Pesni.
I.
(To slovesa)j.
-Ljubljeni mož, iz tvojih rok
Na jug me je odnesel vlak,
Dozdevalo se mi je, ah.
Da vpregel vanj se sam je vrag
Ti lepi jug, moj cvetni jug,
Pozdravljam te in gore vas!
Prijatelji, ne vprašajte.
Zakaj mi resen je obraz . .
II.
(Uteha)
Sedaj izjokaj se, srce,
Nikdo se rogai ti ne bo.
In vzdihe tvoje v črno noč
Ponese veter se sebo :
Ponese ti jih črez gore,
Aj črez gore na raven svet,
Tam, kjer kot v sanjah ziblje se
Premnogim rožam rosen cvet.
Te rože spavajo sladko,
A nekaj v snu šepečejo,
Xad njimi zvezde plavajo,
Poslušajo, trepečejo . .
III.
Napišem naj mu jiisemce
Iz Kranjske te jioljanc.
Tako sladko, tako lepo.
Da v srčece ga gane . , ,
Ne, ne, naj odložim pero.
Naj idem v gozd, na jiolje ! -
Neskončna, kot ta širok svet
Po tebi moja boljše.
Pretesno mi je pisemce,
Pa veter naj moj sel je,
I,askaje se ti naj pove
Presrčne moje želje . , .
In zvezde naj pošljejo
Na večer v okno tvoje,
Te zvezde, ki tolažijo
Srce otožno moje.
In v duši tvoji vstaja naj_
Prelep spomin ti takrat.
Po meni naj drhti srce
Od bolečin ti takrat !
Vida.