Ppštno tekoči račun št. 24. - Conto corrente con la posta. Posamezna številka 20 stotink. Izhaja : vaako soboto in četrtek popoldne. Stane za celo leto 15 L. „ pol lcta 8 „ « četrt „ 4 „ Za inozcmstvo celo leto 35 L No nuročila brez do- poslanc naročnine sc ne morcmo ozirati. Odgovorni urcdnik: Polde Kempcrlc. mwzmia Št. 7 V Gorici, v soboto 24. januarja 1925. utovm. Nvfronkirana pisma se nc sprcjetnajo. Oglns s? računajo po dogoi or in se phičajo v nap/ ej List izdaja konsorcii „GORJŠKE STRAŽE* Tisk Zadrnžne tiskarne v Gorici Rivn Piazzntta Ši. 18. Uprava in urednistvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). — Spoznanje zmaguje. V današnji stevilki »Goriške Stra- j žt'« priobčujemo besede, ki iih je na- \ lisal bivši generalni civilni komisar j zospod Mosconi o slovenskcm šol- ! stvu. Mož, ki je več let vladal iz Tr- I $ta primorsko deželo, pravi: »Slo- vens fcc sole mora vlada otvoritl VSAJ turn, kjer živc narodne munišine str- nieno na svojcm ozemlju. To zahteva korist družin in korist ljudstva.« Polretmo \c, da poudarimo pomen riki. Kuko je torej mogocc, da zahteva isti Mosconi za naše Ijndstvo slo- vens fco šolo? Kciko naj si tolmačimo, da se je dvignil celö on proti šolski reformi GentUeja? Tezki morajo biti ruzlogi, da nastopa Mosconi proti politiki vlade, katero podpira. za ka- tero v senutu stalnq glasuie. katere delo drngace hvali in odobruje. Mo- sconi je moral biti prepričan, du je Gentilejeva sotska reforma res strašen vogrešek, preden je napisal svojo sodbo in obsodbo. Preprican je moral biti, da je novi solski zakon res nezmiseln in tako ovitno škodljiv državi, da je dolžnost Italijanov sa- mili nastopiti proti njemn. Drngače b> ne bV previdni in oprezni Mosconi NIKOAR napisal gornjih besed proti Gentilejevi reformi. Mi se izjave senutorja Mosconiia iskreno veseUmo, zakaj potrdila nas ie še holj v naši veri, da se bo šolski zakon prcj ali slej zrnsil. 0 priliki ffovora poslanca Besed- rtjakii smo poročali, da so v prilog Ji''šcga šolstva pisali največji liberal- ni dnevn'ki Italije. Danes ie na vrsti fasizmn prijazni Mosconi. Ako se zač- nc siriti odpor proti šolski reformi GentUeja cell) med fas:stovske pod- pornike in stopajo na plan italijanski nacionalisti kakor Mosconi. potem je znvga wise pravične stvari skoro gotova. Spoznanje o naši solski kri- vici se širi in zmagufe čedalie bolj v italijanski javnosti. To nas veseli, ker nam dokaznje, da je bil nas boj dober, da je bil pravičen in nspesen. Ni bil a brez koristi obsojena »Gori- ška Straža« pred sodnijo. 7ai pravico slovenske sole bi prenesli z lahkim sreem iečo, katero so nam namenili državni pravdniki in sodniki. Kaj se godi po svetu? Leo Trockij, organizator rdeče ar- ničide sovjetske Rusije, je prišei v hud in oster spor s komunistično stranko. Na zadn.ii seji izvrsilnega fKlborai rusk© komunistične stranke v Moskvi ie dobil Trockij poslcdnji ljpomin, naj se pokori disciplini stranke, sicer da bo izključen in bri- san. Istočfsno so> ruski komunisti vzeli Trockiin mes'to vojnega mini- strai in Trockii .ie'takoj odstopil. V Moskvi so sklcnili, da dovolijo sicer še Trockijii deiovanje v stranki. to- dfli pod strojrim in stalnim nadzor- stvom. da vidijo, ali se misli mož i-oboljšati. Tako se glnsi sklep iz Moskve, ki i^ vzbudil veiikansko pozornot v ce- lem svetu, ker je ime Trockija poleg J-cnina danes znano po vseh dežclnh in državali. Trockii ni navnden člo- v'ek, kntcrega laliko izkl.iuci.io- iz slranke kakor vsakega drugega, tem- v^ž je mož zgodovinskega pornena, 'x"i je vodil ruske delavce in vojaike v okto'brn leta 1917. v revolnciio, niož, ki Je po zniPRoviti rcvolnciii ustva- '"il sovjetski Rusiji večmilionsko ar- niado in odbival z njo več let vse na- Oadc zapadnili drzaiv, ki so hotele l^staviti na ruski prestol zopet carja. Bo] s Kantenevom in Sinovjevotn. Leo Trockij Una torej za koniuni- ste velike zasiuge, bil je poleg Lcnina ^o zadnjega časa njihov priznani vo- ^itclj. Kako je prišel nacnkrat do ta- ko. ostrega spora z lastno stranko? Radi tega, ker je Trockij globoko preprican, dai sta 'ftretja komunisti- '^na intcrnacionala in ruska komu- nistična stranka v zelo slabih rokah in dai so tnozje, ki vodijo ruski pro- letariat, popolnoma nesposobni in škodljivi. Posebno komunisticna vo- ditelia Kamcnev in Sinovjev se zdi- ta Trockiju nevarna za bodočnost komunizina. Trockij trdi, da vodite- l.ii d'inasnjega komuniznia snloh niso komunisti, temveč malomcščaini, ki liočeio vpeljati v Rusijo spet kapita- lizom. „1917. Naukl revoluciie". Trockij j€ spisal celo knjigo pod naslovom: »1917. Nauki revolucije«, v ki'teri dukazuie. da so bili današnji voditelji komunizina vedno enaki. Tudi v letu 1917., ko je bilo treba udariti in planiti z orožjem proti vla- di, ter proglasiti v Petrogradu ko- munistično diktatiiro, tudi tedaj sta Sinovjev in Karueiiev pokazala, da ninvdta' smisla za delavsko revolu- ci.io. Lenin in Trockij sta se morula boriti v tistem času z vso silo proti struji Sinov.ieva in Knnicncva, ki je bila odločno nasprotna vsakenni na- silnernu prevratu. Karncnov in Sino- vjej sta trdila, da je treba preprečiti brezpotrebno prt^livanje krvi. /,ahte- vala sta, naj sc konumisti združijo s socialnimi deiv; krati in naprednimi liberalci ter scst iviio z nihni skupno via do. Sinovjev in Kamenev sta ho- tela parlament z enako volilno pra- vico in u€ koniiinističue diktature. Po lnnenju njune struje ic bil v Ru- siji koinunizein in socializem ncrno- goč, zakaj dežela je po ogromni ve- čini knietska, kmctje pa komunizma ne tnarajo. Ako se kwnunisti pola- stijo s silo vlade, se bodo mogli dr- zc'ti na knnilu Ie z ogn.iem in mečem, nad Rusijo bodo prišli nerniri. lakota bo razsajala v deželi. Krva'va revolu- ci.la nimri zato nobenega: smisla. So- cilizeni jc treba pripravljati polago- ma z mnogoletnim preinišlienim de- Ion. lm\Mt\ sta Lenin in Trocky. ',]\ya-:\ lota 1917. ni mogla struia K'Jmeneva in Sinovjeva zmagati. Louin je b;l v večini. ukrotil ie opozi- ciio in skupno s Trockiiem v.i zavla- O.i-\ v boliševiški stranki. V oktobru 1 v 17. jc sklcnila stranka' oborožen u- por. ki se je popolnoma posrečil. V p.;i.r dich je postal Lenin predsednik Ijiidskih komisarjev in komunisticna stranka ie bila gospodarica Rusije. S-'ino Leninu in meni — pravi Troc- kii -— so ima svetovni proletariiat zr.livuliti, da ie prišlo v Rusiii do ko- !!M.inistične revolucije. Ako bi bili od- ločevali današnii voditelji komuniz- ma, kakor sta Sinovjev in Kamenev, bi,revolucije sploh ne bilo. Po Leninovi smrti. V nasledniih letih se je izkazalo, d'j sta imda Kamenev in Zinovjev v mnrsičem prav. Izkazalo se je, da sc krmunizem nc dd izpeljati kar z e- nim udarcem, najmani pa sevedn z nasiliem. Lenin je bil inteligenten mož in je no parletni.h bojih s kmct- skini Ijudstvoni spoznal. da kmctje kpmunizma ne marajo, spoznal je, r1, ic ncizvršlii.v. Z'ito jc sprcmin.ia'l vedno bolj svoio politiko. Kmetom je moral prcpust'ti zemljo v lastnino, dovolil je svobodno trgovino. vpelial nov denar, vpelial banke in pnstil ka- pit'>listoin, naj ustanove zonct svoje tovarne. Bodoči razvoj Rusije. Politika se jc spreinenila, a Lenin jc ostal na krrnilu do konca svo.iega življenja. Po njegovi smrti ie struja ! Kameneva in Zinovjeva zavladala v stranki in Trockij je ostal sam. Zino- v.vev in Kamenev trdita sedaj, da ie tudi Lenin sprejel njuno politiko in da stn ona in ne Trockii verna na- slcdnika Lenina. V boju, ki je nastal po Leninovi smrti. jc Trockij podlegel. Zmagala je popolnoma zmerna struia in tako moremo trditi, da je v Rusiji začela nova doba. Možje, knterim se je po- srečilo priti na knnilo države, bodo vodili odslcj politiko, ki je prav malo komunisticna in bo postajala vedno Iiolj meščpnska1 in demokratična ka- kor v ostalih znpadnih državah. To je smiscl vsega boja med Troc- kijern in njegovo stranka. to ie po- men Trockijevega: poraza. Padel je zadnji dasiedni revolucionarni kotnu- nist v ruski vladi. Zanmjeni trenutlci. Izza volike revolucije velja Fran- cija kot najbolj svobodomiselua dr- 7,0\a v Evropi. Francosko svobodo- miselstvo, ki se je najbolj uveljav- l.ialo pod ministrovtinjcin Combcsa, Ferya pred štiridcsetimi leti. je za- tiralo Suinostanc, odpravilo verski |)ouk iz sol, izfrgalo verskim organi- zacijam vzgojo mladinc. Velik del krivdc, c'a jc I'rancoska država za- plavala v take struge, leži na fran- coskib, katuiicanili samih. Francoski kalolicizem te clobe je bil prežet s starim dunem fevdalizma. in burbon- stva, živih sil tun je nedostajalo. Ljudstvo ni zajemalo sveže studcnč- nice iz virov krščaustva, pilo je iz mkikuže socialističnih struj, ki so ravno v Frauciji najbolj protiversko vzmerjene. V vojneni in povajnem ča- su jc francoski katolicizem začel odla- gati svojo okostcnelost. Krščanski socialist Marc Sagnicr je neustrašeno oznanjeval, da so francoski katoli- čani zgrcsili pot, ko so se vedno dru- zili s strnnkami tcžkega kapitala in s tern odbili široke plasti delovnega ljudstva od sebe. Marc Sagnier jc za- klicnl francoskim katoličanom, da so /'nnndili u^odnc trenutke. Da ]e irnel prav kazejo ravno sedanje burne dfe- baie v fraiu.-oskeni parlymentu o od- D'.avi francoskega poslaništva pri Va- tikan I!. Herriotovo naßelo. Ko jc po padcu meščanske Poin- c;irejeve vlade prevzel socialist lier- riot vtado, je sicer zavel v državi so- cialen duh, a je prevzel nase tudi ne- sreeno dedscino protiverstva iz prejš- nje dobe. Ministerski predsednik, od- ločen svobodomislec, je tnkoi raz- gkisil svoje načelo. da demokratični državi. ni potrebno vzdrževnti zvez s popolnoma duhovno silo papeštva. Zato naj' se vatikanski poslanik od- pokliče, Francoski katoličani so &e teiiiu zahtcvku odloeno uprli Sklicali so veličaistne zbore po vsej državi; na tisoče in tisoče globokovernih francoskili inoz in mladeuičev se je podpisalo na spomenice, k.kr z-ihte- vajo naj opusti ministerski predsed- nik protiverske, za katoličanc odbi- iajoče politične ix)teze. Olas katoli- škega ljudstva je rnogočno zadonel v poslanski zbornici. Mlada katoliška Prr.Ticija, V.\ cc jc bo1-'!!?, v strekkih jarkih ob Sommi in Marni pod za- stavo Srca Jezusovega za slavo do- lnovine, terja pravice in upoštevanja. Boj v zbornici. Začetkom tekočega tedna. ie prišla poslanska zbornica do razprnve o proračunu zunanjega ininistrstva. Vladin norocevalec ie bil v interesu francoske zunanie politike zato, da se poslaništvo ujxine. Poslaništvo so uvedli radi notranje ne zunanje poli- tike. Spoštovanje do papestva se ne bo v Franciji prav nič zmanišalo, če se prcprečijo diplomatske spletke Vatikana. Ob tej iziavi Herriota sa- mega je nnstal velik hrup med opozi- cijo, ki je po večini iz oportunizma in političnih razlogov proti Herrioto- vemu predlogu. Poslanec Engerand ie pobijal vladni predlog z nnčelnega in narodnostnega stališča, češ, da se bi po takem sovražnem nastopu proti papežu sinatrala Francija za deželo brczverstva in bi se s tern odbili od Francije katoliki vseh prijateljskih držav. Najbolj napeto so pa pričakovali govora večkratnega tninistrskega prcdsedni.ka. Aristida Brianda. Ta je tudi svobodomisclc in steber Herrio- tove politike. Vendar se je obrnil pro- ti Herriotovi vatikanski politiki. Izva- jnl je, da so nnčela sedanjega ministr- skega predsednika. sicer vpoštevanja vredna, a je treba tudi ugodnega tre- nutka za njih udeistvitev. In ta še ni rrišel, ker zahteva vsa niednarodna politika, d'l vzdrži Francija zveze z Vutikinujin, ker daucs Sinatra, ves svet papcštvo za odločujoč faktor v svetovni politiki! Če homo izstavili I>apeževemu nimciju potni list, bo lu.'slednji dan kar dezevalo v zunanja ministrstva vseh držnv polno protc- stov od sv. stoice. Pomislimo tudi na naše katoliške državljanc! Ta govor je silno vnlival na. zbornico, ki ic živahno pritrjevala. Kocka je padla. Vsi ti razlogi pa niso vDlivali na Herriota. Na predvčeranji zbornični scji jc z vsem ognjem izjavil, da bo St ran 2. »OORISKA STRATA« zvest načelom, ki so ga vodila prcj, tudi sedaj, ko odločuje v politiki. Na- pada papeštvo, da ni bilo naklonjeuo Franciji in om-enja boi francoskih škofov proti takozvanim »lajičnim zakonotn«. (V smfesle teh zakonov Cerkcv ne pomeni v Franciji nič več kot kako pcvsko ali drugo prosvetno društvo; v šoli se sploh izključuje vsak verski pauk i. t. d.). »Jaz ho- čcm,« je vzkliknil ob koncu svojega govora, »popolno neodvisnost države, ki bodi gospodarica svojih pravic in svoje zgodovine. To hočem. čeprav me laliko jutri obdolže razkolništva!« Zboniic'i je bila ob ognjevitih bcsedah vsa elektrizirana in je izglasovala Hcrriotu zaupnico. Zdaj ostane odlo- čitev le še pri senatu. Kocka bo pad!a in odiočilo se bo ali doživi Francija zopet viharne dne- ve kulturnega boj:a:, ki bo laliko pre- trescl državo do temeldev. Dva važna dokumenta. Ko je bila na podlagi niirovnili do- govorov vključenih preko pol milijo- na Slovanov v meje itali.ianske držu- ve, so vodilni državniki zaigotavljali, da bo drugorodnim državljanom v It-vli.ii omogočen poixilnoma svoboden razvo.j v vsak em oziru. Te izjave so tudi odgovarjale načelom, ki so jih o- znanjevali politiki vojujočili se držav. Nnčelo bratstva med narodi. nacelo samoodločbc vseh, tudi naivmanjših narodnih manjšin, je donelo na mi- rovnih pognjanjih, na sbodili. na ulici, v dclavniei. Te blesteče krilatice so pa le prekmailu otemnele. Naše ljud- stvo je dianes brez svojih sol, sloven- I ski jezik se pot i ska za gostilniška o- mizja, v slovenskem Ijudstvu vidijo prctirani nacionalisti topoglavo cre- do anailfnbctov, ki ji najbolje vlndaŠ s korobačem. t Slovenska mladina je le po mrvici deležna poiika v materinem jeziku. Kaj pomeni to za, nieno bodočnost vedo najbolj povedati očetje in mate- re, ko s skrbi polnim obrazorn zrejo, kie si bo niibov otrok, ko odraste, po- iska.l kruha. Naj le povedo pedagogi, naši uc.itel.ii in vzgojitelji. ka;kšni so napredki v šolah, kjer se udarjajo temelji človekove izobrazbe. če mora učeča se mladina polnga-ti vso svojo pažnjo najprej na jczik. in šele po- tem na vsebino pouka. Mi smo to vedno poudar.iali in skušaili prepri- čati odločilne kroge o pogubnosti ta- kega počenjanja. Naš glas je odnesel veter, ker smo to poudarjali mi. Te dni je pai bi'vsi generalni civilni komi- sar v Trstu senator Mosconi napisaT v svoji knjigi to, kar mi vedno zahte- vamo. Ta visoki uradnik. ki se sam pristeva k prijaiteljem fašizma. pravi: »Po moiem mnenju bi morali vsaj tarn, kjer so drugorodci strnjeno naseljeni, dovoliti slovenske sole. To odgovarja živim potrebam družin in ljudstva. Seveda mora biti italijanšči- na obvezen predmet.« Če mož. ki po- zna resnične razmere trdi kaj take- ga mora vedeti kaj govori. Nočemo o tem dalje razpravijati, ker smo hoteli le ugotoviti, da trezni politiki sodijo drugače kot nestrpneži. Se na en dokuinent, ki podpira na- še Pravične težnjc moramo oix>zoriti. 'l'o je interpelacija faišistovskega po- slanca Lunelija na notranjega mini- st ra. (llasi se tnkole: Kii.i namerava iiotranji minister ukreniti glede dr- žavnega uradnistva v gornjem Poa- dižju, kamor pošilja vlada ljudi, ki ni- so vslcd neznanja nemščine zmožni vršiti svoje uradne dolžnosti; niti niso kos drugi nalogi, ki je torn u- radnikom naložena, iia predstavlja- jo napram ncmškemu prebiva;lstvu državno moč in ugled ltalije. Skoraj neverjctno se zdi, da bi stu- vil fašistovski poslanec tako inter- pelacijo. In vendar je res. V intere- su ugleda države in casti Italije za- hteva naj se te razmerc odpravijo. Ni pri nas tudi točno ista slika? Ni-Ii naš kniet primoran naj'eti tolmača pri vsakotodcnskih opravilih po raz- nih uradib? Ni-li bilo polno uradni- kov veščih deželnega jezika. a so morali proč? Kaliko je slovenskih sinov, ki bi lojalno in zvesto oprav- ljali uradne poisle, a morajo v tujino samo, ker so slovenske krvi? Nastop poslanca Lunellija obsoja tako poli- tiko; obscxia razmerc, ki ubijajo v Ijudstvu spoštovanje do države. Ka- že pa tudi jasen izhod: uradniki naj občujejo z drugorodnimi državliani v njih jeziku, kar pa jc mogoče le te- daj, če se njih jezik v šolah noučuje. Ta: dva dokumenta jasno pričata, da je bila v naših krajih zgrešena po- litika raznih Pisentiiev. Kažejo sc že nekatera znamenja izboiljsanja. To- dia. to bo prišlo hi tedaj, če bodo dr- žavni krmarji uvideli. da se držav- ljanska za-vest vizgaja le z ljnbezni- jo in vpoštevanjem vseh pravic, ne pa s pest jo. DNEVNE VESTI Lov na volivne kroglice, V Ljubljani se je začel silno zani- niiv volivni boj. Listi, ki so do volitev le smesili vero in duhovščino. ki o- znanjuje verske nauke, so zadnje dni naredili veliko dušno »želito«. Zače- li so prilivati kar cele škafe tinte in tožiti, da vera peša. V pozi znanilcev verskih naukov otznanjujejo kaj je prav, kaj ne. Pred volitvaini bodo li- sti, ki so mislili, da bo krščanstvo zginilo, če pišcjo besedo »Bog« z malo začctnico, kar križ natisnili na uvodlno mesto, da bodo vsi verniki me tali kroglice v njih skrinjice. Je res nerodno za proti verske stranke, če duhovniki, kot dušni pastirji opo- zarjajo ljudi, ka;tera stranka ie brez- verska. Dober vzgled. Nek godški listič piše pod naslo- vom »Oospodarska politika tujero'u- cev« (misli na Slovence) o novi stav- beni zadrugi »Naš dom«. Pozivlja Ita- lijane naj začno tudi o^ni s podobnim podjetjem. No, smo pa Slovenci lc še nekaj, če moranio dajati vzgled. Od- boru »Našega doma« pa na.i pošljejo zahvalno pismo. Praznik. Veliki fašistovski svčt. ki se je se- stal 21. t. m., je med drugim sklenil, da se bo šesta obletnica, ustanovitve italijanskih fašijev slovesno proslavi- la. Strankinemu vodstvu ie že naro- čeno vse potrebno, za ta: slovesni dan. Na s]>oredu slovesnosti je tudi pregled strankinih čet. „Somišljeniki" "med seboj. Volivni shodi v Jugoslaviji so po- stali ne le zanimivi, ampak eelo kr- vavi. Ne pobijajo si pa glav le prista- ši nasprotujočih si strank. Tudi »so- mišljeniki« iinajo žc razne misli. Naj- vt'cji razeep se opuža v vodilni srbski stranki, med radikali. Ponekod ima radikalna stranka po dve, celo po tri kandidatne liste. Kandidatje prireja,- jo sluxlc; včasih sta po dva shoda ra- dikalne stranke v en em in istem o- kraju. Ob neki taki priliki je prišlo v vranjskem okraju v Srbiii do krva- vegai pretepa. Sedemnajst volilcev je bilo težko ranjenili. Lena slika raz- nier! Anglcški strahovi. Angleški listi poročajo, da je poli- cija zavohala velikansko zaroto, kl je hotela pognati eclat no angleško vojno brodovje v zrak. Šcst zarotni- kov so bajc že pograbili. V vojnem ministrstvu se cele dneve posvetuje- jo. Ulica pa vpije, da so vso zaroto stulitali Irci. Ce pri nas strela kam trešči, so krivi Slovenci. na Angle- skem so pa vedno ti prcklicani Irci. Ali ni to protipostavno. Pod tem naslovom smo zadnjič obsadili ravnanjc didaktičnega vodi- telja Calligarisa za solkansko šolsko okrožje, ker je prepovedal rabo slo- venskih knjig v soli. Obsodba ni bi- la mogoče izrečena na pravi naslov, ker se je g. Calligaris drža.l predpi- sov, ki jih je dobil od visjih obla.- stev. Vendar pa z vso resnostjo še enkrat ugotavljamo, da jc odredba o prepovedü slovenskih knjig, katere se mora. g. Calligaris, hočeš nočcš, držati, poijav, ki sramöti veliko, svo- bodoljubno kulturo Italije. Nekdaj sedaj Kakor po vsej državi tako so te dni stikali tudi po hišah milanskih soealistov in komunistov. Pri hišni preiskavi v stanovanju enega zmed uglednih pristašev sociailistične stran- ke so zaplenili tudi socialistični pra*- Fran Milcinski: Poldrugi Martin. (Koncc). Mati ga ni razumela, pa .so že drugi Ljudje kričali: »Qori, gori!« in ko je prihitela domov, jc nasla^ le še po- gorišče. Zdaj sta bila brez strolie in mati je rekla: »Sinek Martinek. idi okoli do- brih ljudi, vse kar ti dado, nama pri- de prav!« Spekla mu je pogačo in šel je prosit. V prvi vasi se je zglasil pri šiviljah in se je ženskam čuda smilil. kar raz- jokale so se od samega smeha in mu dale in podarile celo iglo. »Dobra bo,« je rekel Poldrugi Mar- tin, »koj jo nesem materi.« Pred njim je s parom koni sosed peljal slamo, pa si je mislil Poldrugi Martin: »Kaj bi pešal pod iglo, konja ji bosta laze kos kakor jaz!« — pa jo je vteknil v slamo. Pride do doma, rad bi vzel iglo iz sJame, pa je ni več našel; privekal je k materi. Mati ga je potolažila in ga padučila: »Hnigič če kaj takega, do- bis, deni za klobuk!« Spet se je spravil na pot, pa dobi pri kmetu pliižno železo. Poldnigi Martin, bistra glava, ni pozabil ina- terinih besedi, vtikah si ie težki dair za klobuk, pa mu je plužno padlo iz rok in na nogo in mu skarai odseka- lo peto. S krvavimi stopinjami je Co- tal dornov. Mati mu je rekla: »Joj moj sinek Martinek, moj ubožeč, moj siromak, za sabo bi bil vlekel želczo, za sabo!« Spet je šel prosit, priprosil je kos mesa. Naveza! ga je na trak in ga vlekel za sabo. kakor mu ie velela mati, vlekel ga je skoz pesek in prah. Mati je rekla: »Bog te je dal! V zep bi ga spravil!« Poldrugi Martin je odgovoril: »Bog Vas je dal! Poprej bi povcdali!« In ko so mu drugo pot y krčmi porinili polič vina, si ga je vlil v žep. Vesel je prišel domov. »Mati, polič vinai sem prinesel!« »Kje ga imaš?« »V žepn.« — In je imel hlačnico inokro in v škornju lužo. »0 sinek Martinek,« je rekla mati, »v steklenici bi ga bil prinesel!« Spet je šel in je vbogajme dobil dva vatla domačega platna. Pa ga je razrezal na drobne kosce in jih zma- sil v steklenico. »Nak,« je rekla mati. »zame si pre- moder, naj katera druga poizkusi s tabo: oženi se!« Poldrugi Martin je zmeraj rad u- bogal, tudi to pot sc ni branil, lc vpra- šal je, kako bi naredil, da se oženi. »E,« je rekla mati, »v ccrkev pojdi, tain jc dosti deklet, pa malo oči okrog sebe zaženi! Na kateri ti obvise, ti- sto vzemi!« Poldrugi Martin je ročno stopil k mesarju in si kupil volovskih oči; po- tem je šel v cerkev in jih vrgel okrog sebe. Pa je zadel svetnico v altarju, zvrnila se je nanj in ga trdo poboža- la po betici. Privekal je k materi in ji pokazal buško: »Nikarte mati, ne bom se že- nil, prevee boli!« In je Poldrugi Martin do današ- njega dne ostal kar tako in ga katera še lahko dobi. Korajžo, dekleta! Iz knjige »Tolovaj Mataj«. por in sicer prav tistcga, ki ga je bis sam vodja fašistov Mussolini 1. 191L slovesno razvil. Takrat je sc namreč biJ navdušen socialist. Morda bodo iz samega spoštovanja prapor vrnili. V bližini Padove so se fašisti zo- pet lotili starih navad. Nekemu ko- vaču, hudemu nasprotuiku fašistov, so prinesli začetkom tega tedna pre- ctjšcn kozarec ricinovega olja/ in ga prisilili, da je izpil. Kulturni boj na Slovaškem. V prcdzadnji številki smo pisali o pastirskem listu slovaških škofov, ki prepoveduje katoličanom včlanjenje pri protiverskih organizacija'h. Du- liovscina, ki jc pastirsko pismo pre- brala, je izpostavljena preganjanju. Cez sto duhovnikov ie že dobilo po- ziv na sodnijo. Kulturni boi je tedaj v polnern razmahu. Upaino pa, da, bo- do mcrodajni krogi pri češki vladi prišli do uvidevnosti, da se svetili pravic posameznika ne sme mand'ra- ti in tlačiti. Zdrava misei. Prejeli smo nasledtiji dopis, ki nas je v resnici razvcsclil. Dokler ima- nio take fante se nam ni trcba. bati bodočnost: Slovenski fantje-vojaki 13. artile- rijskega polka v Rimu vprašamo in obenem odgovarjamo starišem fan- tov letnika 1905, ki bodo v kratkem vpoklicani pod orožje; kakšno je naj- dražje in najbolj zanimivo darilo, ka- tero zaniorctc dati Vašim sinovoin za odhod v daljni svet? Odgovarjamo Varn mi, ker vemo, kaj je nam daleč od doma najdražje. Najdražje jih za- niorete obdariti s tem, da jih naro- čite na »Naš Čolnič«, »Ooriško Stra- žo« in »Mali list«, ki nas v nedoma- čem svetu vežejo z rodnim kraiem, nam prinašajo novice, nas obvešcajo o gibanju naših društev in nam po- vedo sploh kaj se godi pri nas doma in po ostalem svetu. Vsak fant naj. bo gotov. predno grc od doma, da bo dobival »Naš Čol- nič« in vsaj enega od zgora.j omen- jenih listov, kar mu bode v vojaškem življenju v veliko veselje in korist. Peter Podgornik, Oorica; Ivo Po- javnik, Sv. Lucija; Štoka Vikt., Kon- tovelj; Čič Anton, Postojna; Lipužič Fran jo, Cerkno; Trebcc Josip, 0- strožno Brdo; Plahtua Lojze. Dorn- berg; Krašček Ljubomir, Plave; Šva- gelj Viktor, Lože pri Vipavi; Jurca Anton, Senožeče: Koren Josip, Ba- tuje; Dcvinar Andrcj, Zarščinav Že po novem zakonu. Tiskovni zakon, po katerem so od- govorni za tiskovine razen odgovor- nih urednikov tudi tiskarnarji in staiv- ci, ni se v veljavi. Vendar se zdi, dia ga oblastva, kjer jim kaže, že upo- rabljajo. Ob priliki obletnice Lenino- ve smrti je bil komunisticni list »L'Unitä« zaplcnjen. Kvestura je prc- iskala tiskarno, kjer se list tiska in zaprla lastnika tiskarne. Lei)i izgledi za bodočnost. Saj se bodo vse tiskar- ne in vsi stavci branili tiskati opozi- cionalnoi časopisje. Nehvaležnost je pla^ilo sveta. To bridko rcsnico je na lastni koži preskusil, kakor sain zatrjuje. tudi ncki kopališki uslužbenec v Plymou- tlm na Angleškem. Rešil jc že 42 lju- di iz valov. Ima polna prsa svetinj in celo stenoi častnih zahval in diplom. .lc pa kljub tcmu še vedno vclik re- vež. Nckoč jc skočil za nekim go- stom, ki se je že boril s sinrtjo, v svoji novi obleki, dal je zanjo 500 lir. Rešencc se mu je globoko zahvalil in ga nagradil s — 25 lirami. Pravi, da bo pod tnkimi pogoji opustil svojo rešiteljsko obrt. Pasja stekiina. One 10. jamiaria je mestni konje- derec vlovil psa, katerega so strokov- njaki spoznali za steklega.. Pes se je potepal po okolici ulice Montecucco. Kdor je bil od psa ogrizen ali ve za kaksno žival, ki jo je vklal. naj javi to zdravstvenemu uradu (Ufficiod'i- giene), via Mazzini 7, I. nadstr. Vslcd tega določa mestni niagistrat za do- bo šestih tednov pasji kontumac. Psi '(iOKMSKA STRATA« Sir;hi 3. morajo iineti nagobčnike in se mo- rajo voditi na vrvici. Prestopki bodo kaznovani. Pozor na sieparja ! Pred dobrim mesecem snio poro- čali v »Gor. Straži« o nekem slepar- ju, ki se je izdajal za »Kragelja« in je hotel opehariti več kmetov na Koba- riškem z obljubo, da dobe zastonj krave. Ta tiček se klati povsod po deželi in je v zadnjem času oslcparil moža iz Kala za 75 lir, nekega moza iz bližine Mirna pa za 70 lir. Prcd bo- žičem je tiček opeharil nekega kmeta iz N. Ruta za: 100 lir; predstavil se je za svetolucijskega župana. Neke- ga dne je prejel svetoluciiski župan pismo, v katerem mu osleparjeni kniet sporoča, kaj se je zogdilo. 7a\- pa:n mu je seveda moral odgovoritl, da njemu ni posodil denarja. Zato pazite in ne zaupajte človeku, ki ga ne poznate. Če dobite tička, prijavi- te ga takoj orožnikom! Kaj se godi danes v svetovju? Ravno, ko bo naš list dotiskan, bo danes, 24. januarja, solnce otcmnelo. Pa ne da bi se kaj prav izrednega pripetilo in bi solnce zgubilo svetlobo in bi skale pokale. Astronomi so že vnaprej napovedali za leto 1925. dva solnčna in dva lunina mrka. Mi bomo videli he prvi solnčni mrk, ki bo' trajal od 1 ure 41 miiiut do 6 ure zvečer. V naših krajili se bo videlo le kake tri čctrtine solnčnc ploskc zakrite. Po- polnega: mrka bodo deležni lc kraji v Severni Ameriki in potniki na ladija.h v Atlantskem očeanu, do severne an- glcške obali. Mrki so eden najveličastnejših po- javov v naravi. Dajo se s silno zavi- timi računi določili že za tisočlctja naprej. Nastanejo pa takrat, ko se vrine med solnce in zemlio lunai. Nje- no nebesno telo meče senco na zem- Uo v obliki stožca; ker je luna manj- §a kot zemlja, zato zadene konec te- ga senčnega stožca le del zemeljske- ga površja. Največ ploskev, ki ima 300—400 km premera. Ti kraii ima jo popolen solnčni mrk; so zaviti v tako temo, da ne razločiš, prav dobesedno vzeto, niti prsta pred nosom. Na ne- bu zableste zvezde. ptice umolknejo, cvetke zapro svoje case. V naravi zavlada grobna tišina; to tesnobo jx>- I veča še veter, ki skrivnostno piska skozi temino. Za priproste narode po- meni ta skrivnostno-veličasten pri- zor jezo božjo. Kitajci n. pr. začno razsajati, pse pretepajo. da cvilijo; s krikom hočejo namreč pregnati zle duhove, ki upihujejo dnevno svetlo- bo. Takoj ko mrk neha in posine prvi solnčni žarek, pa oživi na mall vsa narava.. Ti veličastni naravni pojavi so pa neka.j izrednega. V srednji Ev- ropi so. opazovali zadnji popolen solnčni mrk 1. 1887. Prihodnji bo pa šele 7. oktobra 1. 2135! Delni solneni mrki so nekaj bolj navadnega. Tega lahko opazujemo danes. Luna zakrije solnce le deloina; ker za naše kraje niso zemlja, luna, solnce v isti premici. Ker potuje luna od zapada proti vzhodu, se začne solnce temniti najprej na zapadni strani svoje površine. Vse te pojave v brezbrežnein pro- storu vse mini opazujejo učenjaki s posebnimi instrumenti. Danes straži- jo zvedoslovci najbržc že ves popol- dan po svojih zvezdarnah in se divijo večni inodrosti, ki je zagibala ne- skončno zamotani, a vedno do mili- - metra natančno se gibajoei krogotek svetov na njih poteh, dolgih milijone in milijarde kilometrov. Za izseljence v južno Ameriko. Agencija Lloyd Sa.bauda nam spo- roča, da se otvori s 5. februarjem no- va zveza z Ameriko. Uporabljali se bodo nove vrste parniki, ki bodo ime- li samo tretji razred. Parniki so naj- modernejše opravljeni in iina.io pose- bne spalne kabine za dve do tri osc- be, krasno obednico s postrežbo, ka- J dilne, igralne, bralne dvorane, kopa- lišča i. t. d., kar je bilo doslej le pri II. razred u. Nadaljna pojasnila se do- bi.io pri krajevni agenciji v Gorici, Via Contavalle 4. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: Ljudska poso- jilnica v Otaležu v počastitev zlatomaSnika dr. Antona Orejjorcica 50 L.; v isti namen Kmečka posojilnica v Komnu 100 L.; v isti namen Posojilnjca v Oscku 100 L.; Qospo- darsko društvo v Renčah v počastitev dr. Anlona Orejrorčiča, katcrenni so Rcnčani ja- ko hvaležni, 100 L.) Srčna hvala! GOSPODARSTVO. O delitvi skupnih zemljišč. Predpisi o delitvenem postopanju. Omenili smo, da ono, kar je v tern Pogledu veljalo prej, velja se vedno tudi sedaj: nobena delitev se ni izvr- sila in se tudi v bodoče ne bo smela izvršiti, dokler ni povsem točno in na nedvomen način ugotovljeno. kdo je upravičen deležnik. Predpisi, po katerih se pri delitvi postopa in ki veljajo za bivšo gorisko deželo ter za priključeni del kranjske in koroške pokrajine so v glavnem sledeči: Vse delitve skupnih zemljišč se morajo izvrsiti ali urediti ix> tozadev- nih določbah dcželnih zakonov. ki ve- ljajo za dotične pokrajine. Z delitvijo se od!stopijo deleži prej skupnega zemljišca deležnikom v popolno last in svobodno posest. Koliko vrst delitev je? Delitev more biti splošna. nadrob- na ali poedina. Splošna delitev skup- nih zemljišč je delitev a) med bivšimi gosposkami na eni in občina- mi ali bivšimi podlo'zniki na drugi strani (pri nas je to že skoro povsod izvršeno), b) med občinami in občin- skimi oddelki (tudi takih slučajev je malo več pri nas), c) med občino ali občinskim oddclkom na eni in skupi- no posestnikov hiš s posebno usta- novno pravico, s skupino kmetov itd., na drugi strani tudi to pride le redko v poštev v naših krajili) in c) med eno ali več poljedelskimi skupinami (ve- Činoma že izvršeno). Nadrobna delitev je nadaljna deli- tev skupnega delcža, ki ie nastal pri splošni delitvi. ali pa delitev skupne zemljiške posesti sploli med posa- mezne upravičene deležnike. In ti slučaji priliajajo skoro edino pri nas v poštev. I^osamezne skupine gospo- darjev imajo pravico do vžitka na skupnem zemljišču in le med nje se mora zemljišce razdeliti. Poedina delitev je oddelitev in iz- ločitev cnega ali več soupravičencev od skupnega zemljišča, dočim ohra- nijo drugi soupravičenci še nadalje svoio skupnost. Tudi teh slučajev imamo v praktičnem življcnju v naših feralih Ie malo. Sem bi lahko prište- vali one slučaje, ko so bile hiše posa- meznikov zidane na skupnem zemlji- šču, vknjiženem na ime občine, in jih jc vojna vihra porušila. Lastniki ta- kih stavb so morali napraviti precej potov, da so jim oblastva priznala povsem izjcmno lastninsko pravico do dotičnega kosa zemljišča, ker dru- gače bi ne prišli do odškodnine. Pomen delitve. Pri ureditvi skupnih vžitnih pra- vic se morajo upoštevati in uveljaviti posebne navade in razmere. ki vla- dajo v vsakem posamezneni slučaju. Z ureditvijo se a) odločijo dtclcži, po katerih si morajo posamezni upravi- čenci deliti med seboji skupni vžitek, ki se poraja od časa do časa (paša, sekanje drv, pobiranje stelje. košnja sena itd.), ali pa b) se ugotovijo že obstoječe vžitne pravicc in to po ob- segu, kraju in načinu njih rabe, kakor tudi po času, trajanju ali meri njih vživanja. Katera zemljišča so skupna? Pod skupnimi zemljišči v zmislu še veljavnih predpisov razumemo slede- ča zemljišča1: a) glede katerih obsto- JajO' skupne posestne in vžitne pravi- cc med bivšimi gosposkami in občl- nami, ali bivšimi podložniki, kakor tudi med dvema ali več občinami, b) ki jih skupno (ali tudi menjalno) vži- vajo vsi ali le nekateri občani, eden ali več občinskih oddelkov, soseske, skupine kmetov itd1., na podlagi svo- jega oscbnega- ali s posest vom, odno- sno s hišo združenega deleža. Pri tem naj omenimo, da spadajo v to vrsto izrecno tudi on a zemljišča, ki so se prej skupno vživala, pa so pre- šla vsled fizične razdelitve v osebno last in posest, ako ni bila delitev do- voljena od pristojnega oblastva (prej deželni odbor oziroma krajevni ko- misar za agrarnc opcracije), in ako delitev ni vpisana v zcmljiški knjigi. Takih zemljišč je v deželi mnogo. Po nekod so skušali priti potom tožbe vsled priposcstvovanja1 do vknjižbe lastninske pravice, a ni šlo, ker redni sodnik ni pristojen za razsojanje te vrste sporov, ker zakon izrecno pravi, da1 ostancjo nedotaknjene pra- vice, ki si jih je kdo pridobil vsled priposcstvovanja. Zadevo more ure- diti le pristojno oblastvo, ki je vsled kr. odloka z dne 22. maja 1924 St. 751 kraljevi komisar za ureditev obi- čajncga prava, ne pa redno sodisče. Ona občinska zemljišča, ki spadajo k osnovnemu premoženju občine, ki pa jih ne vživajo občani neposredno, marveč jih občine izkoriščajo v pri- log občinskemu prcmožen.iu s tem, da jih dajcjo v zakup ali kako druga- 6e se ne prištevajo med skupna. Kaj je skupno vživanje? Pod skupnim vživanjem zemljišča razumemo: a) skupno uporabljanje sveta za vsako obdelovanje ali za pa- šo, b) skupno pridobivanje trave, tr- stja, lesa, listja, nisine, stelje, šote, itd. F*ri tem ni razlike. če vživanje ni enakomerno, temvee raz-lično po obse- gu, času in načinu rabe ali pa po vzt- valnih deležih. Na zahtevo enega de- ležnika se more s privolitviio obla- stva sprejeti v delitev tudi le enemu izkljiično pripadajoče zemljišče, ie da je to koristno za ixwoljno raz.- * ¦ Teknia med francoskim frankom in italijansko liro. Ko je fašizem prevzel v svoje ro- ke vodstvo Italije, je hotel kar naglo- rna vreči med narod par svojih uspe- hov. Posebno slavo so si fašistovski vodjc obetali odl stabilizaciic it ali- ianskc valute. Hoteli so, da postani lira enaka franku. To sc je za kratko dobo tudi zgodilo. Franco-ski frank je začel nagloma padati in ie obstal pod liro. S pomočjo MorgLinovcga posojila v znesku 100 milijonov dola- rjev si je pa frank knialu opomogel. Lira je pa začela padati. To se pa ne godi šele zdaj, ampak je začelo že v drugi polovici lanskega leta. Vzrok pa ne leži toliko v italijanskih gospo- darskili razmerah, tudi ne v borznih špekulacijah. kakor hoče videti mini- strski svet. Zunanji denarni svet sodi italijansko valuto po notranii državnt politiki. Čc sc Mussoliniju obnese nje- gova toli napovedovana »nornializa- cija«, se bo tudi lira normaliziraia. Potem bodb same posebei odpadle rcizne valutne tckme. Trgovske zveze med Italijo in Jugoslavijo. Konferenca v Henetkah ie skleni- la, da se bo znižala prometna tarifa za les, ki bo prihajal iz Jugoslavije v Trst. Znižala se bo najbrže za 30 od- stotkov na italijanski in na iugoslo- vanski črti. Kaj je novega na deželi? Kanal. V četrtek dnc 22. januarja je novi občinski svet izvolil župana in pod- župane. Za: župana jc bil izvoljen e- noglasno Angeli Karol. Za podžupane so bili izvoljcni: bivši župan Bavdaž Kristjan in Berlot Franc, za namest- nike Qorjup Franc in Lovišček An- ton. Po enem letu in pol imamo zno- va domačinc na čelu naše občine. Ob- činskemti svetu in novemu županu ter novemu občinskcmu odboru želi- nio, da bi upravljal našo občino v za- dovoljnost občinarjev. Števerjan. Zadnjič smo imeli priliko govoriti z nekim dekletom, ki je napravilo enourno pot iz Žteverjana v Oorico skozi Grojno. Tožila je, da jo grozno nogc hole. Cudili smo se. da taka kratka pot utrudi mladega dekleta. Samo če tudi Grojna, nima svojih po- sebnih, skrivnih moci. Dekleta, pa- zite! Iz Šempasa, Dne 21. jan. — pretečcno sredo — okrog 10. ure prcdpoldne ie nastaT ogenj v poslopju šempaskega taj- nika g. Josipa Peršiča pd. Tinčeta v Draščeku. Žempaski pismonoša je prvi opazil velikanski dim. ki se je valil iz poslopja, obvestil takoi orož- nisko postajo, nakar je tudi zvonenje na plat zvona pri sv. Luciii in Šem- pasu sklicalo skupaj številne bližnje sosede, ki so se tnkoj vstraijno lotili gašenja in resenja. Živino in preši- če so z najvecjo niujo spravili in go- rečega poslopja; samo na eno brejo svinjo so pozabili, ki pa je začela grozno kruliti, ko jo je objel ogenj. Pogumni možja in mladeniči so udrli v goreč svinjak, a tcr je bila zelo o- pečena, jo je g. brigadir s trenvi revol- skimi streli omamil, nakar so jo pote- gnili iz hleva in zaklali. Ogenj je na- stal v senu na hievn; kako. se dose- daj še ne ve. Pogorelo je okrog 300 q sena, mlatilnica in dnigo gospodarsko o- rodje ter ima g. Peršič zclo občutno škodo. Da ni vse poslopje pogorelo, se ima pač zaihvaliti pogumnim in vstrajnim gasilcem! Komen. V torck dne 20. t. in. se je vršila slovesuost blagoslovljenja na novo predehuie sole. Obiskal nas ie pri tej priliki goriški podprefekt g. Nieolottu (i. župan ga je dostojno pozdravil v imenn občine. Ogovorila ga je tudi solska deklica in mu izročila v imenti šolske mladinc šopek evetic. Druga deklica je nagovorila načelnika stav- benega nrada g. ing. Radosa. Po bla- goslovu je bilo šolsko poslopje odda- no s primernim zapisnikom župan- stvu v oskrbo. O. zupaii se je zahvalil vladi in stavbenemu uradu za izvrše- no popravo in predelavo sole in prosil za še nadaljno vladno naklonjenost. G. podprefekt jc obljubil poskrbeti So- li novo opravo, ker se je na lastne oči prcpričal, kako je bila poškodovana vsled vojne. Šolski otroci iz vseh šol županstva so bili obdarjeni s slašči- canii. G. podprefekt in druga zbrana gospoda so bili pogoščcni s čašico zdrave pijače. Lokavec. (Komunisticni tiskovni sklad.) — Podpisana sem bila v Lokavcu na oh- ceti novoporočenccv Novinec-Cigoj. Pa vstopi v sobo moška oseba in pra»- vi, da bo pobirala za uboize obeinske reveže. V dobri veri za dobro stvar sem tudi jaz prispevala s svojim da- rom. Toda nemalo se začudiin, ko zvem, da me jc »Delo« štev.' 228 vpi- salo med »dobrotnike« konumisti- čnega tiskovnega sklada. Moj pri- spevek odda.n za obč. reveže. je bit tedaj poslan komunističncmu »l)elu« v njegove agitaeijske svrhe. Slično so bile oijeharjene rnoje tovaršice* nevedoče za zahrbtni in hinavski na- in.cn pobiratelja. To je naravnost sle- parija lokavškega sodruga, česar mu seveda koniiinistična vera ne šteje v zlo, pač pa v odpustek. Toda jaz slo- vesriO' protestiram proti takim mani- ram komunistov! In prav nič se ne čudim, ako prihajajo komunisti, a- uarhisti, boljševiki in kakor se že sami podpisujejo potom tako lažnji- vega načina v nabiranju prispevkov do svojega kapitalističnega tiskov- nega sklada. Rozi Vodovivec. Strnri .1. -UORISKA STJM7*. Idrija ob Bači. Naše »Izobraževalno dmštvo«, ki ie drernalo dolgo let, se je prebudilo in napreduje z lepimi koraki. Fantje in u-:\\ieta! Zadnja ura nam bije, /družimo se zato in prienimo z de- iom, ki nam ga je začrtala godška ^Prosvetna zveza«! Poprej smo ime- !i mi fantje društvo pri litrčku, a se- daj ga imejmo pri petjii in drama- tičnili predstavah. To bo koristilo nam, ki se bomo izobraževali in bo v vescljti in ponos tudi našim stari- Lem. Bodimo cue tnisli: vsi za cnc- ga, cdcn za vse! Tako bomo z lepini vzgledom doscgli vclike. občckorist- ne vspche. Idrija Pogrebno društvo sv. Jožefa v I- i driji je na svojeni občneni zboru dne 18. jan. 1925. sklenilo, da na.i so tisti člani, kateri že imajo izplačani zne- sck 80 L. in hočcjo biti delcžni po- viška 160 L., zglasijo v drnštveni pi- sarni pri blagajniku ob uradnih dne- vih. Odbor. Ukve na Koroškem. Praznik sv. Boštjana. dne 20. jan., ie za Ukve vcdno znamenit. Spoini- njamo se ta dan grozne nesreče, ko ie prcd približno 300 leti vsled kužne bolezni naša vas skoro do zadnjega izumrla. Tedaj so inožje, katerim je smrt prizanesla, sklcnili sezidati v cast sv. Boštjanu poleg župnc cerkvc poscbno kapelo, kamor na ta dan vsako leto prihajajo obljubljene pro- oesije iz Naborjeta, Žabnic in Trbiža. - V zadnjom času slovesnost tega dneva še povzdigujejo razni izrodnl dogodki. Lani se je vršil ta dan bla- gaslov novega kupljenega zvona. Le- tos smo pa dočakati še več.ie vese- Ijc. Ze na zunaj sc je kazalo, da bo lctošnja slovesnost imcnitneiša otl lanske. Lani so bili navzoči 4 duhov- niki, letos 7, kar je za nas več kakor reclkost. In samo nebo, ki ie bilo la- ni deževno, je bilo letos čisto in jas- no. Ka.i pa smo letos takega inieli? Posvetili smo najdražje kar imamo, naš zaklad in naše bisere: naše otro- ke. 16 dečkov in 22 deklic ie sprcje- lo iz rok preč. g. škofijskega vodite- Ija Mar. družb Marijino svetinjoJn je bilo tako zasajenih v Marijin vr- tec. Lepo je bilo gledati to nedolžno veselo miadino, ka:kor za žcnitnino napravljeno, ko ji je prišla Mar. dru- žba z zastavo naproti do župnišča in so šli nato sktipno ined pet.iem v cer- kev. ^e lepše pa jih je bilo slišati v cerkvi, ko> so glasno pred vsemi ob- Ljubili, da bodo vetlno Ijubili Marijo in da se nikoli ne bodo sramovali N.ie in njene svetin.ie. Brezmadežna, kl iih je z oltarja poslušala, iim ohrani n.iih otroško srečo in veselje in sv. Boštjan, priprošnjik zoper ktižne bp- lezni, jih varuj kuge, tiste. ki je luij- ša nego ona prcd 300 leti: grešne kttge! Po širokem svetu. Grozepolna predstava v cirkusu. Prejšnji teden so prebivalci mesta Edinburg v Angliji gledali cirknsko predstava, ki jim ne bo ušla zlepa iz- pred oči. Neki večer sta imela prvič nastopiti dva mlada leva z znanim krotilcem. Zveri se pa nista spričo velike nniožice nič dobro počutili in sta začeli rjuti in loiniti železno o- grajo. Krotilec jn je preganjal z je- kleninij biči in je iikrolil enega. Dru- gi pa se mu jc zaprasil v lirbet in ga podrl na tla. Začela se je smrtna bor- ba med človekom in kraljem zverin. (ilcdalcem je kar kri zastala. Z zad1- njimi silami pa se je krotilcn le po- srečilo vdariti zver po črepinji in se je otresti. Se rar skokov čez ogra.io in junaški krotilec se .ie ves krvaveč rešil iz levjega žrela; komaj je prišel iz kletke se je zgrudil v nezavesti. Uudstvo ga zdaj slavi kot innaka; takih liladnokrvnih Ijudi je pač tudl in.ed Anglcži bolj inalo. Najvišja selišča na svetu. Neverjetno je v kakih višinah si je čtovek zgradil svoja bivališča. Vas Jiuancliaca v Boliviji (južna Ameri- ka) leži 4350 nietrov visoko; skoro tako visoko, kot najvišji vrh v Evro- pi, Mt. I31anc. In v tej višini bivajo le- to in dan rud'arji, ki delajo v bližnjih rudnikili. Mesto Potosi, tndi v Boli- mesto Lhassa je sezidano v višini 4000 nietrov; le 200 metrov nižje, to- rcj še vedno nepriinerno višje kot iiaš oča.Tiee Triglav, pa mesto! La Paz, ki ima skoro več prebivalcev kot Lju- bljana. Glavno mesto Tibeta. sveto mesto Shassa je sezidano v višini 3610 metrov. Prestolica republike Kquator, mesto večne pomladi Qui- to, o katerem smo že pisali. se soln- či le par nietrov nižjc kot naš Tri- glav, v višini 2850 metrov. Olavno mesto Mcxike. Mexika je v višini 2300 metrov. Tako bi lahko našteli vse polno velikih mest sezidanih v visini naid 1000 metrov; to ie nad vi- šino najvišje ležeče fare v Julijski Krajini, nad Vojskem. Listnica uredništva. Duhovljun, Marijinu Ccljc nad Kuiialom: Kir ni podpiSii, nc morcnio priobčjti. Fozdrsui fantov - vojahov in naših izseljenceu. Iz Milana. Slovenski fantje, ki služimo pri 68. pešpoiku pošiljamo srene po- zdrave starsem, bra torn, scstram, fantom in dekletom ter tud'i »Qoriski Stra.zi«. ki nam prinaša novice iz na- ših domačih krajev. Zahvaljujenio se vsein, ki so nam voščili vesele božič- ne praznike in srečno novo leto. Bo- žične pmznike smo kolikor toliko srečno preživeli. Novo leto smo pa morali pričaikovati žalostni v nevar- riosti pod inrzlim, jasnim nebom. Za- krivile so to erne vrane, ki tins še scdaj nndlegujejo. Naiboli se veseli- irio dneva, ko nas bodo odpustili na na.še drage domove. $tok Ivan, Povir; Ambrožič Karol. Dol. Vreme; Bcrlot Mirko, Morsko; Bizjak Andrej. Banjšicn; Krebelj Mi- liacl, Ostro, Bndo; Karlovič Peter, Srnokvica; §uligoj Franc, Čepovan; Ma.telič Franc, Perati; Faletič Ru- dolf, Ravne; Čebokli Franc Stano- višče. Iz Tirana. Slovenski fantje-vojaki v Tiranu, ki slu- žjjo pri petem jjorskem polku poSiljajo is_ krene pozdrave stariScm, bratom, scstram, fantom in dekletom. Mariivč Anton, Biljana, Trkman (ire^or, Podkraj, §irok Franc, Qr_ par, Dcžcla Vencclj, Straža pri Cerknem, Rejcc Ivan, Šcbrelje, Mukerli Anton, Mcda- na, Lapanja Peter, Lazcc pri Ota'czn. Ko- šuta Ivan, Cekavec. Vsj skupaj tcžko pri- čaknjenio lctn'ka 1905., da nam bo pomagal odpraviti stenice. Do takrat: Bop: živi, go- spod nrednik! * Iz Luksenburfifa. Drasra »Gori§] Principessa Giovannu«. 5. febr.. »Principe di Udine«, 25. febr., »Principessa Maria«, 4. marca. Iz (jenove v Buones Ayres 15 dni. v Avstralijo »Carignano«, 23. febr. hiformacije diaje in sprejema pred- nnrocila na vozne listke zastopnik F. Rosich, Q'orica, Via Contavalle St. 4. Kavarna Principe Umberto in slaščičarna lastnik I>* ATRI MARI) Corso Verdi 1 (Hiša Marzini v Gorici) Elegantno shajališ^e, dvorana z biljardom. Najboljša kava espres, napolitanske slad- člce, izvrstno pecJvo, najboljša čokolada, likerji prvovrstnih tvrdk. Delikatese domačih in tujih kolonij. Kupujem kože domačih in divjih zivali: lisic, kun, vider, divjih mačk, dihurjev, jazbecev, divjih koz, zajcev i. t. d- Lovci in na- ; biralci kož, splača se Vam vprasati predno prodaste Vase blago. FRANC STRES, Kobarid (Caporetto). Zaloga usnja in vseh čevljarskih po- trebščin. Zaloga raznovrstnega obu- vala ročnega in tovannskega deia. Gene — da se ni bati konkurence V zalogi imam vedno jančkove in druge kože za kožuhe. Sirite ,Goriško Stražo'! NA PRODAJ JE: parni kotel s cev- mi; povrsina 5 m2; 7 atmofer. 1 stroj na 5 konjskih sil. Cena za oboie: 9000 lir. Poizve se v mlekarni v Papariano pri Pierisu, Furlanija. VRTOJBA. Občnl zbor »Vzajemno podp. ruštv» za zavarovanie goveje živine« se vrši na Svcčnico. dne 2. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne v obOinskem domu z dnevnim redom po ])ravilih. Fotograf JOSIP NÜRDIN se je preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Attemsove palace. Najboljši ciga- niDnPltan retni pspir je UlbSliilUll GlounazolopzalulijslioEonEčijo Hfltoliško (injigöf na - Gorica (Montova liišat št. 2) ABÄDIE? Evo vam Abadie! Najizvrstnejši cigerstni pspir Naznanilo preselitve. Goriško krojaško podjetje flnton Krusičasin se jc preselilo iz ulice Nazario Sauro (prej Dogana) na Gorso Vittorio Emonuele št. 37 Tvrdka se priporoča Slovencem v mestu in na deželi. Plačam najvBŠje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev i.t. d. i.t. d Prodajam pasti in posebno meso za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje. Nihče nima pravice kupovati zame. — - - -¦ — ¦ —--------- Holfep Hindspach - Gorica Via Carducci štev. 6- Pozor na izpremenjeni naslov! P0DRU2NICA Ljuhljgnsfte hreditne fcgnhe u Eorici Corso Verdi „Trgtovslcl Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/20V Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. zvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje