Štev. 50.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 13. decembra 1923.
Leto II.
izhaja	BSH^.	ŠMM IB MM	Hi	Mf£B^
V slučaju praznika dan poprej.	AHA	■Ki	Km
.. ,	■ M	U	Mm	mm	||B
«	m/0	W|	IB	mg	1|_
stane 1 Din.	IB	JKKmhhA	raBH	Ha B&fl
Uredništvo:	H H	JfiriA 9V	H	IgffiuP
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III.	■■	IM	W	Hi
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inserati, reklamacije In naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna", Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasip« 2.
Inserati se računajo ::	po dogovoru. ::
Angleški nauk.
Velikanski uspeli, ki ga je dosegla delavska stranka na Angleškem pri volitvah v parlament, je vreden, se z njim kot delavsko glasilo pobližje bavimo. Da ta uspeh velik, dokazuje že dejstvo, da ga meščanski jisti brez izjeme zaznamujejo z zelo kislim obrazom. Leta 1918 je imela L. P. (tako borno delavsko stranko ^rajšano imenovali = Labour Party) 63 mandatov, 1. 1922 144, leta 1923 pa si je priborila 192. Kmalu postane, ako se bodo stvari dalje tako razvijale, spolh najmoč-neiša stranka na Angleškem in bo potemtakem morala Prevzeti vlado. Delavski zastopniki, med katerimi pa je tudi velik del angleške inteligence, bodo prišli v položaj, da
vzamejo v roke krmilo najmočnejše države na svetu, •o bo poleg ruske revolucije 1917. leta najvažnejši dogodek svetovne zgodovine 20. stoletja in bo imelo ogromen vpliv na ves svet. Če zmaga v Angliji delavska stranka na vsej črti, bo reakcija, ki se v Evropi šopiri, dobila smrten udarec za vselej.
čemu se pa ima L. P. zahvaliti za svoj velikanski uspeh ?
1. Jedro in velikansko večino ima v L. P. strokovni zveza angleških delavcev. Ta zveza ima za seboj že *U0 let razvoja. Njen začetek je bil skromen, angleška Postavodaja pa je nastopila proti njim z zakonom proti z>trotam. Vsako združevanje v sVrho priboritve višje IT)ezde in krajšega delovnega časa se je barbarsko kaznovalo z ječo. Toda strokovne zveze niso odnehale in so pridno pobirale članske prispevke. T« so tekom par ^esctletij narastli v ogromno veedesetmilijonsko premo-ženje. Angleški delavec si je članarino za svojo strokovno zvezo od ust pritrgal. S to članarino so se podpirali Ponesrečenci, delanesposobni, brezposelni in starci, obe-
pa se je z njo podpiralo delavstvo za časa štrajkov. •>-i_štraiki so strokovne zveze zlomile odpor kapitalistov.
so pa s štrajki skrajno previdne, da se ne izčrpa ka$a, ki je nudila 'delavcem socialno zavarovanje tik do Svetovne vojne, ko je to skrb prevzela nase država. Da-lles se z milijoni strokovne zveze vzdržuje delavski Sevnik »Daily Herald« in izpeljujejo volitve, ki na Angleškem stanejo ogromne vsote. S tem denarjem se vzdr-Zuje tudi delavsko izobraževalno delo, ki je razvito do v>ska v smislu ljudske visoke šole. Kadar se zbere angleška delavska strokovna zveza, je to nekak parlament, °iega glas posluša vsa Anglija.
2. Angleška delavska stranka ni ozkosrčna, zagri-£ena in kratkovidna kakor so druge socialistične stran-
e v Evropi. Ona namreč ni strogo centralizirana eno-_a_rvna socialistična organizacija, marveč je federacija n?irazličxiejših socialističnih skupin. Pripadajo ji od deskarskih socialistov vse mogoče skupine do skrajnih ^Vičarjev ; samo oni, ki se pokorujejo brezpogojno ruski Komunistični internacionali, so izključeni. Glede nazorov v*adajo velike razlike. Za teorije se Anglež ne krega, ?n Praktičen in izbere v vsakem danem momentu to, ar je za tisti moment najbolj prikladno. Glede vere se Ic ne preprira, ampak pušča vsakemu svojo. Odklanja Uc*i revolucijo, ne govori toliko o razrednem boju in bodočem raju na zemlji, ampak se počasi bori za po-
^ocialist", „Naprej“, »Glas Svobode14, „Delavske novice\ »Strokovna borba" in »Radikal		“ so naši sovražniki! Proč s temi razdiralci!
M- Dostojevski) : Mlada žena. v Ona je klečala blizu vhoda med množico drugih *^rnikov. Ordinov se prerine skozi tesno stisnjeno gne-. » skozi vrsto prosjakov, starih žen v capah, bolnikov v Pohabljencev, ki so čakali miloščine pri cerkvenih dottih» ir> poklekne čisto poleg nje. Njegova obleka se takne njene, in zasliši hitro, goreče šepetanje molitve penili ustnicah. Zopet je bil njen obraz navdahnjen o£° . tk°m udane vere in zopet so tekle solze iz njenih st1 !n se sušile na toplih licih, kakor bi morale izprati kj ^Sen zločin iz njene duše. Na prostoru, kjer sta oba - Cala, je bilo že popolnoma temno. Samo od časa do tni“t’ k° p^amen v svetilki zadrhtel z najbližje sve-s^e v vetru, ki je pihal skozi odprto okno, se je je a drhtava svetloba čez njegovo lice in vsaka črta se mladeniču vrezavala v spomin, senčila njegov pogled tr;iSC 2 neznosno niuko zabadala v njegovo dušo. V no-dosr° t* Se mu kut^° °P°ino hrepenenje in besna ra-j^o*', oc*.a končno premaga ta položaj njegovo moč. Ni bilo • * VZ(iržati. Prsi so se mu tresle od bolesti in bol h'11^ ^ ^a^or se Prehva v njem neizmerno sladka in n r,epe.nenia — globoko ihtenje ga je nenadoma streslo 		ntisnil svoje vroče čelo na mrzlo kamenje. Čutil je	v srcu samo trpljenje, za katero se je zdelo, da bo prešlo v sladko bolest. Težko je reči, kaj je povzročilo njegovo do skrajnosti napeto občutljivost : ali jo je treba pojasniti z molkom dolgih noči brez spanja, ki so ga mučile in so bile neutešne, kot posledico nekega stanja, katero je često doživel, in v katerem so mu neki nagon, nejasno hrepenenje in zapovedujoče nestrpna vroča želja srce napolnili z neizrekljivim trepetom, tako, da bi počilo, ako bi se ravno v tem prekipevanju ne bilo rešilo. Ali pa je čas navala enostavno prišel kakor pride vsaka stvar enkrat, ki mora priti v naravnem teku stvari — kakor se ob težko soparnem poletnem dnevu nebo naenkrat stemni in se ploha med gromom in bliskom vlije na zemljo, da vse, kar bi sicer poginilo v solnčni žegi, reši vročine in žeje, in obvisi v jasnih kapljah na zelenih vejah, pritisne travo in nežne čaše cvetov do tal, da se nato pri prvih solnčnih žarkih vse zopet dvigne nanovo in se kakor osvobojeno zopet obrne k solncu in zmagoslovno zopet dviga svoj dragoceni sveži vonj k nebu v radosti osvobojenega življenja. Isto radost življenja, katero po nevihti občuti cela narava, vsak list, ki je še vlažen od dežja, vsaka cvetna čašica, ki se je nagnila pod bremenom kaplje, in ki se nato zopet dvigne proti solncu — isti občutek je imel sedaj Ordinov. Samo on bi nikdar	ne mogel povedati, kaj se je z njim godilo : zelo malo, skoro nič se ni zavedal samega sebe. Vsled tega ni niti zapazil, da je služba božja pri kraju in je prišel k sebi šele tedaj, ko je spremljajoč svojo neznanko, šel skozi množico ljudi. Ljudje, ki so vreli iz cerkve, so ju vedno zadržavali, in pri tem ga je ona, ker je zastajal in čakal, prvikrat zapazila, se ozrla nanj nekolikokrat in nenadoma bolj in bolj kakor ob misli, ki ji sili kri v glavo. Toda v istem hipu se pojavi v gnječi pred njima tudi visoka postava starčeva in ta jo brez besede potegne za roko. In zopet ošine starec Ordinova s tako mučnim, zlobno porogljivim izrazom, da je Ordinova obšla nagla besna jeza. V temi kmalu izgubi oba izpred oči : rinil se je preplašen skozi množico, brezobzirno si je delal prostor in šel iz cerkve. Večerni zrak ga ohladi, toda osveži ga ne ; vzame mu sapo, stisne mu prsa in srce mu začne močno in polagoma tolči, tako silno, kakor bi mu hotelo raznesti prsa. Dolgo jih je iskal toda je moral nehati, ker jih ni mogel najti na ulici nikjer več. Toda v istem hipu se pojavi v njem misel, ki se takoj razvije v enega izmed onih načrtov, ki so več ali manj nespametni, toda jih je v takih slučajih vedno lahko uspešno izvršiti, brez ozira na to, da se ravno take nespametne misli najprej spreminjajo v dejanja, dočim pametnejše zelo mnogokrat ostajajo samo načrti.
Skupine in zaupniki! Takoj pošljite poročilo o uspehih »Tiskovnega tedna".
stopilo izpremembo družabnega reda na podlagi tega, ker se v praksi izkaže za najbolj pamento. Predvsem pa je L. P. domača, domačim razmeram prilagojena stranka, ki si ne pusti nič diktirati od kakšne internacijonale, ne od moskovske, ne od amsterdamske. Želi biti prijatelj z vsemi, se pa nikomur in ničemur ne pokori, kar se ji ne zdi prikladno za angleške razmere.
3. Angleška delavska stranka združuje v svojih vrstah najboljše moči angleške inteligence. V Angliji ne misli inteligent, da je vsled svoje inteligence dolžan smatrati se za vzvišeno bitje, ki so mu delavske stvari prenizke. Socialno vprašanje je za angleškega inteligenta najvažnejše vprašanje. Vsi angleški veliki pisatelji, žur-nalisti, politiki, duhovščina, se bavijo z njim. Tudi konservativni in liberalni inteligenti mu posvečajo večji del svojega uma in moči. Najboljši in najidealnejši del inteligence pa je v taboru L. P., celo ljudje plemiškega po-koljenja. Močno so posvetile svoje sile delavski stranki inteligentne ženske. Največji talent med sodobnimi angleškimi ženskami, pisateljica Webbs, je članica L. P. Tudi grofice so med njimi.
Iz vsega tega moremo posneti koristne nauke tudi mi :
1. Delavci, oklenite se svoje strokovne zveze, kajti oua je jedro delavske organizacije in porok zmage.
2. Delavci, pustite trapaste prepire zaradi Marksa, pustite filozofijo in »kulturni« boj zoper vero in se združite v eno samo fronto, in sicer v obliki federacije vseh socialnih strank in skupin brez komande iz Moskve ali Amsterdama ali Dunaja.
3. Inteligenca ! Stopi s svojega visokega pijedestala, loti se študija socialnega vprašanja in stopi med delavce ter jim pomagaj ramo ob rami boriti se zoper kapitalizem.	F.	T.
Politični pregled.
V inozemstvu.
Javorina priznana Češkoslovaški. Med Poljaki in čehi je bil od prevrata sem spor radi nekaterih krajev, ki so jih oboji proglašali za svoje. So to kraji z mešanim prebivalstvom. Zadnji spor glede Javorine je rešilo sedaj mednarodno razsodišče v Haagu. Javorino je to razsodišče priznalo Češkoslovaški.
Marx v zadregah. Novi nemški kancler Marx je zadela na težave pri nemških nacijonalih. Ta stranka je od vseh najbolj nazadnjaška in ne prenese nobene nove misli v prid preprostemu ljudstvu. Zato nastopajo tudi proti Marxu, ki je pristaš katoliške stranke centruma in ki se trudi, da izvleče Nemčijo iz sedanje nesreče. Pri pooblastilnem zakonu so začeli nacijonalci z obstrukcijo, da preprečijo ta zakon.
Brezposelni, katere vodijo večinoma komunisti, poskušajo olajšati si svojo bedo z dernonstarcijami. Poročila o plenitvah, napadih, spopadih s policijo, o ranjenih in ubitih prihajajo iz raznih mest. Vsa Nemčija trpi na strašnih posledicah propadle valute. Občudovati je železno vztrajnost tega ljudstva, da toliko vzdrži in da ima to-i liko smisla za red.
Volitve na Angleškem so se izvršile dne 6. t. m. Z napeto pozornostjo je čakal ves svet, kako izpadejo te volitve. Šlo se je namreč pri teh volitvah, kakor smo že pisali, predvsem zato, kako stališče zavzame velika angleška država nasproti drugim narodom in državam. Ali se s Francijo sprijazni, ali bo šlo nasprotje dalje, ali bo posegala v evropejsko politiko ali se bo zanimala predvsem zase, ali odpre svoja pristanišča tujemu blagu ali ostanejo odprta. To so bila glavna vprašanja okoli katerih se je sukal sedanji volivni boj. Številni brezposelni so premišljevali, kateri način angleške svetovne politike jim prinese večje olajšanje. Vidi se iz tega, da so angleške stranke : konservativna, liberalna in delavska predvsem državne stranke, ne toliko kulturne. Volivni boj je bil kratek, a silno hud. Malokdaj je bilo toliko agitacije s shodi, lepaki, letaki, časopisjem itd., kakor sedaj. Vendar trdijo poročila, da udeležba ni bila ravno sijajna. Da vidimo-spremembo v sestavi parlamenta, naj navedemo moč strank po zadnjih volitvah. Konservativci so imeli 346 mandatov, liberalci 117 in delavska stranka 144. Imeli so torej konservativci absolutno večino v parlamentu, dasi so pri volitvah dobili le eno tretjino glasov. Voli se namreč po posameznih okrajih in proporčnih volitev kot so naše, Angleži ne poznajo. —
Amerika za ameriško politiko. Predsednik Coolid-ge, ki je za umrlim Hardingom prevzel vodstvo Zedinjenih držav severne Amerike, je 6. t. m. otvoril kongres s spomenico, v kateri povdarja, da mora voditi Amerika predvsem ameriško politiko. Če bo obveljalo njegovo mnenje, se Amerika ne bo vtikala v evropejske razmere in ne bo sodelovala v Zvezi narodov. Tudi Rusiji in njenim sovjetom ni naklonjena.
Pri nas.
Naš parlament ne more nikamor. Samoradikalna vlada kaže dan na dan bolj svojo nezmožnost voditi narodno skupščino in državo. Za seje nima pripravljalnega nobenega materijala. Cel kup zakonov napovedujejo, a ko je treba o njih spregovoriti besedo v zbornici, jih nimajo pripravljenih. Hkrati tudi ne morejo nikamor v finančnem odboru. Proračun, ki bi moral biti v veljavi že 1. julija 1923, še do danes ni niti v finančnem odboru sprejet, kaj še da bi prišel pred celotno zbornico. Vlada si bo spet pomagala z dvanajstinami za januar, februar in marec. —
»Vse diši po volitvah«, tako se je izrazil neki radi-kalski poslanec, ki je hotel označiti to težavno stališče vlade. Radikali vabijo naše poslance, da stopijo v vlado in pomagajo potegniti voz iz blata. Toda naši bi mogli | le v vlado, ki bi pripravljala revizijo ustave in sedanje-! ga koruptnega režima. O tem pa radikali še vedno no-J čejo slišati in Pašič pred besedo »avtonomija« še vedno i zamaši ušesa. Pripravljeni bi bili nekateri radikali tudi i za zvezo z demokrati, toda poštenejši del se upira, češ | da noče sedeti skupaj z ljudmi kot je Pribičevič. Demo-| kratje sicer upajo na koalicijo z radikali, a težko če bo 1 iz te moke kaj kruha. — In tako modri Pašič ne ve kaj | bi. Da bi se umaknil in se tako usmilil države, mu še ne I gre v glavo. Velika verjetnost je torej, da bo možakar f poskusil spet z volitvami. No, pri nas Slovencih ne bo i doživel spremembe v mišljenju, če mu tudi pomaga vse
liberalno časopisje udrihati po avtonomistični slov. ljud- j ski stranki.	 j
Zakon za brodarsko društvo. Zadnje dni je zboro- I val odsek za proučevanje zakona o ustanovitvi posebnega brodarskega društva. Vlada bi rada, da se osnuje novo delniško društvo, ki bi prevzelo v naši državi vse ladje, kar je državnih in privatnih. Država bi imela v tej družbi večino delnic. Akcijski kapital bi znašli 150 milijonov dinarjev. Skriva se za tem zakonom velika korupcija. Kar je državnega, se prav nizko ceni, da je vrednost privatnikov videti večja. O tem, j£ govoril v odseku dr. Kulovec. Odgovarjal je minister Jankovič, ki pa je sam najbolj prizadet pri tej kupčiji.
Pogodba z Nemško Avstrijo. Odbor za koncesijo (dogovoj) z Nemško Avstrijo je obravnaval pretekli teden posamezne člane te pogodbe. Vlada je ob priliki prihoda Seiplovega v Belgrad obljubila Nemški Avstriji stvari, ki bi uničihe nekatere naše zadruge. Za sto predvojnih kron bi dobile od v Avstriji vloženega denarja le 32 naših kron. K tistim pogajanjim niso pustili zraven nobenega Slovenca. Kar je vlada takrat zagrešila, skušajo naši poslanci rešiti. Upanje je, da se konvencija v toliko popravi, da se zadruge reši.
Gonja.
»Slov. Ljudska Stranka«, ki je 18. marca t. 1. zmagala pri volitvah na celi črti, in ki danes v parlamentu najodločneje nastopa za avtonomistično ureditev naše države in v ta namen ovira z vsemi zakonitimi sredstvi centralistični režim, si je nakopala brez števila silnih nasprotnikov. Ne glede na domače stare znance, iz pri-mojdušovsko naprednih taborov, je ta stranka danes trn v peti tudi mogočni radikaliji in belgrajskim porodicam. Pod obrabljeno frazo domoljubja, skušajo danes ti ljudje Ubijati SLS z raznimi sumičenji za katera nimajo in ne morejo imeti nobenih dokazov. Domače naspronto časopisje, od »starega ata« pa do razposajenih »frkovcev« vseh vrst, tuli kakor na komando eno in isto pesem : klerikalci so vsega zla krivi. Bivši in sedanji komunisti so v Sloveniji postali pri kapitalistični radikaliji, kar naenkrat najbolji patrijoti, in ti sami so si več ali manj pobarvali j svoje »crveno pero« z barvami podpornega društva za j kapitaliste. In to vse iz črnega sovraštva proti »kleri- j kalcem«.	(
V državi raste socialna in politična nezadovoljnost. [ Delavno ljudstvo vseh vrst, zdihuje pod težkim jarmom strašne draginje in brezposelnosti. Aktivno uradništvo se zadolžuje, ker ob skromnih dohodkih ne more shajati.
Penzijonisti in provizijonisti hirajo in umirajo gladu, vkljub bogatim žitnicam v naši državi. Delavstvo tarna in je obupano, ker ne vidi izhoda iz položaja, v katerega je spravila divja neomejena špekulacija brezvestnežev naše razmere.
Kmet, pri katerem so nastopile nekaj časa bolje razmere, se nahaja danes v položaju obsojenca. Ne ve ne naprej in ne nazaj. Denar, ki ga je imel po hranilnicah, zginjeva kot pomladni sneg. Ogromni davki v raznih oblikah mu praznijo žepe, hleve in shrambe, tako da za bodočnost nima druzega izgleda kot žulje in glad.
Obrtništvu preti nevarnost brezdelja, ker ljudje ne bodo imeli in že nimajo obratnih sredstev. V trgovini nastopa zastoj in s tem nevarnost obstoja marsikake trgovine.
Banke in večji denarni zavodi, pa jemljejo brez sramu 20, 30 in več odstotne obresti. Kam vse to vodi ? Kedo je kriv vsega tega ? Seveda SLS, ker se bori proti korupciji in zahteva tako ureditev države, ki bi take pojave preprečila.
To pa raznim centralističnim dihurjem v Belgradu in drugod ne gre v račun, zati hujskajo osobito proti SLS, ker stoji ona v prvih vrstah v borbi proti vsemu zlu, ki izvira iz centralizma.
Slovensko delavno ljudstvo to vidi in ne bo šlo na lim hlapcem, ki kleče na kolenih pred zlatim teletom in s kletvijo v srcu in z zaničljivim posmehom na slovenskega delavca prodajajo za judeževe groše našo kri in premoženje. »Slovenska Ljudska Stranka« je z njenim ljudskim in socialnim programom in delom, močna in vdomačena dovolj, in se ji ni treba bati topov obrekovanja, laži, pušk in bajonetov podkupovanja. Zato veselo naprej!
Strokovna sveža
Dne 26. 12. ob pol 10. uri se vrši občni zbor S. Z. T. D. na Jesenicah. Dnevni red : 1. Branje zapis, zadnjega obč. zbora. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila preglednikov. 4. Volitve novega odbora. 5. Slučajnosti.
Tovariši, tovarišice, upoštevajmo važnost občnega zbora in se ga udeležimo do zadnjega vsi ! Načelstvo.
V pondeljek 17. dec. ob pol 8. uri zvečer se vrši v »Našem domu« III. redni občni zbor skupine SZTD v Tržiču. Ta občni zbor bo imel dalekosežen pomen za vsakega člana, da se tega občnega zbora sigurno udeleži! skupino, zlasti pa za posameznega člana. Zato je dolžnost
Tržič. Zopet preti nevarnost, da bo delavstvo usnjarske tovarne Karl B. Mally brez dela ravno za božične praznike. Kar se godi pri tem podjetju z delavstvom, je graje vredno. Delavstvo je že nad eno leto v vednem strahu,'’ kdaj bo brez dela. Kar je bilo boljših, so si že itak poiskali kruha drugod. Kam pa naj gredo tisti, ki so pustili že deset in desetletja pri podjetju ? Ali delavec res zasluži to, da se ga pusti na cesti brez pomoči, ko obnemore ? To je vnebovpijoča krivica, ki se bo maščevala tudi nad tistim, ki jo povzroča, kar se že sedaj kaže.
Strokovna zveza javnih nameščencev
vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši dne | 15. 12. 1923, ob 20. uri v kleti Konsumnega društva, Kongresni trg.
Dnevni red : 1. Poročilo načelstva. 2. Določitev poviška strokovne članarine z ozirom na sklep plenar seje JSZ. 3. Volitev strokovnega odbora glasom pravil člen
11.	4. Slučajnosti.	Odbor.
O slovenskih delavcih imajo v tujini tole sodbo:
„Slovenci so najboljši delavci in največji pijanci. Vse, kar zaslužijo, zapijejo.“ — Tovariši! Surovost
in pijančevanje sta naši sramoti!. Nehajmo!
V tovarni „lndus“ v Ljubljani
že od nekdaj vladajo take razmere, da jih more popisati le roka tistega, ki jih občuti na lastni koži. Kolikor bolj napreduje moderni kapitalistični duh, toliko hujše se postopa z delavstvom. V tej na zunaj moderni tovarni, kateri lastniki so ljudje krščanskega prepričanja na jeziku, v dejanju pa krščanstva ne poznajo, oziroma ga nočejo poznati vsaj napram delavstvu ne, se zadnje čase odigravajo žalostne reči, ki nas silijo, da povemo javnosti, kaj vse počenjajo ti gospodje. Zakon o zaščiti delavcev v tej tovarni nima prostora .Zdi se nam, da ga še niti eden od g. šefov ni prebral. Ta zakon določa nekaj, kar je tem gospodom najmanj razumljivo. In to je :
1. Pravica združevanja delavcev. 2. Delovni čas.
3.	Plačevanje nadurnega dela. 4. Zdravstveni predpisi. Ako hočemo vzeti paragraf za paragrafom, se niti pri enem ne moremo ustaviti, ker se niti eden ne izvaja. Pač pa so gospodje v brk delavski zaščiti predložili delavstvu v podpis sledeči ferman :
Sporazumni dodatak k fabričnom poslovnom redu.
Podpisani priznajem u celoti fabrični red tvrdke »Indus« in se još k tome napose ovezujem, da se neču učlaniti u ni jednu organizaciju, koja bi bila nazorima tvrtke i države nasprutna. Zatiin se obavezujem, da ču uvjek sve svoje mezdne i druge zahtjeve staviti samo preko svojeg predpostavljenog mojstera, zatim se obvezujem, da ču vršiti nadure po želji tvrtke i to akord po ceni a ne akordno delo s 50%. U slučaju prekršitve priznajem pravo tvrtki, da me takoj od dela otpusti. Kaucija, koju sam položio kod firme za sigurnost izpu-njenja ovih obveza, pripada ovim momentom u korist firme kad prekršim svoje obaveze.
Vsak novovstopivši delavec ali delavka mora podpisati letak, ki nosi navedeno vsebino, sicer ne dobi dela. Gospodje se naravnost norce brijejo iz delavstva, kakor tudi iz države, ki je izdala zakon o zaščiti delavcev. Vsak naj podpiše to, česar niti brati ne zna. Ce pa kedo razume to jugoslovanscino, bo dejal : Kako naj priznam (Fabrički red) delovni red, ki ga sploh ne poznam in ki ga tvrdka sploh nima !? Zakaj se ne bi smel včlaniti v strok, organizacije, ki jih dopušča zakon o zaščiti delavcev in ker sem prepričan, da brez organizacije ne pomenim nič.
Kako naj se vse svoje zahteve stavim samo potom svojega mojstra, ker vedno naletim na gluha ušesa ? Zakaj bi moral delati nadure za navadno plačo, saj vendar imam po zakonu pravico do 50 % poviška tudi pri akordnem delu ? Kako naj priznam v slučaju prekršitve, da me tvrdka takoj odpusti od dela, če sem pa prepričan, da je to od tovarne velika sleparija ? Zakaj naj polagam kavcijo, ali ima tvrdka pravico utrgovati moj že tako skromen zaslužek pri katerem stradam jaz in družina ; in če ima tvrdka to pravico, naj pove, kje jo je dobila ? Gospodje ! Zaslužek utrgovati ali pridrževati, mar ni to vneboupijoč greh ? Kje je torej krščanstvo ?
Pa poglejmo nekoliko v to tovarno. V vsakem oddelku čevljarne je dodeljen eden ali dva in več takozvanih »valptov«, ki imajo nalogo delavstvo izkoriščati, kolikor se največ da. In v resnici izvršujejo svojo nalogo s polnim uspehom. Za vsako malenkost in to še celo za prazen nič, nalagajo delavstvu visoke denarne kazni. Ti »valpti« nalagajo nekaterim delavcem in delavkam kazen na način, ki ga še danes ne bomo objavili.
Tovarna nima nikake jedilnice, kamor naj bi delavstvo zahajalo med opoldanskim odmorom, ter človeško' použilo borno kosilce. Na zahtevo strokovne organizacije, naj tvrdka preskrbi tak prostor, smo prejeli v odgovor, da se v 6 tednih odpre stara jedilnica. Ne vemo, kako morejo gospodje imenovati to barako jedilnico, saj vendar vedo, da je samo takrat suha, kadar ne pada dež, da prebivajo v nji samo še miši in podgane. Gospodje tudi vedo. da se v to barako spravljajo vse stvari, ki že v celi tovarni nimajo več prostora.
V straniščih moraš biti opremljen z masko in čolnom, da boš srečno odnesel pote. Povemo še, da je mera potrpljenja polna. Zaenkrat toliko, nadaljevanje prihodnjič. Bojte se sodbe.
Delavska zveza.
Okrajna D. Z. na Viču. Agitacija za »Pravico« je v polnem teku, ter bo rodila lepe uspehe. O. D. Z. Vič, protestira najodločnejše proti nameravani ukinitvi ministrstva za socialno politiko od sedanje reakcijonarne vlade. Pozivamo vse tovariše in tovarišice, katere še niso v naši »Delavski zvezi«, da takoj pristopijo in s svojim pristopom našo moč še pomnože.
Odbor D. Z. Vič ima v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri dopoldne važno sejo. Odborniki polnoštevilno !
Prometna zveza.
Še premalo smo razbiti. Tako menijo naši izkoriščevalci. Zato so v Zagrebu osnovali novo železničarsko organizacijo kot privesek radikalne stranke. V Ljubljani tudi neki gospodje že ustanavljajo isto organizacijo in silijo z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi železničarje k pristopu. Mi obžalujemo, da so med železničarji še ljudje, ki nasedajo, obljubam in podkupovanju. Tistim, ki snujejo radikalijo, pa svetujemo, da izvolijo za častnega člana našega velikega dobrotnika, ministra Jankoviča, novega ljubljanskega ravnatelja Deročo in g. Ivana Hribarja. Potem menda ja noben pošten železničar ne bo šel v to družbo.
V Mariboru so bili nekateri odpuščeni delavci zopet sprejeti v delo. Gotovo je, da so nekateri mladi voditelji »zavezarjev« celo delavsko gibanje zavozili. Uskok Nachtigall pa je v Ljubljani' in IBeogradu hujskal' pri delavstvu.
Železniško ravnateljstvo dobimo zopet v Ljubljano.
S tem bodo izpolnjene želje slovenskega ljudstva, pa tudi železničarji upamo, da nam bo samostojno ravnateljstvo moglo koristiti. Seveda, če nam pošljejo na ravnateljsko mesto ljudi, kakršne so nam k državni upravi južnih železnic, potem bo zopet gorje. Pozivamo slovenske poslance, da s paznim očesom motrijo celo zadevo in najodločneje zastopajo koristi slovenskih železničarjev.
Volitve na Angleškem in svetovna politika.
Zadnjič smo pisali o volitvah na Angleškem, o strankah in njih voditeljih ter o programih. Programi so se obrnili zlasti na delavstvo, v kojega vrstah vlada sedaj velika brezposelnost. Povedali smo, koliko poslancev so imele stranke v parlamentu dosedaj, in rekli smo tudi. da stranka delavstva sedaj še ne misli na zmago in da bi ji zmaga za enkrat tudi še ne bila všeč. Vendar je pa stranka dosegla dosti večji uspeh, kakor ga je pričakovala in bo pri prihodnjih volitvah prva. V dosedanjem parlamentu je imela od 615 poslancev 14, slabo četrtino, 23 %, sedaj jih ima 192 = 31 %, slabo tretjino. Napredovala je za 48 poslancev, torej ravno za tretjino prejšnje moči. Dosedaj absolutno vladujoča stranka konservativ* cev je pomaknjena od 346 poslancev na 254, je nazadovala torej za 92 zastopnikov ali za skoraj 27 %. Doslej je imela v parlamentu 56 % vseh glasov, sedaj jih ima samo še 41 %. Združeni liberalci so napredovali od 11? na 152 poslancev, jih imajo 35 več ; v odstotkih za 30 torej približno skoraj toliko kot delavska stranka. Prej so imeli v parlamentu 19 %, sedaj jih imajo 25 %. Ostalih par odstotkov se razdeli na neodvisne kandidate. BolJ kot absolutne številke je zanimivo medsebojno razmerje treh velikih strank v odstotkih.
	1922	1923	4- o z. ""7
Konservativci	56 %	41 %	_ 27 %
Labour party	23 „	31 „	-f- 33 »
Liberalci	19 „	25 „	4* 30 »>
Dočim zastopnikov delavstva v dosedanjem parlamentu ni bilo niti polovico toliko kot konservativcev, samo 41 %o, jih je sedaj že za tri četrtine konservativcev. Ce bo šlo tako naprej, si bo delavska stranka kmalu priborila večino.
Za zunanji svet je najbolj važno dejstvo, da je zgU' bila konservativna stranka absolutno večino. Konservativci so za miren razvoj svetovne politike in proti vsak1 nasilni akciji. To je že stara tradicija stranke toryjeV. kojih dediščino so sedanji konservativci prevzeli. Zato s o tudi za izvršitev mirovnih pogodb (Versailles), torej 1* Francijo, ki sc teli pogodb dobesedno drži. Seveda le’ kolikor je njej v prid ; glede Turkov Francija ni bila tako natančna. Zato so konservativci tudi za Poincareja, zna' nega vsled nepopustljivosti napram nemškim reparacijam. Angleški parlament je danes glede Nemčije z 59 % proti tej politiki; kajti tako delavska stranka kakor lj' beralci so kot zastopniki proste trgovine za denarno močno Nemčijo, da lahko'kupi angleško blago. Prav tako sta obe stranki tudi za sporazum z Rusi, kakor smo že zad' njič omenili. Zato ti dve stranki tudi nista nenaklonjen' reviziji mirovnh določb versailleskih (Versailles izgovori; varsaj). Vrhu tega je zlasti ona skupina liberalcev, ki i° vodi Lloyd George, še posebej za odstranitev Turkov iz Evrope, kamor po vsem svojem bistvu ne spadajo-Držijo pa Turke v Evropi edinole Francozi ; to pa zato-ker so jim Turki veliko dolžni in ker večja in močnejš* Turčija francoskim kapitalistom laže plačuje kakor Pa manjša in slabša. To je vsa ljubezen Francozov do Tuf' kov. Sedaj pa naenkrat pravijo Angleži, naj Franco# Turkov nikar tako zelo ne ljubijo. Na drugi strani je b' pa pridobil Lloyd George Angležem petrolejske vrelce v prej turški Mezopotamiji. Močna Turčija jih laže vzafl1! nazaj kakor slaba. Tu notri je ključ.
Prerokovati o koalicijah si danes še ne upamo. P°' vedali bomo to drugič, in tudi, kakšno stališče bo zaS0 varjala delavska stranka v zunanji politiki.
Naš Beli grad je seveda za Francoze, torej za ko"' servativce._________________________________-__________
»Krekova mladina« ima v založbi velezanimivo s,r. tiro »Mobilizacija poštenjakov« »Nova vojska« »Disku^ o Liviju« in »Telemah« v duhu in resnici. Spisal Ja11** G. Podtrojiški. Cena 20.— dinarjev.
Vse, ki se zanimajo za pacifiatično in socialno stre' mljenje opozarjamo na to knjižico. Ker je čisti dobič® te knjige namenjen najplemenitejšim ciljem stanovs*^ prosvete, vzgoji delavske mladine, naprošamo vse Pr’3a telje »Krekove mladine«, da to knjigo kupijo.
V vsako delavsko družino krščansko socialni tednik »PRAVICA"
Program jugoslovanskega feminizma.
Dne 23. septembra t. 1. si je ustanovilo jugoslovansko svobodomiselno ženstvo svojo državno zvezo pod ulovom : »Feministična alijanca v kraljevini SHS«. Na stanovni občni zbor, ki se je vršil v Ljubljani, so svo-?domiselne ženske zaradi lepšega povabile tudi zastop-lce krŠČansko-mislečega ženstva, dasi so pač v naprej edele, da sporazum na temelju njihovega programa ne
bo
mogoč. Zato bi bile pač boljše storile, ako bi bile iz
ys.e2a početka ostale same med seboj ; ako pa so že ho
tele
, varovati neki videz, naj bi ga bile varovale do onca in spoštovale tuje prepričanje vsaj v toliko, v ko-i 'kor to zahteva olika. Pa to le mimogrede.
Dve točki sta predvsem, ki nepremostljivo ločita ba ženska tabora : nerazdružljivost zakona in popolna, ^ezpogojna odprava prostitucije kot javne ustanove. °bro vemo, da je tudi med liberalnimi ženami še mno-? takih, ki se v teh dveh točkah po svojem srcu striglo s krščansko mislečim ženstvom. Ne vemo pa, ali nj.°'e Prepričanje sploh zatajujejo ali pa le ne morejo z J!!11 Prodreti — dejstvo je, da v programu Feministične 'Janše ti dve točki nista sprejeti. Program zahteva si-j.r neko varstvo zakona in zavarovanje »družinskega 0,v|ienja na ta način, da se ženi in otroku zagotovi gmotni „ Jtoi; toda to so le besede, ki naj olepšajo usodepolno el°> da je zakon ločljiv, g., Ne prikrivamo si, kako težke žrtve zahteva v mno-2 slučajih neločljivost zakona, toda reševati problem razporoko,'se pravi zlo preganjati z večjim zlom.
Q, Strožja moralna vzgoja po načelu enake morale za {j.a spola, odprava alkoholizma in prostitucije, socialno ^stanje in velikopotezno socialno zavarovanje, za ihujše slučaje pa ločitev — ne razporoka 1 — z brezno gmotno preskrbo žene in otrok, to so pota, ki $k vt*° ozdravljenja zakonov in do srečnega družin-oje?a življenja, ki je mogoče — vsaj za otroke ! le z *ak -n ne krez "iesa. Razen tega je pa neločljivost ^ °na še vedno katoliška dogma in ne vemo, kako bo-kat	1'beralne	žene, ki še vedno hočejo biti
oličanke, zagovarjati pred svojo vestjo, da so načelno stale na razporoko. li§Č rav P°sebno v živo pa zadeva ljudske sloje sta-gr e liberalnega ženstva v vprašanju prostitucije. Preja 'n feministične alijanse namreč nikakor ne zahteva
)asti0
nie«.
"i odločno odpravo prostitucije, ampak le »pobija-Kolikor nam je znano, so doslej vse feministične
sir
socialnega mišljenja si je osvojil.
Dopisi,
^Sanizacije celega sveta zahtevale brezpogojno odpra-j Prostitucije ter je bilo ravno feministično gibanje, ki sprožilo to vprašanje in se borilo zanj z največjo vne-ni čudno, da dela v tem ravno jugoslovanski fe-t aiz®ru izjemo ? Pa to ne briga toliko nas, kolikor mo-br'Sati liberalno ženstvo samo. rj/arn j moramo tu staviti jugoslovanskim feministi-ja$ • eno vPrušanje : Zakaj niste sprejele v program oblv ^°^ne zahteve, da se mora prostitucija v vsaki pr 1 oblastne reglementacije brezpogojno in takoj od-ObJ1*! '• Kakšen interes more vendar ženstvo imeti na Prostitucije? Samo eno je.mogoče: da hoče v0jn ansk° ženstvo zunaj v strelskih jarkih življenjske tutke !nict' trume brezbrambnih in brezpravnih prosti-to a’ u.°Sih zapeljanih in izgubljenih ljudskih hčera, za-PrCc[d Je ono samo s svojimi hčerami v zaledju varno surovim moškim nagonskim nasiljem.
"a r eg*ec*e na to, da iz moškega ravno sankcionirale star^?^an°st v zvezi z alkoholizmom napravi zver, kriti 1S^e Kberalnega meščanskega ženstva, ki se hoče •'ost Zf ^tom svojih lastnih nesrečnih sestra, narav-stirarn	Proti	temu	stališču	najslovesnejše	prote-
kega .° ne samo s krščanskega, ampak s splošno človeš-Pote’n Soc'alnega stališča ! Ako že morajo biti žrtve, Deha meščansko ženstvo pač nima nikake pravice, da tev s aPrej proletarke. Mi pa zastopamo stališče, da žr-"letat Uc sme ak vsaj Prostovoljno in namenoma Četn Se "o sme žrtev v žrelo zmaju pohote. Mi ho-ho^er marveč’ da se temu zmaju napove neizprosen boj, bčere	ga	ubijemo! Potem bodo tudi meščanske
Ve"sk ln,.Zenc varne pred njim. Zato pozivljemo jugoslo-Progr° ,eralno feministično ženstvo, da sprejme v svoj Mit,|Ciani tusno in točno opredeljeno zahtevo, da se pro-S° lahk javna ustanova brezpogojno odpravi. Tukaj ^inje „ 0 katoličanke, pravoslavne, protestantinje in ži-
lahk tuvna ustanova brezpogojno odpravi. J 'ie n° ^ab>ličanke, pravoslavne, protestantinje it R‘Pje °P°lnoma enega mnenja in kot ženske in femini-v°stit ra?ega mnenja sploh biti ne morejo in ne smejo. veti$ke^a‘ Prostitucija je vir in znamenje modernega
Zagorje ob Savi. Trboveljska premogokopna družba, pardon g. Skubic, so se zopet enkrat dobro »odrezali«. Za takozvani »Barbara šiht« so žrtvovali rudarjem en cel dinar. Seveda to samo kopačem, tisti pa, ki ne nosijo tako velikih sarž, so le pare šteli! Bog ve, kje so našli gospodje delničarji merilo, da primerjajo dinar z nekdanjim predvojnim goldinarjem. So pač Skubičev stric poleg, oni pa že vedo, kaj je zdrava valuta. Živijo dinar ! Živijo trb. družba !
V nedeljo pa vsi volit zaupnike, ki ste si jih na zadnjem sestanku izbrali. Kandidate Vam ni narekovala strankarska strast, zato gre lahko vsak brez pomislekov z Vami. Postavili ste može, ki bodo v resnici pripravljeni Vas braniti pred širokim, vedno odprtim žrelom, za-jedalcev in izmozgovalcev, ki so v ofenzivi. Strnite glasove in udarili boste na pravo mesto. Na delo !
Celje. Miklavžev večer Jugoslov. strokovne zveze v Celju, se je izvršil z nepričakovanim uspehom tako 2. decembra, ko je bilo obdarovanih 120 revnih otrok s praktičnimi darili, v skupni vrednosti okrog 25.000 kron, kakor tudi dne 5. decembra, ko je Miklavž obiskal na družabnem večeru člane Jug. strok, zveze in somišljenike, zopet z bogatimi darili. Že po pripravah je bilo soditi, da bo JSZ v Celju priredila nekaj, kar še naša dvorana ni videla in kdor je od bližje videl delo članstva, mu je srce utripalo veselja nad delavnostjo in agilnostjo, v kateri so člani kakor članice, kar tekmovali med seboj. Gostje so laskavo hvalili dekoracije odra. Da so bile vsem všeč posamezne točke, nam je pričal aplavz. To je bilo v zadoščenje prirediteljem, ki so parkrat delali čez polnoči in vneto zbirali prispevke in darove.
S to prireditvijo je pokazala JSZ v Celju svoje življenje in uspehe tihega dela, kar je pritegnilo novih mladih moči v našo organizacijo.
Podpisano tajništvo se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z darovi ali z delom pripomogli na uspehu »Miklavževega večera« JSZ v Celju.
Zahvale revnih obdarovanih otrok in njih starišev, katere je sprejelo tajništvo JSZ, gredo vsem p. n. darovalcem.	Tajništvo	JSZ	v	Celju.
Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1.
Premogovnik v Lesah pri Prevaljah.
Dne 5. X. 1923 je vložil posl. Kugovnik interpelacija na ministrstvo za šume in rude v zadevi premogovnika Leše pri Prevaljah. V vlogi navaja slabo stanje tamoš-njega podjetja in povdarja, da bi se to slabo stanje moglo popraviti le z večjo produkcijo. Zato pa bi bil potreben mali kapital, ki bi bil na razpolago sedanji upravi premogovnika, da bi se na ta način mogli odpreti novi viri premoga.
V interpelaciji se je stavilo vprašanje na merodajne ministrstva, ali so voljna v tem smislu premogovnik podpirati, eventuelno posestnike premogovnika prisiliti, da se začne intenzivneje delati in na ta način pomagati delavstvu in celi občini.
Po dvamesečnem čakanju je dotično ministrstvo odgovorilo v tem smislu, da je po informacijah, ki jih je dobilo ministrstvo, življenjska doba premogovnika na Lešah zelo kratka, in da za odprtje novih virov premoga stojijo nasproti take težkoče, da je dvomljivo, če bi se sploh kapital, vložen v to podjetje, rentiral. Sploh pa pride dotični premogovnik v kratkem času nazaj v roke grofov in se dela ravno sedaj na to, da se dvignejo sekve-stri. Ministrstvo trdi, da bi bil v tem slučaju vpliv vlade na lastnike premogovnika jako majhen, in da bi bilo več ali manj od dobre voljo grofov odvisno, ali bodo investirali v podjetje nov kapital ali ne, ker se jih prisiliti k temu ne more.
To v informacijo delavstvu dotičnega premogovnika in vsem, ki se za to interesirajo.
Odgovor vlade je zopet nov dokaz, da naše oblasti v vsakem slučaju služijo kapitalistom, za delavstvo jim ni prav nič mar.
"stva enjstva sPl°h hi kdor je za ravnopravnost •las i. ’ 'nora prostitucijo brezpogojno odklanjati. Za krK'..............................................
ka*?r^ močnejšim. Jugoslovanski feminizem naj tu po-
vs, unskosocialen list pa velja poleg verskega ... ni socialno stališče, da je treba slabejšega zašči-
^dpetiim^6 toplice. Gospa M. G., zaposlena v tovarni njeni °Vi’ Rimskc toplice, je dne 6. t. m. dala prinesti 1)0 stvar S^. e*avk' A- M. °d bližnje gostilne neko ostud-!Navcu ’ 1 ]e Poten osebno nesla v tovarno nekemu dfUU ^iklavža«. Gospa je lahko hvaležna do-Gosrn a^cu’ 'e odstopil od sodnijskega postopa-*atl' Pri	n-'Site. zast°nj plačevali oziroma bili organizi-
*Yar' ste Cia h demokratih 15 let. Kaj ne da, take tem nriC T1 u^' ' Vsem, ki so imeli kaj opraviti Stvari niso rfr VC^ Pamet* in dostojnosti, ker take
Nekdo, ki se je mnogo mudil po Slovenskem, je rekel: »Vsa, Slovenija je raj; kazijo jo le pijanci, katerih ni nikjer toliko videti kakor tukaj— V naših vrstah ne sme biti pijanca!
Bralcem!
No kakšni so uspehi »Tiskovnega tedna«. Upamo, da so se prav povsod dobro potrudili in tudi mnogo naročnikov pridobili, kjer pa so bili morda kaki zadržki ali zapreke, da niste mogli razviti celotne agitacije, ali pa, da ni uspeha, pa določite nov teden ali vsaj dan za nabiranje naročnikov sedaj pred novim letom in tako popravite zamujeno.
Pošiljajte uredništvu dopise iz Vašega kraja. Če je v »Pravici« večkrat dopis od Vas, jo bodo doma čim raje brali.
Pišite nam kaj pravijo naši bralci o »Pravici«, Ali so zadovoljni z njo ? Ali bi morda radi, da bi »Pravica« donašala kake stvari — novice in beležke — katerih sedaj nima ? Ali morda lahko katero sedanjih rubrik izpustimo ? Uredništvo bo prav rado ustreglo vsaki želji — seveda kolikor bo moglo. Saj veste v kako skromnih razmerah živi »Pravica«.
Pač pa bo tako dopisovanje list napravilo še bolj domač in prikladen za naše delavstvo. Neprestan stik uredništva z zaupniki iz vseh krajev, kjer je list razširjen. je neprecenljive vrednosti za dobro urejevanje lista. Krščanski socialisti, združite se !	Urednik.
Dr. P. A. T.
Socializem in vera.
3. Ali je bil Jezus Bog ?
»Naprej« in g. Bernot trdita, da Kristus ni bil Bog ampak samo človek. Ravnotako »Naprej« in g. Bernot trdita, da je bil Jezus poštenjak, ki ni hotel lagati. Iz Jezusovih lastnih izjav, ki sem jih navedel v »Pravici« z dne 8. novembra t. 1. je razvidno, da je Jezus o sebi rekel, da je Bog in to je rekel mož, o katerem celo »Naprej« in g. Bernot priznavata, da ni hotel lagati. Jezus trdi pa o sebi ravno nasprotno, kar trdita »Naprej« in g. Bernto. Ostane torej le ena možnost, da lažeta oziroma lepše povedano, da se motita »Naprej« in g. Bernot.
Na to »Naprej« ne ve druzega odgovora kakor, da pove staro smešnico, kako sv. pismo priporoča obeše-nje. Na nekem mestu namreč pravi sv. pismo o Judežu : »Šel je in se obesil«. Na drugem mestu pa čitamo : »Pojdi in tudi ti tako stori«. Vsakemu, ki zna čitati, je jasno, da besede sv. pisma : Pojdi in tudi ti tako stori, ne pomenijo druzega, kakor, da naj posnemamo usmiljenega Samaritana ob tej priliki so bile zgovorjene. »Naprej« naj bo tako ljubezniv in prijazen ter naj o vsaki izjavi Jezusovi, ki sem jo navedel v »Pravici« z dne 8. novembra dokaže, da sem ji podtaknil tak napačen pomen, kakor ga smešnica podtika besedam : Pojdi in tudi ti tako stori. Obljubljam mu, da bom v »Pravici« takoj popravil zmoto, kakor hitro mi jo bo »Naprej« dokazal,
4. Čitanje sv. pisma.
»Naprej« se dalje jezi, češ, da uči katoliška cerkev, da sv. pisma ne smejo čitati vsi kristjani in pa da ga ne smejo razlagati po lastni pameti. Katoliška cerkev nikdar ni absolutno prepovedala branja sv. pisma. Ona nasprotno branje sv. pisma priporoča, samo s tem pristavkom, da mora biti pri ljudskih izdajah zraven vsaj kratka razlaga. Tako ravna po zgledu Jezusovem, ki je v shodnicah razlagal Judom preroke, kakor n. pr. v Nazaretu preroka Izaijo, ki je prorokoval o njem samem. Istotako je Kristus razlagal sv. pismo obema učencema, ki sta šla v Emavs. Nikakor bi ne bilo potrebno tako razkladanje, nikakor bi ne bil Jezus odkrival še posebej skrivnosti svojega kraljestva, ko bi bilo vse popolnoma umevno in očitno v sv. pismu. In naravnost nas uči sv. Peter : »To vedite najprej, da se nobeno prorokovanje pisma ne godi po lastnem razlaganju«. (II. Petr. 1, 20.) In kdo ima pravico razlagati ? Sv. Cerkev. Kajti Jezus, ki ni hotel lagati, kakor to priznava g. Bernot sam, je rekel : »Pojdite in učite vse narode«. (Mat. 28, 19) Ko bo enkrat »Naprej« dokazal, da je napačno ravnal Jezus, da je napačno govoril sv. Peter, da je Jezus preklical svoje naročilo : Učite vse narode, tedaj bomo dali Napreju prav in bomo seve drage volje preklicali svojo zmoto v »Pravici«. Kam privede človeka lastno razlaganje sv. pisma imamo najlepši zgled pri Lutru pa tudi pri g. Ber-notu. Sv. pismo pravi : »Brez vere je nemogoče Bogu dopasti«. (Hebr. 11, 6) in isto sv. pismo pravi: »Vera brez del je mrtva«. (Jak. 2, 26) Martinu Lutru se je prvi stavek tako dopadel, da je rekel, za zveličanje je potrebna samo vera, ne pa dobra dela. G. Zvonimirju Ber-notu se pa drugi stavek tako dopade, da vedno in vedno jpoudarja, da so potrebna samo dela in dejanja, vera pa je odveč. Katoliška cerkev pa pravi : Potrebna je vera, potrebna pa tudi dobra dela. Kdo izmed teh treh ima prav, lahko vsak čislani bravec sam dožene.
Tedenske novice.
Komunist Triša Kaclerovič, voditelj srbskih komunistov je bil na agitacijskem potovanju v Sloveniji. Imel je več zaupnih sestankov. Radikalna vlada mu je šla zelo na roko. Zelo je bil zadovoljen z dr. Lemežem. Slovenski delavci, kaj se vam zdi ? Kmalu bodo komunisti z ostalimi svobodomiselnimi brati klicali »Obznano« na klerikalce.
Živijo! »Radikal«. Kdor le površno pogleda v razdvojenost in razdrapanost slovenskih svobodomiselnih, razrednih, socialističnih in drugih delavskih organizacij, ki jih je toliko, da jih ni moč našteti, mora plakati nad razdrapano delavsko organizacijo. V to splošno zmedo je sedaj posvetila nova »delavska« luč — g. Anton Pod-bevšek, znani slovenski pesnik. Izdaja »Radikala«, ki je politično glasilo delavnega ljudstva kakor beremo v podnaslovu. To »delavsko« glasilo je pred vsem napovedalo boj »Jadranski banki«. To je prva otčka njegovega programa. Ubogi Kamenarovič sedaj, ko se ga je lotil Pod-bevšek. Druga točka »Radikalovega« programa je, da bo »zastopal smer najmočnejše državotvorne stranke in nas seznanjal z radikalno zgodovino in mentaliteto«. Delavci, kaj to je program ! Upamo, da »Radikal« ne bo našel prav nobenega bralca med slovenskim delavstvom. Bivša, socialista, komunista, radikala pri Jadranski banki in sedanja radikala brez Jadrnaske banke bosta šla s svojim »Radikalom« kakor so jih zapodili drugod. Na račun slovenskega delavstva pa ne bosta neumnosti uganjala.
Komisarja kličejo na ljubljanski magistrat »Jutro«, »Narod« in dr. Lemeževi prijatelji. Vsa sredstva denun-cijacije so jim dobra, samo, da bi oropali mesto avtonomnega zastopstva in dobili vladnega hlapca, ki bi gospodaril z ljubljansko občino po njihovih korupcijskih željah. Tako početje mora vsak pošten Ijubljančan obsojati. Z demokrati, Lemeževci bo ljubljansko delovno ljudstvo pri prihodnjih volitvah korenito pomedlo.
O občinskih volitvah v logaškem okraju ima »Jutro« poročila, ki pričajo, da je bil njegov poročevalec nekdaj v službi avstrijskega poročevalskega urada. Namesto.
Slovenski delavci! Z ENIM glasilom v ENOTNO fronto krščanskih socialistov!
da bi pravico govoril, kako povsod nazaduje J DS, piše zmagoslavju napredne fronte. Resnica pa je, da so bili v Dolenjem Logatcu, Planini in Rovtah liberalci tako neusmiljeno tepeni, da nimajo niti vseh tistih pristašev, ki so jim bili desetletja zvesti. Na Rakeku, ki je bila vedno liberalna občina, so zmagali samo z glasovi orjuncev, carinikov, obmejne policije in uradništva. V Gorenjem Logatcu so nazadovali za celih 20%. Edino v Zireh so od zadnjih volitev napredovali, toda ne vsled privlačnosti centralizma, kakor pojo Belgradu na uho ampak vsled nesoglasja v naših vrstah. To svojo zmago bodo pa drago plačali.	___
Nova poplava je pretekli teden grozila Sloveniji. Ljubljanica je tako narastla, da je bilo Barje zopet pod vodo. Istotako so tudi kamniška Bistrica, Rovšca in Ra-domlja zopet prestopile bregove. Polja in travniki okoli Trzina so bili popolnoma pod vodo. Na Sušaku je bila 5. t. m. strašna nevihta, ki je porušila most, ki veže Sušak z Reko. V Gornji Italiji je nova povodenj uničila več vasi.
Ministra v Sloveniji. Ministra Vujičič in Trifkovič sta obiskala Slovenijo. Ogledala sta si kraje, kjer je povodenj napravila največje nesreče. Da bi le temu obisku sledila izdatna pomoč.
Želje ljubljanskih komunistov in njihovih zaveznikov demokratov so splavale po vodi. Dr. Perič ni podal demisije in mirno županuje dalje, vesel, da se je znebil komunističnega priveska, ki je itak le oviral vsako smo-treno socialno politiko v občini. Zato se dr. Lemež in dr. Žerjav silno jezita.
Demokrati v »Jutru« in »Narodu« zelo hvalijo dr. Lemeža, ker je izstopil iz zveze delovnega ljudstva. Delavcem se pa ta hvala zdi zelo sumljiva. Jasno je, da dr. Lemež ni storil tega koraka na zahtevo svojih volilcev, ampak je dobil ukaz od drugod.
SKSZ v Ljubljani in v Mariboru sta imeli svoje občne zbore. Oba občna zbora sta dokazala, da se katoliška prosveta prav lepo razvija. Oba občna zbora sta bila številno obiskana. Povdarila sta, da hočeta krepko in odločno izvrševati resolucije zadnjega katoliškega shoda. Predsednikom SKSZ v Ljubljani je izvoljen dr. Jakob Mohorič, v Mariboru pa dr. Josip Hohnjec.
Zadružni tečaji bodo prihodnji teden ; 27. dec na Igu, 2. januarja v D. M. v Polju, 3. januarja v Dobrovi pri Ljubljani.
Škof dr. Josip Srebrnič je bil na praznik 8. dec. posvečen v ljubljanski stolni cerkvi. Posvečevavec je bil ljubljanski škof dr. Jeglič, asistenta pa škof lavantinski dr. Karlin in pomožni škof dr. Lang iz Zagreba. Novi Krški škof je učenec velikega svojega prednika dr. Mahniča.
V Ameriki se že pripravljajo na volitev predsednika. Listi poročajo, da bo na demokratski listi kandidiral \Villiam Gibbs Mc Adoo, na republikanski pa sedanji predsednik Cooldige.
Mussolini je nenadoma zaključil laški parlament. Vsi trdijo, da je to znak nenadne slabosti tega teatraličnega diktatorja. Če se mu bo posrečilo dobiti zopet ravnotežje, bo menda sklical skupščino k novem zasedanju, sicer pa bo moral v volitve.
Državni uradniki bodo dobili v novih dvanajstinah 200 miljonov za poviške, ki ji predvideva novi uradniški zakon in za predujem, ki ga bodo menda dobili ob novem letu. To bo majhna kapljica v morje uradniške bede in trpljenja.
Za oškodovance pri zadnji povodnji v Sloveniji in
na Hrvatskem je vlada odobrila 6 miljonov dinarjev. Da bi se le znesek hitro razdelil in uporabil, predno pritisne najhujši mraz in nov sneg.
Angleška vlada po najnovejših vesteh ne namerava odstopiti ampak počakati kaj porečejo novoizvoljeni poslanci. Mnogi pa sodijo, da bo mesto premier ministra zavzela druga osebnost.
V Mehiki je zopet revolucija. Vstaši so se polastili glavnega mesta države. Boji med vstaši in vladnimi četami se nadaljujejo z vso srditostjo. Poročali bodemo, kakšen bo konec tega krvoprelitja.
Turki in vlada. Kakor je za vidovdansko ustavo Pašič kupil bosanske Turke, tako je sedaj napravil kupčijo z onimi iz Južne Srbije. Ta »špas«, ki ga izvaja Pašič s Turčini, bo stal državo zaenkrat samo 20 miljonov dinarjev, ki bodo izginili v brezdanje žrelo turških begov. Pa pravijo, da pri nas ni korupcije in da revnim slojem ni potreba organizacije za borbo proti oderuhom.
Stanovanjski najemniki so zborovali v Zagrebu dne 8. in 9. t. m. Zbor je sprejel enako resolucijo kakršno so sprejeli najemniki v Ljubljani.
Pravico?
V znamenju koncentracije naprednih sil. Klub J DS in klub »Jug. zajednice« v občinskem svetu ljubljanskem, sta se združila in imata odslej skupne seje. Vsi pričakujejo, da se združenim naprednjakom kmalu pridruži tudi dr. Lemeževa grupa. Razgovori med zastopniki dr. Le-meževih prijateljev in »Jutrovci« so zelo pogosti, še bolj pa prijateljski.
Delavec! Sleherni dan se vprašaj:
Ali redno plačujem Ali redno čltam Ali redno dopisujem v Aii zadosti agitiram za
Ameriški kapitalizem.
Ameriški kapital je popolnoma zadovoljen s svojo usodo. Iz raznih poročil je razvidno, da ima ameriški kapital dovolj vzroka za svojo zadovoljstvo. Dividende rastejo, dobički se kupičijo. Preskrbljenim gospodom ak-cijonarjem se ni treba bati nobene krize. Tudi začasa slabe letine bodo imeli dovolj jesti in piti ter streho nad glavo. Zanimiva so finančna poročila nekaterih industri-jalnih korporacij za zadnjih devet mesecev. Deset takih korporacij je imelo v zadnjih devetih mesecih nad 164,000.000 dolarjev dobička. V istem času lanskega leta je znašal dobiček le nekaj nad devetdeset milijonov dolarjev. V treh četrtinah leta se je čisti dobiček povečal za več kot sedemset milijonov dolarjev, oziroma za malenkost 82%. Seveda, pri tem ne pridejo vpoštev male tovarne in male korporacije. Pri vseli teh velikih korporacijah je uveden openshop, oziroma takozvani ameriški shop. Ravnateljstva ne trpe med delavci nobene organizacije.
To so med drugim United States Steel Corporation American Telephone and Telegraph Company, Inland Steel Corporation, National Biscuit Company in Colora-de Fuel and Iron Company.
Te velekapitalistične organizacije so znane, da ljudi najbolj nesramno izkoriščajo, da jim odrekajo pravico do organiziranja in da jim odrekajo vse politične pravice.
To so najhujši izkoriščevalci v Združenih državah.
Večji del njihovih delavcev mora še vedno garati po dvanajst ur na dan.
Pri National Biscuit Company, so uslužbene večji-del žene in deklice, ki delajo za veliko manjšo plačo kot moški ter brez izjeme po dvanajst oziroma deset ur na dan.
Gospodje delničarji, ki uživajo po Parizu, Londonu in Kajiru vse sladkosti tega sveta, imajo dovolj vzroka pritoževati se nad »nasiljem« in »nezadovoljstvom« predrznih proletarcev’.
I
I
Kot zadnje sredstvo je porabil poveljnik Custer volno zvijačo. Poslal je po dva vjeta Indijanca in jima pokazal prazno, dobro zamašeno steklenico, v kateri !6 bilo prej olje za usnje. »Vidita, v tej steklenici je vajin* usoda in usoda vsega vašega plemena ; vjel sem č!o; veške osepnice in jih tukaj noter zaprl. Dobro vesta, kf se je zgodilo s plemenom Panijev, kojih kosti se beto0 na preriji. Če se do solnčnega zahoda vsi skupaj ne spravite proč in ne prenehate s sovražnostmi, bom st£' klenico odprl in spustil osepnice ven. Sedaj pa glejta-izgineta !«
Ni jima bilo treba tega ponavljati, hitro sta .io na' vrla in povedala v taborišču, kakšna nevarnost jim Pre[|' Indijancem so bile osepnice znane kot najhujši sovražni j" ne dolgo in nobenega ni bilo več tam, posadka je rešena. Custer je ves čas življenja v očeh Indijance' »veliki poglavar osepnic«.
KUPUJTE PRAVICO!
»Pravica« se dobi v prodaj v trafiki Šterko^1 Dunajska cesta.
Pri trgovcu pazi na znamko in vtisnjeno besedil
GAZELA MILO
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni ^ vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka^ Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v
’ o let
palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. — r«-11 jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in
Zahtevajte »PRAVICO" po vseh gostilnah in javnih lokalih, posebno še v industrijskih krajih!
Za pouk in zabavo.
Zavednost mazača.
Neki mazač v Jeni na Nemškem je prodajal v tržni lopi zdravila ; vpil je, kar se je dalo, a ni dosti izdalo. Celo nasprotno je moral slišati, očitali so mu, da njegova sredstva niso za nič. Tedaj pride mimo lope profesor Teichmeyer, znan zdravnik ; in takoj zavpije prodajalec : »No, ljudje, da boste videli, kako dobra so moja zdravila, bom vprašal znamneitega gospoda profesorja !«
Ko je prišel Teichmeyer čisto do lope, mu je mazač zaklical latinski izrek : »Mundus vult decipi, ergo deci-piatur — svet hoče, da ga goljufamo, zato naj pa bo goljufan —, ali ni res gospod profesor ?«
»Seveda je res«, je profesor odgovoril.
»No, ali slišite, neverjetni Pomaži? Gospod profesor sam je rekel, da je res, da so namreč moja zdravila dobra !«
Skoraj lopo so mu prevrnili, tako so navalili nanjo.
Vojna zvijača.
Leta 1886 so oblegali Indijanci v teritoriju Dakota vojaško postajo ; samo par patron je bilo še v trdnjavici, živil nič, na pomoč ni bilo misliti. Kdor Indijance pozna, ve, kakšna smrt je čakala posadko.
lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici j zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi čl. z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno v-r nost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 130,000.000""
GOSPODARSKA ZVEZA
Z. Z O. Z.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 29
1. Blagovni oddelek:
a) poljedelski pridelki in mlevski izdelki,
b) krmila,
c) kolonijalno blago.
2. Kmetijski in strojni oddelek:
a) poljedelski in drugi stroji
b) semena, umetna gnojila,
c) cement, bencin,
d) galica, žveplo.
3. Mesni oddelek:
a) izvoz goveje živine >n prašičev,
b) tovarna mesnih izdelkoVi
c) hladilnica,
d) izdelovanje umetnega ledu.
4. Lesni oddelek:
a) nakup in prodaja lcSj ter oglja,
b) lastne parne žage, lastna parketna tovarna.
5. Vinski oddelek:
a) domača in tuja vina v sodih in buteljkah,
b) vse vrste žganja, konjak, špirit.
Telefon 137. — Brzojavke: Gospodarska Ljublj*11*
»•••O«
I
I. delavsko konsumno
priporoča svojim ljubljanskim članom:
Nečlanom se ne daje. Kdor želi postati čian, naj se prijavi v poslovalnici, ali pa v pisarni Kongresni trg 2. Člani dobe koncem lela 3°/o popust, — dobiček, ki ga napravi zadruga je pa last zadruge in v korist vsem članom. --------------------- Na upanje se ne daje.
• •••
Člani iz dežele naj poselijo naše poslovalnice, kadar pridejo v Ljubljano.
A
društvo v Ljubljani
l Svojo kuhinjo na Kongresnem trgu št. 2, kjer dobi vsak član solidno postrežbo-Kosilo: Juha, meso, 2 prikuhi 9 Din., — večerja Din. 650.
2. Svojo tOČilniCO ravnotam. Nikogar se ne sili k pijači, članom se pa postrezi s ceno in dobro kapljico.
3. SvOjO manuffakturno zalogo V bivših prostorih Kleinmayer Bambergove trgO' vine na Kongresnem trgu. Člani naj se prepričajo, da so tu najceneje postrežen* z dobrim in trpežnim blagom.
4. Poslovalnice: Dunajska cesta 36 — Zaloška cesta 15 — Celovška cesta 1 Vič-Glince, kjer dobe vse v gospodinjstvu potrebno blago.
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej