v tem, da so trgovine v zadružnih prostorih, medtem ko drugih prostorov za trgovske lokale ni. V primeru, če bodo zadruge trgovine morale oddati, zahtevajo takojšnje plačilo vsega inventarja, tega pa občina ne bo zmogla, je povedal predsednik tov. Logar. Zakaj se kmetijske zadruge tako krče-/Vito branijo opustiti svoje trgovske lo- kale? Zato pač, ker jim trgovine ustvarjajo denar, ki ga razporedijo yo svojih skladih, namesto da bi ga uporabili za rekonstrukcijo lokalov in za izboljšanje higienskih in sanitarnih naprav. Od vseh zadrug so samo v Srednji vasi v Bohinju preuredili in modernizirali trgovski lokal. Občinski ljudski odbor v Bohinju zastopa stališče, da kmetijskim zadrugam trgovin ne bodo pustili. KZ bodo poskušali prepričati, da bodo v prihodnje opustile nekmetijske dejavnosti, čeprav je to zvezano s precejšnjimi težavami. at J POHITITE Z VPLAČILOM NAROČNIN ZA »GLAS GORENJSKE«! Si lahko predstavljate stroj, ki vam tiska »Glas Gorenjske«? Verjetno ne, saj morda niste imeli priložnosti videti ga. Prav gotovo vam vsega tudi naša Mika ne bo mogla razjasniti. Vsekakor pa je stroj, W bo moral z Novim letom stiskati vsak teden dvakrat po 12.000 izvodov »Glasu Gorenjske« pravi velikan, če ga primerjate s človekom. Kako pa je z naročnino? Ste že izpolnili položnice, ki ste jih prejeli po pošti in vplačali naročnino za prvo polletje 1959? Če še niste, pohitite! Vsak naročnik »Glasu Gorenjske« je nezgodno zavarovan, razen tega pa se bodo vsi tisti, ki bodo imeli vplačano pravočasno vsaj polletno naročnino, lahko udeležili tradicionalnega nagradnega žrebanja, ki bo v pri-četku prihodnjega leta. Uprava V__J Take povodnji, kot je bila proteklo soboto in nedeljo (13. in 14. decembra) v Bohinju tudi starejši domačini skorajda ne pomnijo. Po vojni takega naliva sploh še ni bilo. Ljudje pomnijo, da je voda močno narasla in ogrožala naaelja leta 1928, ni pa bilo tako hudo kot letos. Deževati je pričelo v soboto, 13. decembra popoldne in je prenehalo v nedeljo okoli 2. ure popoldne. Bohinjci pravijo, da je še sreča, ^\ se ni utrgal oblak, sicer bi bilo še huje. Ker je bila zemlja zmrznjena, tla vode niiiso vpijala in je vsa drvela po površini v hudournike, potoke in reke, ki so v trenutku močna narasle. Voda je močno poškodovala most čez Savo Bohinjko v Boh. Bistrici, ki je bil več dni neuporaben za promet, in odnesla most v Stari Fužini. Precej je poškodovala tudi jezove, ki tudi sicer ni,so najboljši. Če bi voda jezove na potoku Bistrici odnesla, bi odnesla tudi več hiš. Na srečo je močno narasla voda v tem po- toku, podrla samo okoli 5 m dolg varovalni nasip iz kamenja in odplavila del obrežja, s tem pa sta bili v nevarnosti dve hiši. Tu so že pričeli reševati živino iz hlevov, gasilci pa iso posekali nekaj dreves in s tem obrežje nekoliko zavarovali. Močno so poškodovane tudi ceste, posebno lokalne, n. pr. cesta na Gorjuše, ki sploh ni prevozna. Voda jih je močno razrila in napravila na njih ogromne jame, globoke tudi do meter in pol. Predsednik ObLO Bohinj meni, da je nedavno deževje povzročilo občini 6 do 8 milijonov dinarjev škodi'. A. T. vse gospodarske organizacije, naj podpro s kolektivnimi darili stanovanjske skupnosti pri opremi sob za varstvo otrok, pri opremi igrišč, tehničnih kotičkov, knjižnic in lutkovnih odrov, pomagajo naj s kolektivnimi darili šolam pri izpopolnjevanju učil, pri opremi kabinetov in delavnic za tehnično vzgojo, pri izpopolnjevanju šolskih knjižnic in tehničnih sredstev za modernizacijo pouka; kolektivna darila bodo še bolj vzpodbudila otroke in mladino za delo v krožkih, klubih, sekcijah, podmladkih in vseh organizacijah, ki vključujejo otroke in mladino. Pri kolektivnih darilih bodo enako udeleženi vsi otroci, razen tega imajo kolektivna darila trajno vrednost in bodo pospeševala razvoj otroških in mladinskih kolektivov in samoupravljanje. Ne bomo pa opustili tudi individualnih daril, le da jih bomo prepustili staršem in družini, kjer naj izpopolnijo družinsko praznovanje novoletne jelke. Tudi zunanjemu videzu posvetimo vso skrb. Naj bodo mesta in vasi tudi v tem pogledu v znamenju praznovanja novoletne jelke. Odprimo v teh dneh vse javne prostore otrokom. Mlečne restavracije, kavarne in drugi gostinski obrati naj v dneh novoletne jelke izkažejo gostoljubnost do najmlajših s tem, da obraf primerno urede in založe. Pričakujemo pa tudi od trgovske mreže, da bo pravočasno in v zadostnih količinah založila trgovine z vsem, kar želijo starši kupiti najmlajšim za novoletno jelko. Pripravljalnim odborom za novoletno jelko želimo, da bi čim bolj uspešno združili vse sile, da bi pri teh velikih nalogah našli polno razumevanje vseh, ki lahko pripomorejo k čim lepšemu praznovanju novoletne jelke. Prav tako želimo, da bi mladi rod skupno s starejšimi v radosti in veselju praznoval Novo leto, bodisi doma v družini, v šoli, delovnem kolektivu in na ulicah ter v takem razpoloženju pričakal Novo leto. Zveza prijatelje mladine Slovenije Jeseniški trg prazen Bistrica je podila nasip in ogrožala hiše Jeseniški trg, ki je največkrat skromno založen in nima posebne izbire, pač pa najvišje cene, je prazen. Dokler je bilo vreme količkaj ugodno, so branjevke največ s Primorskega trg še nekako zalagale, zadnje dneve pa ni priložnostnih branjevk in so tudi stalne stojnice zaprte. Vse kaže na nujnost nove tržnice, ki bo dograjena in izročena svojemu namenu s pričetkom novega leta. Tržnica bo ogromna pridobitev za prebivalstvo Jesenic, ki je v glavnem odvisno od trga. Nujno pa bo z dograditvijo tržnice odpraviti sedanje slabosti jeseniškega trga in poskrbeti, da bo ta vsaj z najnujnejšimi artikli založen tudi preko zime. Najnujnejše potrebe po zelenjavi in podobnem delno krijejo v zadnjih dneh nekatere trgovine, dokler se blago na trgu ni pokvarilo oziroma zmrznilo. U. 4 Glas Gorenjske KRANJ, 22. DECEMBRA 1958 Miha Klinar: r SREČANJE V SNEGU Progovni delavec, tovariš Grom, aktivist in organizator OF mod slovenskimi železničarji v Celovcu, ji je prinesel sporočilo, da jo Mirko kliče na zvezo. Ob tem imenu ni mogla prikriti sreče, ki jo je napolnila. Siv januarski dan je bil, ko se je odpravila na pot. Rosita (to ime ji je dal Mirko) ni čutila ne sivine ne mraza. Gnalo jo je hrepenenje in v srcu ji je bilo toplo in svetlo. Videla ga bo . . . Stisnil ji bo roko. Ob stisku njegove močne roke bo čutila, da jo ljubi, dasi ne bo govoril o tem. Morda pa bo? Morda jo bo celo poljubil? Še nikoli je ni, ona pa je hrepenela po njegovih ustnicah, želela si je njegovega objema. Samo za hip bi se rada skrila v njem. Bila je lepo osemnaj'Stletno dekle in hlepela je po ljubezni. Samo kratek objem, da bi čutila Mirka tesno ob sebi! Več ne bi hotela. Pa tudi časa bi ne bilo, ne za ljubimkanje ne za nežne besede, ki jih snujejo čustva. Vojna je bi'la in on in ona — vsak je imel svoje dolžnosti. Zato ob srečanju ne bo časa za besede, ki bi jima tako rade privrele iz src. Zatreti jih bosta morala in govorila bosta samo o nemških premikih, o moči in morali nemških enot v Celovcu . . . Samo o tem in podobnem bosta govorila; vse drugo, po čemer sta zaljubljenca hrepenela, bo moral povedati samo stisk roke, bodo govorile oči, božajoče s pogledi drug drugega . . . Nič zato! Ko bo svoboda, si bosta povedala vse. Takrat bo vse lepše in najbolj lepi bodo ti spomini. Iz njih se bo razcvetela mladost, ki se zdaj ne more razcvesti. Lep svetel dom bosta imela, dvoje ljubkih otrok, in družinico bo ogrevala ljubezen, porojena v teh težkih dneh. Tako je sanjarila Rosita vse od Celovca, dokler ni izstopila na po-stajici pod Karavankami. Megla ie ovijala 'Stol in se naslanjala globoko nad gozdove na njegovem severnem pobočju. Rositino sanjarjenje se je umaknilo opreznosti. Stopala je počasi proti vasi, oddaljeni dobrih sto metrov od postaje. Na rami so ji počivale smuči. Njena hoja je bila lahkotna. Vetrni jopič, nabran v pasu je še bolj poudarjal dekliško ljubkost njene postave. Izpod karirasto obrobljene kapice so silili kodri zlatih las in zasenčevali nežno in pravilno oblikovan dekliški obraz. Rdeče ustnice so se črtale v rahel, komaj zaznaven nasmeh. Kakor av-gustovo nebo sinje oči so izza dolgih trepalnic motrile januarsko pokrajino in oprezale, če morda niso v vasi Nemci. Do sestanka z Mirkom ima še dve uri časa, do dogovorjenega mesta pa je le uro hoda. Dolga bo ta ura, je vedela. Počakala bo v gostilni. Gostilniška okna gledajo proti gozdu, kamor je namenjena, in lahko bo premo-trila položaj. Vstopila je. Ob zakurjeni kmečki peči so sedeli stari očanci in se pogovarjali po slovensko. Njen prihod je zmedel njihov pogovor. — . . .ne puste pokopati, — so bile zadnje besede, ki jih je ujela. Povedale pa ji niso ničesar. Očanci so se v zadregi odkaš-ljevali, kakor da bi bili nadušni. Nato pa so po nemško začeli tožiti o vremenu in revmatizmu, izpili vsak svojo merico mošta in odšli. Rosita je naročila čaj. Priletna gospodinja jo je postregla in jo zvedavo motrila. Gospodinjina radovednost je Ro-sito vznemirjala. Neprijetno ji je bilo in obžalovala je, da je prišla v gostilnico. Okna so bila pokrita z ledenimi rožami, sem pa je prišla samo zato, da bi skoznje opazovala pot do gozda. V gostilni ni več strpela. Popila je čaj, plačala in odšla. Pogledala je uro na zvoniku. Kako počasi minevajo minute! Smučala bo, je sklenila. Tako ji bo hitreje minilo te pol ure, potem pa se bo neopaženo izmuznila v gozd. Začelo je rahlo snežiti. Cesta je bila skoro prazna. Le redki otroci so se sankali po bregu. Zaverovani v svoje veselje, je niso ogledovali. Ne da bi vzbujala pozornost do pokopališča na robu vasi. Nedaleč od pokopališkega zidu, onkraj zasneženega pašnika, se je začenjal gozd, sprva redek, da se je videlo globoko med drevje, nato pa se je vedno bolj poraščen vzpenjal 'V pobočje. Nataknila je smuči, da bi presmučala čas, ki jo še loči od srečanja z Mirkom. Ob misli nanj jo je minila volja do smučanja. Samo do poti je zapeljala in se ozrla. Nikogar ni opazila. Pred pogledi z vasi jo je skrivala cerkev s pokopališkim zklom. Snela si je smuči. Pot je vodila navkreber in lažje je bilo hoditi brez smučk. Bližala se je gozdu. Hrepenenje je znova prebujalo sanje. Lep dom b-veščevalcem, z mrtvim ljubim se je srečala v snegu. Vedno bolj sneži. Sneženje se spreminja v metež. Sneg zabrisuje Mirkove poteze, pokriva ga z belo odejo, pokopava ga, ker ga ne smejo ljudje. — Čakajo te! — se oglaša v njej in zdi se ji, da prihaja ta glas izpod snežne odeje. — Čakajo te! —■ se oglaša v njej vedno glasneje kakor zapoved, ki jo mora izivršiti. — Nisi samo moja, Rosita, kakor tudi jaz nisem bil samo tvoj. Boj te kliče, Rosita. Domovina te kliče. Pojdi, Rosita! Ne gane se. — Kaj je boj brez tebe? Kaj domovina? Kaj svoboda brez ljubezni? Ti si mi pomenil domovino. Ti si bil zame svoboda . . . — Ne greši, Rosita! Nisva sama, nisi sama, ki te drobi trpljenje. Pojdi! Boj je! In boj ne pozna ne solz ne usmiljenja. — Vem, boj ne pozna ujsmiljenja. Slepo izbira žrtve. Ne pozna ljubezni ne mladosti ne bolečine. Samo zapoved pozna . . . —■ Samo zapoved: biti zvest do smrti, biti zvest domovini, ki je največja ljubezen, — sliši v sebi glas, kakor da bi prihajal izpod snežne odeje, ki je prekrila ljubega. — Mirko, moj Mirko, — jo stresa ihtenje. — Pojdi, Rosita! Čakajo te . . . Šla je. Pričakoval jo je Tomaž. Ob Dnevu JLA MED VOJAKI PLANINCI Med vajo s popolno bojno opremo v steni Gorenjska je s svojimi številnimi gorskimi grebeni in smučišči dokaj mikavna tudi za vojake-planince. Prav zato je med nami več planinskih enot, katerih vojaki se v posebnih tečajih učijo plezati po strmih skalnatih stenah, v zimskem času pa smučati. Razumljivo je, da se mora vojak-pla-ninec priučiti in usposobiti tudi za najtežje naloge, ki jih mora izvršiti v strmih gorskih pečinah v megli, dežju, snegu in ledu. Kljub številnim težavam pa planinci svoje naloge opravljajo z uspehom in veliko vestnostjo. Od prvega do zadnjega vojaka in starešine planinskih enot se vsi zavedajo zlasti pomembnih besed tovariša Tita, ki jih je izrekel mladim oficirjem ob koncu njihovega šolanja, ko so odhajali na službovanje po enotah: »Če pride do atomske vojne, bodo naša obramba gozdovi, planine in prostranstva.« Rezervni oficirji se uče reševati ranjenca v planinah V. Planinec-izvidnik je dobil nalogo, kje se mera prebiti v sovražnikovo zaledje VIHAR POD TRIGLAVOM Rise Milan Batista Komandant Boris 25 Člani bataljonskega štaba so se izgovarjali, da so borci malodušni, da z njimi ni mogoče v napad, pa da zato bataljon, utrujen od dolgih nemških hajk, miruje. Boris jih Je ostro pokaral, potem pa sklical bataljon. »Tovariši! Ali smo skrivači — aH partizani?« jim je dejal, pa povedal, da ljudstvo pričakuje od partizanov, da bijejo Nemce na vsakem koraku. 26 Še isti včer je Boris povedcl bataljon v akcijo. V štabu so sklenili, da bodo porušili železniško progo med Lescami in Radovljico. Ker niso imeli eksploziva, so sklenili, da bodo tračnice odvili in na ta način iztirili vlak. Ob progi je Boris postavil dve zasedi, ki naj varujeta borce pred presenečenji, potem pa M je skupina borcev pognala k progi. 27 V železniški postaji ob progi so bili vzeli orodje in hitro so odvili tračnice. Komaj so dobro opravili, je že zapiskal vlak za ovinkom. Borci so se hitro umaknili. Vlak je prisopihal do mesta, kjer so bile tračnice razmaknjen«. Hroponje In piskanje lokomotive — potem pa hrtttanje lesenih pragov, ki so se vanje zagrizla Jeklena kolesa težke lokomotive ... 28 Za vec dni so ustavili ves promet na tej progi. Kmalu zatem, 13. septembra, je Boris spet /bral bataljon. »Vdrli bomo v Žirovnico, zažgali železniško postajo, pa se Izpraznili trgovino,« jim je dejal. Marsikdo Izmed borcev Je potihem zažvižgal: kaj ne bi, ko so pa vsi vedeli, da je tik ob postaji policijska postojanka. »Vroče bo, vroče,« so govorili borci. KRANJ, 22. DECEMBRA 195t Glas Gorenjske 5 šport - šport - šport MALI OGLASI Prodam motorno slamoreznico v dobrem stanju. Omerz Janez, Zg. Brniki 70, Cerklje. 21G1 Mizarski pomočnik z mojstrskim izpitom, samostojen in trezen doki takoj službo v Kranju. Pismene poaudbe oddajte v oglasni oddelek pod št. 222. 2173 Izgubil sem denarnico 17. de-eambra od »Inteksa« v Kranju do Predoselj. Poštenega najditelja naprošam naj jo proti nagradi vrne •a maslov v osebni izkaznici. 2190 Prodam 1 plašč in zračnico za moped »Moskito«. Šenk, Hotemože št. 4, Preddvor. 2191 V.__ r- va« vabi na SILVESTROVO KRIŽARJENJE Edinstveno popotovanje 2 luksuzno motorno ladjo »Jugoslavija«, lepe in udobne kabine, vsa oskrba na ladji, ples, ognjemet itd. Otroci od 4- do 14. leta imajo brezplačno potovanje. Cena križarjenja že od 8.800 din dalje. Možnost turističnega posojila ali odplačanje stroškov v dveh obrokih. Ne zamudite prilike, da ob tako izredno ugodnih pogojih doživite silvestrovanje, kakršnega še ni bilo pri nas! Prijavite se takoj v turistični poslovalnici SAP-TU-RIST BIROJA v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17, telefon 30-645, kjer dobite tudi vse podrobnejše informacije I SAP-TURIST BIRO Ljubljana V._J Prodam konja sposobnega za vožnjo,- 500 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku. 2192 Moško športno kolo, popolnoma opremljeno, italijanske znamke prodam po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan v delovnem času v Kmetijski zadrugi Predoslje. 2193 Prodam suha bukova drva. Naslov v oglasnem oddelku. 2194 Kopalno peč, bakreno, kompletno, prodam. Grošelj, Vrtna 3, Kranj. 2195 Moško kolo sem našel pred »Jelenom« v Kranju. Lastnik ga dobi v Gorenjskem tisku. 2196 Preklicujem št. bi. 37887 izdan v Komisijski trgovini Kranj dne 30. junija 1958. Božič, Kranj. 2197 Podpisani pleklicujem in obžalujem svoje žaljive trditve, ki sem jih dne 28. novembra 1958 izrekel Debenjaku Francu, brivskemu mojstru na Javorniku in se mu zahvaljujem, da je opustil kazensko tožbo. Noč Janez, čevljarski mojster na Javorniku. 2198 Preklicujem izgubljeno mesečno avtobusno vozovnico Cerklje — Kranj. Podlipnik Janko. 2199 Nalivno pero sem izgubil 18. decembra v Kranju ali 19. decembra POTROŠNIKI! POZOR! POPUST! Izkoristite ugodno priliko nakupa delikatesnega blaga za Novoletno jelko z izrednim popustom. Na to še prav posebno opozarjamo ustanove, šole, družbene organizacije, podjetja, ki dobijo pri odvzemu večje količine še dodaten popust. Priporoča se »Delikatesa« Kranj. v Strahinju. Poštenjaka prosim naj isto vrne proti nagradi in prijateljstvu na Torko Mikič, geometer, OLO Kranj 2200 Našla sem modro denarnico po Jelenovem klancu do centra Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2201 Poštenega najditelja aktovke s tiskovinami in odejo, izgubljeno 3. decembra na cesti Vodice — Zg. Brniki — Voglje naprošamo, da vrne na Kmetijsko zadrugo Voklo. Dobi lepo nagrado! »RADIO«, JESENICE: 24. in 2fi. decembra ital. barv. film »SIMFONIJA LJUBEZNI«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ«, JESENICE: 25. in 26. decembra ameriški barvni film »ŽIGOSAN«. Predstave ob 18. in 20. uri. ŽIROVNICA: 24. decembra francoski barvni film »FRANCOSKI CANCAN« in jugoslovanski barv. cinem. film »CESTA DOLGA LETO DNI«. Predstava ob 20. uri. DOVJE - MOJSTRANA: 24. decembra amer. barv. film »ŽIGOSAN«. Predstava ob 19. uri. BLED: 23. in 25. decembra jugoslovanski film »NE OBRAČAJ SE SINKO«. Predstave ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: 23. decembra ob 20. uri ter 24. in 25. decembra ob 17.30 in 20. uri ameriški glasbeni film »NEŽNI AKORDI«. »SORA«, SKOFJA LOKA: 23. in 24. decembra francoski film »NA SMRT OBSOJEN POBEGNIL«. DUPLICA PRI KAMNIKU: 24. in 25. decembra amer. barv. film »DRZNI PODVIG«. Predstava vsak dan ob 19. uri. Podjetja. ČP Gorenjski tisk je povečalo zmogljivosti v ročni knjigoveznici. Zato vam bo hitro in solidno zvezalo letnike raznih revij in uradne liste, prevezalo stare knjige itd. Naročila sprejema naročniški oddelek podjetja — telefon 190. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 22. DECEMBRA 8.05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 9.20 Poje zbor JLA p. v. Slobo- dana Krstiča. 9.40 Havajske melodije z ansamblom Danny Stewart. 11.00 Vinko Zganec: Dve medji-murski. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Zvone Pelikan: Kam in kako spravimo kmetijske stroje čez zimo. 12.25 V narodnem tonu. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Albin Maknovec: Asuan — velike sanje Egipta. 14.35 Z zabavnimi melodijami v dobro voljo. 15.40 Listi iz domače književnosti — Ivan Jan: Srečanje. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Popevka tega tedna. 18.30 Športni tednik. 20.00 Pesmi o naši Armadi in partizanske pesmi. TOREK, 23. DECEMBRA 8.05 Pojo zbori »Svobod«. 9.00 Od arije do arije. 10.10 Iz jugoslovanske solistične glasbe. 10.45 Za dom in žene. 11.00 Popevke na tekočem traku. 11.30 Oddaja za otroke a) Lojze Krakar: Trije škrati, b) »Zajček skače po livadi« (otroške pesmi pojo solisti in zbori). 12.15 Kmečka univerza — Ing. Jože Korošec: Dobro urejena pašna skupnost. 13.30 Poje in igra grupa Dalmatin-cev. 13.50 Odlomki iz opere »Prodana nevesta«. 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Humoreska tega tedna — Peter Karvaš: Osebnost. 18.00 Družinski pogovori. 18.45 Domače aktualnosti. 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom in pred publiko. 8.05 9.00 9.15 9.45 10.10 11.00 12.15 12.25 12.45 13.30 15.40 SREDA, 24. DECEMBRA Melodije za dober dan. Jezikovni pogovori. Poslušajmo Kmečko godbo. Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. Poj te z nami. Komorni zbor RTV p. v. Milka Skoberneta. Kmetijski nasveti — dr. Vlado Gregorovič: Bolezni prašičkov — II. Igra trio in kvintet Avsenik. Gorenjski vokalni kvintet. Priredbe Straussovih melodij za klavir. Novost na knjižni polici — tudi v Kranj prihaja Dedek Mraz! Potrošniki, Trgovire v Kranju vam bodo pred No vole nim' prami'd oipile \rala na stež j ia ponudil? vse, kar rabile zase, za SvO,e mačke in prijatelje. Frid le na neobvezni ogled blaga z oircki, izbirale in oglejte j i, s čm rczpoligajo prodajalce ž vil, manuf ikturnega blaga, k^fekcije, igrač, knjig, če lj^v, gospodinjskih potrebščin in drugega blaga. Za vsakogar bo te naši primerno darilo in si za Novo l:io lahko rabavili vse potreb to za prijatno domače praznovanje. Toda ne čakajte zadnjega dne, ža danes mislite, da bo Novo leto kmalu 1 Pričakujejo vas delovni kolektivi prodajaln v Kranju SUN H A N H USTANOVLJENA JE SANKAŠKA ZVEZA SLOVENIJE Kranj, 21. decembra. Današnje ustanovne skupščine Sankaške zveze Slovenije v Kranju se je od 68 povabljenih udeležilo 50 delegatov. Na skupščini je bil tudi predsednik Zveze športov Slovenije Leopold Krese, zastopnik zveze TVD »Partizan« Slovenije tovariš Bregant, zastopnik Smučarske zveze Slovenije Franc Medja in drugi. Najmočneje so bili na skupščini zastopani klubi iz Jesenic, Kranja in Bohinja. Prišli so tudi iz Idrije in Kočevja, žal pa se skupščine niso udeležili delegati iz Štajerske in Koroške. V Sloveniji je v 21 sankaških klubih 3383 članov. Današnja ustanovna skupščina je slonela predvsem na temeljih dosedanjega dela sankaških klubov in njih razvoju. Naloga Sankaške zveze bo predvsem notranja povezava klubov in njih usmerjanje ter iskanje stikov s sankaškimi organizacijami v drugih državah. Zveza bo morala skrbeti tudi za množičnost sankaške-ga športa. V nekaterih krajih so dosegli v tem pogledu že lepe uspehe. -k POLFINALNI TURNIR ZA PRVENSTVO KRANJA Pretekli teden se je v prostorih šahovskega društva v Kranju pričelo letošnje polfinalno prvenstvo Kranja. Na turnirju sodeluje 16 drugo in tretje kategornikov. Po dveh odigranih kolih vodi Engel- James Jones: Od tod do večnosti. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 18.00 Kulturna kronika. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Francesco Cilea: Arležanka, opera v treh dejanjih. man z 2 točkama pred Berčičem in Prelovškom, ki imata točko ia pol. rr PUC ZATAJIL! Na mednarodnem turnirju v Sarajevu, kjer sodeluje tudi kranjski internacionalni mojster Stojan Puc, je stanje na tabeli po odigranem predzadnjem kolu takole: Tri-funovič 6,5, Ivkov in Matulovič 6, Elijskazes, Rabar in Maric po 5,5, Kozomara 5, Smilbegovič in Sokolov 4,5, Puc 4 itd. rr IZBIRNO TEKMOVANJE MLADIH KEGLJAČEV Kranj, 21. decembra. Na keglišču kranjskega Triglava sta bili pretekli teden dve izbirni tekmovanji za sestavo republiške mladinske reprezentance, ki bo danes nastopila v Celju. Najboljši ja bil tudi tokrat mladinski državni prvak Turk, ki je podrl 853 kegljev, pred Farkašem iz Ljubljane 1 in Šmidom iz Domžal, ki sta podrla 839 oziroma 821 kegljev. Mladin- , ska reprezentanca je takale: Turk, Limovšek, Farkaš, Vrhovec, Šmid in Mokorel. rr ' ZANIMIVI KEGLJAŠKI SREČANJI V RADOVLJICI Pred kratkim sta bila v Radovljici v počastitev dneva JLA dva kegljaška dvoboja. V prvem je moštvo rezervnih oficirjev s 6 keg-lji prednosti premagalo aktivne oficirje ter prejelo lep pokal, t drugem pa so se mladinci pomerili z izbrano ekipo aktivnih ia rezervnih oficirjev ter jih premagali. _ LJUBITELJI JUDA, POZOR! Kranjski judo klub Triglav j« organiziral letos nov tečaj za vse tiste, ki bi se radi naučili osnovnih pojmov juda in jiu-jitsa. Prvič so se tečajniki že zbrali v nedeljo 21. decembra. Vsi, ki pa bi še radi prišli, naj se javijo prihodnjo nedeljo v spodnji telovadnici kranjske gimnazije. Po končanem tečaju ima vsakdo možnost nastopati kot borec judo kluba Triglav. V NEDELJO, 4. JANUARJA 1959 BO ŽREBANJE NOVOLETNE LOTERIJE PREMIJE SO: 2,000.000, 1,500.000, 1,000.000, 900.000, 800.000, 700.000, 600.000 din itd. SKUPNA VREDNOST DOBITKOV IN PREMIJ JE 112,000.000 DIN ZE IMATE SREČKO? Važio obvestilo Nova avtobusna proga Proga obratuje ob sobotah in nedeljah, in sicer v kooperaciji s podjetjem »Ljuh-ljana-Transport«. Začetek obratovanja v soboto, dne 20. decembra 1958. Ljub jocc-Kfonj-Jesenice-Kronjvka gara km 6.00 odhod LJUBLJANA — 6 10 Šentvid 9 6.15 Medno 13 6.20 Medvode 26 6.35 KRANJ 32 6.42 Naklo 35 6.46 Bistrica 38 6.50 Podbrezje 42 6.56 Posavec 46 7.14 RADOVLJICA (odcep) 47 7.17 Lesce (odcep) 52 7.25 Vrba 57 7.27 Moste 65 7.37 prihod JESENICE 7.40 odhod 75 7.55 Mojstrana 84 8.10 Gozd Martuljek 88 8.15 prihod KRANJSKA GORA prihod odhod prihod odhod 19.15 19.05 19.00 18.55 18.40 18.35 18.30 18.27 18.23 18.08 18.03 18.00 17.55 17.43 17.40 17.25 17.10 17.00 Vozna cena Ljubljana—Kranjska gora 380 din. Ob nedeljah so izletnikom iz Ljubljane v Kranjsko goro na razpolago povratne vozovnice z rezerviranimi sedeži. Cena 600 din. Proga je namenjena predvsem pospeševanju zimskega športa in turizma na Gorenjskem, zlasti v zvezi z otvoritvijo žičnice na Vitrancu. Potniki in turisti! Najugodnejše avtobusne in železniške zveze imajo avtobusi na progah, ki jih oskrbuje SAP-TURIST BIRO! ^793 454 7752 19 aamanDaajfDSTfa II 12. decembra je iz Medana na otoku Tenerifi (Kanarsko otočje) vrletel balon s četvorico angleških avanturistov, ki prvič v zgodovini poskušajo preleteti Atlantski ocean v balonu. Balon, ki so ga krstili »Mali svet«, se je dvignil v zrak tik pred zoro, uro za tem pa je že izginil z obzorja. Posadko sestavljajo trije »ožje i* ena žena. Vodja avanturistične ekspedicije j« Arnold Elioart, star 51 let, člani posadke pa njegov sin — dvajsetletni Timothv — NA SLIKI JE — AVTOMOBIL! Prototip eksperimentalnega avtomobila »Firebirth 3« (po naše »Ognjeni ptič«), je v resnici nenavadnih oblik. Vozilo je na plinsko turbino in predstavlja že tretjo izvedbo takšnega avtomobila, ki ga je zgradila ameriška tovarna General Motors. X - 15 JE PRIPRAVLJEN X-15 je letalo za vsemirje in je bilo še do nedavnega velika skrivnost. Nedolgo tega, pa so ga prvič pokazali javnosti in ob tej priliki se |e izkazalo, da se vsaj po zunanji obliki niti ne razlikuje preveč od letal, na kakršne smo bili navajeni do sedaj. O njegovih letalnih sposobnostih pa seveda niso sporočili ničesar natančnega, tako da strokovnjaki o tem še vedno samo ugibajo. V vsemirje, približno 300 km visoko, bo X-15 startal menda v prvih mesecih prihodnjega leta. uci se jezika Crnih nog Karlo Ivanjicki, študent Prirodoslovne fakultete v Beogradu, se že več kot šest mesecev pridno uči jezika indijanskega plemena Crna Noga. Pomanjkanje učbenikov in težave pri učen|u ga ne motijo. Karlo je edini človek v naši državi, ki se uči ta nenavadni in težki jezik. GOSKA — DEDINJA V neki banatski vasi Je bogata vdova Gizela Nemeth zapustila vse svoje premoženje — goski. Njeni pravi dediči bodo dobili njeno premoženje šele po gosklni naravni (1) smrti. Tako se glasi oporoka. Dediči ■ tožbo niso uspeli oporoke razveljaviti, ker Je vdova svojo poslednjo voljo nedvoumno in jasno izrekla. Goska ji Je namreč nekoč rešila življenje. GLAS ZA NASPROTNIKA Pred nedavnim so časopisi zabeležili resnično nenavaden dogodek. Ko ■o ▼ angleškem mestu Herfordu volili župana, je neki kandidat glasoval za svojega nasprotnika, ki Je pri volitvah zmagal — z enim glasom večine! Svetle točke na Marsu ■ vu'kani? Japonski astronom dr. Cuneo Saheki, predsednik odbora za proučevanje planeta Marsa pri Združenju astronomov za Vzhodno Azijo je pred nekaj dnevi povedal, da so v različnih astronomskih observatorijih na Japonskem opazili na Marsu neke tajinstvene svetle točke. Njihova svetlost odgovarja svetlosti kake zvezde prve velikosti. Te svetle točke so 6. novembra videli az Sizuoke, 10. novembra iz Kobea in 21. novembra iz Singua v zapadni Japonski. Po mnenju japonskega astronoma ta opazovanja morejo predstavljati potrdilo teorije, ki jo je pred nedavnim objavil neki ameriški astronom, da namreč na Marsu obstajajo prave skupine aktivnih vulkanov. Tajinstvena svetla točka, ki so jo opazili 6. novembra, je bila severno od »Sončnega jezera«, to je nedaleč od Marsovega polutnika, medtem ko je bila ona, ki so jo opazili 21. novembra, na nekem nedoločenem kraju na planetu In je merila v premeru 200 do 300 km. študent tehnologije, 32-letni Colia Mudie, ladjedelniški inžinir in konstruktor balona, in njegova 30-letna žena Rosemary, ki je fotograf, drugi pilot dn kuharica, vse obenem. Radiotelegrafsko zvezo *. svetom se zaupali Timotyju, pilotira pa Mudie. Gondola balona je dolga 4,65 m is široka 2,25 m. V primeru, če pade v morje, se lahko spremeni v čoln. Sam balon je narejen iz plastične mase sprečnikom skoraj 14 metrov; sprejme lahka okoli 5.001 kubičaih metrov vodika. Po načrtih posadke mora halo« leteti v Tišini okoli 300 metrov. Pot »d Kanarskih • tokov de Britanskega Hondurasa ali da Iritanske Guajane bo preletel v II da f Na dan 31. decembra 1957 Je bilo v Jeseniški občini 24.853 prebivalcev (12.051 moških in 12.002 žensk), od tega na Jesenicah 16.661 (8.498 moških in 8.171 žensk), v Mojstrani 1903 (921 moških in 982 žensk), v Kranjski gori 2.865 (1361 moških in 1499 žensk) ln v Žirovnici 2616 prebivalcev (1266 moških ln 1350 žensk). V jeseniški občini torej številčno rahlo prevladujejo moški nad ženskami. 2ena od 15. do 45. leta je v jeseniški občini 5.439, otrok do 6. leta 2.798 in šolarjev 3.301. V Jeseniški občini Je leta 1957 na tisoč prebivalcev umrlo 9,2 ljudi (v vsem okraju 8,3). Živih otrok se je rodilo 449, umrlo pa je 14 otrok, (2 takoj po porodu, 5 zaradi porodnih poškodb in 7 zaradi pljučnice). Umrljivost dojenčkov v letu 1957 Je bila 3,11 */• (v vsem okraju 2,76%). V_J 20 dneh. Ni tudi izključeno, da bo pristal Že ia Britanskih Antilih. Potovanje je pod pokroviteljstvom Filipa — moža aagloške kraljice. Balon bo skušal izrabiti taste stalne vetrove, ki so Kolumbu pred skoraj petimi stoletji pomagali odkriti Ameriko. Potoval bo tudi v približno ista* smeri. Gondola je opremljena s posebnimi pedali, s katerimi bodo balon upravljali. Istočasno jih bodo lahko uporabili za pe-ffon pumpe, ki bo služila za črpanje morske vode skozi cev. To vodo bodo potom uporabili ali kot sredstvo za ebteiitev »alona ali kot vodo za pitje, ki ji bodo v posebnem aparatu za destilacijo odvzeli ■ol. V gondoli imajo tudi majhen generator, ki bo služil za pretvarjanje 2.511 kg težke specialne »prtljage« v približno 711 kubičnih metrov vodika. To je predvideno zato, da bodo nadomestili morebitno izgubo plina iz balona. Toploto, ki jo bo dajal ta akumulator, bodo uporabljali rudi za kuhanje. Čeprav predvidevajo, da bo potovanje trajalo največ 20 dni, imajo s seboj hrane in vsega potrebnega za tri mesoce. Zaradi sigurnosti pači Pilotu balona Mudieu to ne bo prva avantura take vrste. Leta 1952 je namreč preplul Atlantski ocean od Velike Britanije do Britanskih Antilov v čolnu za lov na kite, dolgem 5,7 metrov. r f---*\ FRANK OWEM:': I 'O I V.__* EDDIE CflAPMAN PRIPOVEDUJE V naslednjem tednu so me predstavili nekemu častniku z Železnim križcem in v uniformi generalštaba vojnega letalstva. Bil je čeden fant, star okrog 24 let in srečala sva se v hotelu Scribe, kjer je bil štab Luftwaffe. Bil je oficir za zvezo z raznimi eskadriljami, ki so letele nad Anglijo in od njega je bil odvisen dan mojega potovanja. Dal mi je vedeti, da tokrat ne bo šlo tako lahko, ker Britanci sestrele neprijetno visok odstotek nemških letal. Povedal mi je tudi, da bom moral počakati nekaj dni, ker želi zagotoviti moj uspešni pristanek. Iz vsega srca sem mu pritrdil. Zahteval sem, naj me odvrže nedaleč od Londona. Von Grunen je vsak dan obiskoval glavni štab Luft-vvaffe v rue Miromesnil, da bi zvedel datum mojega potovanja. Nekega jutra je razburjen stopil v mojo sobo in rekel: »Fritz, drevi odidete, ker so razmere ugodne. Danes pojdeva na neko letališče blizu Pariza. Pripravite vse, vnovič preglejte svoje šifre, s Stubejem ponovite svoje naloge in glejte, da ne boste nič pozabili.« Tisti popoldan smo zapustili Pariz z vso mojo prtljago, padalom in škatlo, v kateri sta bila dva moja radioaparata, denar itd. letališče je bilo spretno zakamuflirano. Potem ko smo opravili z običajno stražarsko kontrolo, so nas odpeljali v majhno pisarno, kjer so me predstavili dvema poveljnikoma vojaškega taborišča. Oba sta nosila Železni križec. Starejši je bil videti kakor nekakšen umetnik, dolge lase je no:,.l in njegove kretnje so bile izbrane. S svojimi Watson Daviš, glavni urednik ameriškega lista »Science Service«, smatra telo dosežke za najvažnejše znanstvene in tehnične uspehe t letu 1958: • Začetek dobe potniških letal na raketni pogon. • Poskus izstrelitve rakete na Mesec, kar je imelo za posledico nadaljnje prodiranje v vsemirski prostor. • Tretja konferenca »Atomi za mir« s posebno razstavo, na kateri Je bil prikazan dosedanji napredek v izkoriščanju fuzijske reakcije vodikove bombe za pridobivanje električne energije. • ZakLJuček Mednarodnega geofizikalnega leta, v teku katerega Je bilo zabeleženo največje število sončnih peg v zgodovini. V tem času ao bila opravljena tudi Izčrpna raziskovanja Antarktike. • Potovanje atomskih podmornic (»Nautilus« in »Skate«) iz enega oceana v drugega pod arktičnim ledom. • Odkritje dokaza, da shizofrenija lahko predstavlja rezultat kemijskih sprememb v organizmu. • Odkritje — s pomočjo satelitov — močnih Izžarevanj na višini preko 500 km. Ta izžarevanja lahko preprečijo nadaljnje raziskovanje vsemirskega prostora. • »Kopiranje« osnovnih etap fotosinteze izven živih rastlin. • Povečanje števila Infekcij, posebno v bolnišnicah, odpornih proU antibiotikom. • Odkritje okostja v Iraku, ki Je staro približno 45.000 let ln ki kaže znake, ki dado sklepati na prvo kirurško intervencijo v zgodovini. prezgodaj osivelimi lasmi je bil videti starejši kot je dejansko bil in spoznal sem, da ima živce napete spričo številnih zračnih spopadov. Čeprav se je nekam plašno obnašal, je imel za sabo petdeset zmag nad zavezniškimi letali. Imel je čin majorja. Kapetan, njegov pomočnik, je imel za sabo trideset zmag. Bil je žilav čokat boksarski tip s prebrisanim obrazom. Pripovedoval mi je, da je bil v zadnjih šestih mesecih na slehernem operativnem poletu. Tisti teden je bil sestreljen nad Rokavskim prelivom, izgubil svoje letalo, toda rešili so ga iz morja. Naslednji dan je spet letel. Pregledali so vse moje stvari, preizkusili padalo in pripravili mojo vrečo (težko okrog petindvajset kilogramov). Zatem smo šli v kantino, kjer sem srečal mnogo letalskih častnikov, sedeli so in jedli dobro hrano in ko je bila večerja pri kraju, me je poveljnik vprašal, ali bi želel slišati malo glasbe. Ponudbo sem sprejel in trije mladi poročniki, ki so znami večerjali so odšli iz jedilnice in se kmalu vrnili s harmoniko, kitaro in saksofonom. Začeli so igrati moderno ameriško glasbo. Plavolasi častnik je začel peti v popačeni angleščini »Yankee doodle cameto London« (Amerikanec je prišel v London); vsi so pritegnili v zboru. Nato je bilo na vrsti več starih popevk. Izgovor je bil morda nenavaden, toda igrali so dokaj skladno. Vprašal sem jih, kje so se naučili te pesmi, saj je vendar prepovedano poslušati zavezniške radijske postaje. »Letalci smo,« mi je odvrnil poveljnik. »Nismo malopridni otroci, da bi nam odrejali, kaj smemo, Česa pa ne. Moji ljudje ljubijo plesno glasbo; tu smo osamljeni in zato sem jim dovolil, da lahko poslušajo tuje radijske postaje.« Ta major me je navdušil. Pokazal mi je nekaj res mojstrskih risb, ki so prikazovale boje, katerih se je sam udeležil, na eni izmed risb je bil narisan eden izmed njegovih prijateljev, kako mu maha iz svojega gorečega letala, STOLETNICA ROJSTVA USTANOVITELJA ESPERANTA Vse države na svetu pripravljajo velike svečanosti ta proslavo stoletnice rojstva dr. Lazara Ludovika Zamenhofa — avtorja esperanta. Ta poljski zdravnik za očesne bolezni je hotel pomagati človeštvu s tem, da odpravi jezikovno razdrobljenost. Z velikim jezikovnim znanjem je ustvaril skupen nevtralen jezik. Dr. Za-menhof je bil velik znanstvenik, istočasno pa tudi eden zelo poznanih nosilcev humanističnih idej. Njegova sijajna zamisel se je do današnjih dni že toliko realizirala, da danes esperantski jezik obstaja že v vseh delih sveta in v poslednjem času se je cele začel afirmirati v mednarodnih odnosih. Za proslavo stoletnice rojstva ustanovitelja esperanta je bila ustanovljena posebna svetovna komisija, v kateri so znani predstavniki kulturnega in političnei* življenja z vsega sveta. Mill'IIMilIlil'n'li!"!;'!'«!'!'! ki strmoglav pada proti zemlji. Druga risba je prikazovala letalsko bitko. »Povratek iz Britanije« je bila dobra študija pilotov, zbranih okrog peči; nekateri izmed njih so bili ranjeni, toda vsi s fanatičnim sijajem v očeh. Med to zabavo so nenehno prihajala vremenska poročila in naposled so mi rekli, naj oblečem svojo letalsko obleko. S von Grunenom in Stubejem sem odšel v stransko sobo. kjer sem se slekel, onadva pa sta pregledala ves mojo reči. Ko sem se spet oblekel in bil pripravljen na odhod, smo popili še eno čašo in nazdravili na uspeh mojega podjetja. Ravno ko mo izpili, je vstopil podčastnik, pozdravil in izročil poveljniku neko sporočilo. »Fritz, zelo žal mi je,« je spregovoril poveljnik, »toda nocoj ne boste šli na pot. Spremenili so načrte: namesto, da bi leteli proti Angliji, bomo napadli ladjevje pri Ports-mouthu. Škoda, moral bi biti vaš pilot. Toda ukaz je ukaz. Upajmo, da se nam bo to posrečilo v bližnji prihodnosti-Zdaj pa moramo končati. Nasvidenje!« Segel sem mu v roke in se zagledal v njegove trudne oči: Bil je Švaba, toda pogumen. Odložil sem svoje stvari, snel s hrbta torbico z denarjem in vse to izročil vo Gru-nenu. Vsi smo bili trpko razočarani. Molče smo se vrnitf v Pariz. Naslednje jutro sem se sprehajal s Stubejem po Plac« Pigalle. Na enem delu trga so razstavljali slikarji, otroci pa so se igrali na gugalnicah ob spremstvu lajne in har-j monike. Ljudje so se /hirali v nrmjše skupim* in |mpevaU najnovejše popevki*. Had sem imel to jiari.ško četrt. Kokot« so se s svojimi gigoli potikale od bara do bara. Iznenada me je nekdo sunil v hrbet. Obrnil sem se W zagledal mladega Arabca Amaloja, s katerim sem se spri-jateljil pred dvema letoma v taborišču za talce v Romain-vilu. Bil je neprijeten trenutek, zakaj Stube je stal polefl mene. MD Z65 2V