XI. LETNIK 12. ŠT. DECEMBER 1970 Cena 30 par SKUPNOST (jfostCo- S/5c!£ tju&tjGMa. mostiz--pDtfe Tajnik občinskega strelskega odbora Lado Krošelj o strelstvu Treba bo začeti znova Strelstvo, ki ima v pripravah prebivalstva na obrambo domovine pomembno vlogo, je tudi v občini Moste-Polje domala na tleh. Lani je celo prišlo do razpustitve občinskega strelskega odbora. O vsem tem in še o marsičem drugem, kar zadeva strelstvo, govori tajnik občinskega strelskega odbora LADO KROŠELJ. Nadaljevanje na 2. strani Ulične otgcmizacife \ j| in občinska Skup&čina ;! j; Hžubljana Ofllo&te-fpGLfre |; !| če&tita^Ci abčanom ob !| j! dneou cepublike j! * (Himna Rodila se je onega novembrskega dne v malem, do tedaj neznanem bosenskem mestecu Jajce v trenutku, ko so nemški topovi bruhali smrtonosen ogenj in jeklo na Leningrad pa v trenutku, ko so bili upi v skorajšnjo osvoboditev človeštva še daleč od krute realnosti. In prav zavoljo tega, ker je bila skovana iz žlahtnega domačega jekla in je ubrala sama svojo jugoslovansko pot, je lahko kljubovala vsem viharjem, ki sb se zgrinjali nad njo. Lahko se ne strinjamo s tem ali onim v naši družbi, lahko upravičeno nergamo nad visokimi cenami, socialnimi razlikami in tu in tam obsojamo nacionalno nestrpnost, ki ima korenine v nerazčiščenih ekonomskih odnosih, toda naše republike — te naše največje pridobitve — ne bomo nikoli zatajili in izneverili. Ne, republika naša, nikoli te ne bomo pustili na cedilu! Ce ne bi tako ravnali in če ne bi poslušali glas srca, če ne bi bilo vztrajne jugoslovanske trme, bi nas že zdavnaj zlomili. Mi sami najbolj vemo, kje škriplje in kaj in kje je narobe in bomo zato vedno kot doslej, čeprav včasih za visoko ceno, sami naravnali reko v pravo strugo, kajti predobro se zavedamo, da smo lahko zadovoljni vse dotlej, dokler jo bomo naravnavali sami. Le tako ne bomo doživeli podobne tragedije, kot jo je doživela »praška pomlad"-' ali pa kot jo doživlja vietnamsko ljudstvo in še kdo drugi. In zakaj je naša republika tako trdna kljub temu, da od zunaj udarjajo vanjo grozeči valovi in jo od znotraj skušajo od časa do časa razjedati neljubi ekscesi, ki imajo korenine tudi v pomanjkljivih sistemskih rešitvah? Zato, ker je Lepenka Nedavno tega se je 180-članski kolektiv tovarne lepenke v Podvelki z referendumom odločil za pripojitev k IZOLIRKI. Tovarna lesovine in lepenke v Podvelki je že pred tremi leti zašla v težave s prodajo svojih proizvodov. S sanacijskim posojilom, ki so ga dobili s pomočjo radeljske občine so le začasno uredili položaj. Očitno je bilo, da s klasičnim proizvodnim programom ne bodo dolgo vzdržali. Povprečje osebnih dohodkov je znašalo v povprečju 500 dinarjev. Zaradi pomanjkanja lastnih sredstev niso mogli uresničiti svojih načrtov za modernizacijo in preusmeri- za V mesecu novembru je komisija za pospeševanje kmetijstva organizirala za območje KS Klopce gospodinjski tečaj za kmečke žene in dekleta. Strokovno vodstvo tečaja je prevzel centralni zavod za napredek gospodinjstva iz Ljubljane, ki je zagotovil strokovno učiteljico za vodstvo 10-dnevnega tečaja. Na tečaju naj bi se kmečke žene usposobile za pripravo zjdrave prehrane iz živil, pridelanih doma, in za konzerviranje. Tečaj bo dal osnovo, da bi doma pridelane vrtnine in druge proizvode čim racionalneje uporabljali cepi&tifU njena stavba vseskozi od samega začetka grajena na demokratičnih in humanih načelih. Tudi mi smo v letih stalinskega pritiska na našo republiko preživljali hude čase in smo takrat morda nekoga po krivem obsodili, toda nikoli naša revolucija ni zavestno žrla lastnih ljudi in tudi Rankovičevi samovolji smo stopili na prste. Ne, Ivanov Denisovičev, ki jih je stalinski režim zavestno in načrtno ugo-nabljal, nismo imeli. 10 let težke ječe samo zato, ker si godrnjal, da v matjuški Rusiji ni moč dobiti šibic, je pa že malo prehudo. Ali: 15 dni, prebitih v samici, v kateri vladajo razmere, močno podobne srednjeveškim ječam je dovolj, da si nakoplješ jetiko za celo življenje. In tudi linčanje črncev v sodobni ameriški družbi je še vedno v modi! In Rudolf Slanski je dolge noči prebedel z lisicami na rokah, ki so se mu do kosti zarezale v meso in še danes ne ve zakaj. Včeraj pomočnik ministra za zunanje zadeve, danes jetnik številka 398, ki se vsake četrt ure postavi pred lino v svoji celici, sestavi pete in ponižno ra-portira pazniku, da je buden. Mož je bil pripravljen podpisati kakršnokoli priznanje, samo da bi mu privoščili nekaj minut spanja. Praški študent Jan Pa-lach se je najbrž zato sežgal, ker je ljubil svojo republiko in sovražil nasilje. In tudi budistični menihi v Saigonu so s sa-mozažigom protestirali proti nasilju, ki ga nad vietnamskim ljudstvom izvajajo »zelene baretke-". Ker pa se naša republika odločno zavzema za odpravo nasilja v svetu, jo tudi vse bolj ljubimo in spoštujemo! k Izolirki tev v proizvodnji pa tudi na razumevanje nekaterih velikih podjetij, ki so jih želeli zainteresirati za svoj program, niso naleteli. Težave so imeli tudi z oskrbo s surovino. Tovarna je le s težavo dobila 16 tisoč kubikov celuloznega lesa na svojem območju, ker je bila slab plačnik in se ji ni obetal dolgotrajni obstoj. Sele v pogovoru z vodilnimi ljudmi iz Izolirke so našli skupni jezik. Nov obrat Izolirke v Podvelki bo usmerjen predvsem v proizvodnjo lahkih strešnih kritin. V tej smeri so že sprejeli ustrezne finančne in investicijske ukrepe. kmečke žene in dekleta v prehrani. Z večjim znanjem bodo žene vplivale na povečanje proizvodnje povrtnin in na bolj zdravo prehrano. Prometna šola v Mostah V Ljubljani je organiziran poseben razred izrednih študentov zagrebške višje šole za cestni promet. Predavanja bodo v učilnici Javnih skladišč. Zanimanje za to šolo je izredno veliko in je v prvi letnik vpisanih več delavcev in delavk, iz nekaterih meščanskih podjetij, ki imajo končano srednjo šolo. Treba bo začeti znova Nadaljevanje s 1. strani Strelstvo ni atraktivni šport. Zato se mu najbrž ne posveča toliko pozornosti, kolikor jo glede na svojo pomembnost zasluži. V splošnem je začelo strelstvo padati po priključitvi k zveza za telesno kulturo. V naši občini pa ni bilo tako, ker smo imeli v našem odboru člana, ki je v občinskih krogih kaj veljal in vedno znal pritisniti na tiste vzvode, ki so odpirali blagajne. Po letu 1966 pa je tudi ObSO bil postavljen v enake okoliščine kot druge strelske organizacije že 4 leta prej. Lado Krošelj, tajnik občinskega strelskega odbora Delavce v strelstvu moti predvsem dejstvo, da z ObZTK ne moremo priti nikoli na skupni imenovalec, in to tako glede želja in potreb kot odgovornosti do družbe. Neštetokrat smo že na različnih mestih poslušali pripovedko, kako je strelstvo pomemben šport pri današnjem formiranju teritorialne obrambe — pa vendar vse teče po starem. Kot ilustracijo naj navedem primer, kako se strelstvo obravnava: za pomoč smo prosili občinsko skupščino pa smo dobili odgovor: za športne namene dajemo sredstva ObZTK. Slednja pa pravi: strelstvo je sicer športna organizacija, katere cilj pa ni toliko vzgajati čiste športnike kolikor usposabljanje vojaške vede in obrambo — zato naj denar dajo ona. Naš cilj pa je vzgajati mladino tako, da bi sleherni mladinec in mladinka, ko odide iz osnovne šole, znal rokovati s puško. Strelce pa, ki imajo več smisla in talenta za strelstvo, bi združili in jih trenirali oziroma vzgajali kot športne strelce. Od nedelavne in razcepljene organizacije strelstva, ki smo jo podedovali ob formiranju ObSO leta 1962, smo v letih 1962 do 1966 beležili lepe uspehe tako glede množičnosti, kot tudi kvalitete. Vzroke za tako ekspanzijo strelstva je iskati predvsem v rednem dotekanju dotacij, saj smo ta leta poprečno letno imeli 3.000 dinarjev dotacije. Tu gre zasluga predvsem tov. podpolkovniku Klunu. Ker smo bili s finančne strani razbremenjeni, smo se toliko bolj oprijeli dela z mladino. Uspehi niso mogli izostati. Tako beležimo v teh nekaj letih lepe uspehe, kot so: strelske sekcije, ki aktivno delajo po vseh šolah, strelska ekipa osnovne šole v Polju pa doseže na prvenstvu Jugoslavije 4. mesto. Poleg tega pa beležimo v teh letih tudi lepo število drugih uspehov, med drugim tudi to, da smo imeli poprečno 31 tekmovanj vsako leto in skupno udeležbo prek 9.000 tekmovalcev. V letih, ko smo lahko beležili najboljše uspehe smo imeli 14 strelskih družin, od katerih sta bili le dve manj aktivni. Danes pa imamo še 7 strelskih družin, od katerih je ena manj aktivna, 3 pa le deloma aktivne. Po številu članstva pa je slika naslednja: leta 1966 smo imeli 3.831 članov, letos pa jih imamo le še 438. Popolnoma normalno je, da se moramo vprašati, kje so vzroki za tak osip članstva. Z odhodom člana našega odbora tov. Kluna na drugo delovno mesto so se takoj pokazali rezultati naše nemoči. Viri dotacij so usahnili, upadati sta začeli prizadevnost in aktivnost. Od že omenjenih dotacij v letih 1962— —66 so se zmanjšale v letu 1967 na 800.000 dinarjev, leta 1968 na 550.000 dinarjev, leta 1969 na 450.000 dinarjev in do 12. 10. 1970 na 150.000 starih tisočakov. Po vsem tem je razumljivo, da nismo izgubili le tekmovalcev, temveč tudi tiste entuziaste, ki so k uspehu strelstva največ prispevali in katerih odsotnost bomo čutili še najmanj 5 let — če bi se razmere v prihodnjem letu uredile, na kar pa po dosedanjih izkušnjah ni preveč resno računati, če povem na kratko: vzroki so v neresnem in nerednem dotekanju dotacij. Že omenjeni vzroki so pripeljali tako daleč, da smo marca leta 1969 sklicali posvet s predstavnikom ObZTK s predlogom o razformiranju ObSO. Pripominjam pa, da smo danes na slabšem, kot smo bili pred letom in pol. Z drugimi družbenimi organizacijami in društvi nimamo nikakršnih stikov, razen s postajo milice Moste, ki nas poišče, ko rabi dvorano. Šibke vezi, ki so še obstajale do leta 1966, so se prekinile, kajti po našem mnenju z »obsojencem« pač nihče ne želi paktirati. Prav strah me je povedati, da ObZTK meče denar v prazno, ko nam plačuje 2 vaditelja, ki trenirata 25 mladincev in pionirjev, katerim še ni pošla volja do strelskega športa. V prazno pravim zato, ker nam po drugi strani ne da dovolj sredstev za nabavo ustreznega streliva in tarč. Vaditelju namreč z lastnim prizadevanjem uspe nekako sestaviti strelsko ekipo, ko pa bi bilo potrebno organizirati tekmovanje (ali že prej), vedno zmanjka denarja in pesem se ponavlja. V letošnjem letu so nam zato odpadla vsa prvenstva tako z zračnim kot tudi z ostrostrelnim orožjem, ki jih predpisuje kot obvezni del strelska zveza. Prav v tem mesecu pa bi moralo biti tudi tekmovanje v patrolnem teku, na katerem smo še preteklo leto imeli udeležbo 435 mladincev in pionirjev. Tekmovanje za Grajzerjev pokal je postalo tradicionalno tekmovanje kot uvod v novo sezono. Kakšna bo le-ta letos? Na kraju bi rekel še tole: imamo urejeno strelišče za zračno puško, imamo vaditelja, nimamo pa članstva, kajti zgledi vlečejo! — kakšni zgledi pa so v strelstvu? Lado Krošelj PRIPOMBA UREDNIŠTVA! Ker tovariš Lado Krošelj v svojem prispevku omenja tudi občinsko zvezo za telesno kulturo smo zaprosili za odgovor tovariša Janeza Virka, ki že dolga leta deluje v tej organizaciji, in nam je poslal naslednje pojasnilo: ODGOVOR Vsaka medalja ima 2 strani in vsak pleskar ima svoje oči. Res je strelstvo propadlo tako daleč, da bolj že skoraj ne more. Res' je tudi, da to nikakor ni naš občinski pojav, pač pa je to točno tako stanje v VSEH ljubljanskih občinah. In še nekaj je res, da vsi opisani vzroki propada strelstva, niso samo vzroki propada strelstva, ampak tako pravijo funkcionarji vseh Športnih panog v vsej Ljubljani. Ali veste, koliko funkcionarjev in vodilnih trenerjev vodi TVD Partizan Zelena jama: trije. Pa rokometni klub Slovan: pet. Pa TVD Partizan Moste: dva. Pa hokejski klub Slavija: trije. Pa plavalni klub Slavija: dva!!! Pa so vsi omenjeni klubi v vrhu slovenske kvalitete, vsak od njih ima po petkrat več aktivnega članstva kot ves občinski strelski odbor (če ne še več), med njimi so tudi slovenski in državni reprezentanti, celo olimpijci! Kot vse gospodarstvo in vse družbeno življenje, tako je tudi strelsko organizacijo zadela decentralizacija. Lepo je še bilo, ko smo se vsi hranili iz skupnega lončka, pa so tisti, ki so imeli v svojih vrstah »-člana, ki je v občinskih krogih kaj veljal in znal pritisniti na vzvode, ki odpirajo blagajne-K razpolagali z velikimi sredstvi. Vili vemo, da je bila vmes reforma. Danes mora vsak odgovarjati za vsak dinar — vsaj v telesni kulturi je tako. ObZTK odgovarja pred občinsko skupščino, osnovne organizacije pa morajo zagovarjati svojo porabo ObZTK. Zal se strelska organizacija v takem načinu dela ni znašla. Se povsem nerodno je to, da se tovariši, ki še vztrajajo v strelski organizaciji (za kar jim gre pohvala toliko kot vsem drugim našim športnim delavcev), še vedno zavajajo s podatki in načinom dela, ki je veljal pred 10 leti,-* ko so se odpirale blagajne". Tov. Krošelj navaja, da je bilo l. 1966 3.831 članov, letos pa 438. Po podatkih, ki jih je ObZTK posredoval l. 1966 občinski strelski odbor, je bilo tedaj članov 339, letosi pa je aktivnih članov 285. Vsi pa vemo, da jih ni toliko in kot ob koncu svoje izpovedi ugotavlja tov. Krošelj, ki je le desetina gornje številke. ObZTK pri tem ni stala križem rok. Toda ObZTK ne more ustvariti delavoljnih in sposobnih funkcionarjev, če jih ne najdejo v strelskih vrstah sami. Ce pa teh ni, seveda res leti »vesi denar v prazno", ObZTK plačuje trenerje, vzdržuje objekt in je do danes za funkcionalno dejavnost dela ObSO že 4.500 din (neodgovorno je pisati o 1.500 din). Se to smolo so imeli strelci, da so imeli skoraj 2 leti za blagajnika človeka, katerega niso mogli tožiti za poneverjen denar in prejeti denar mnogokrat ni bil smotrno trošen ipd. Občinsko prvenstvo v streljanju za osnovne šole organizira ObZTK in vzpodbuja strelske krožke na šolah — in ne ObSO. Se je zaključil tov. Krošelj: nimamo članstva ... kakšni izgledi pa so v strelstvu — Odgovarjamo: iz množičnosti raste kvaliteta in šele taka lahko res vpliva nazaj kot propaganda za množičnost. Res je, v strelstvu bo treba začeti znova. A z ljudmi, sposobnimi organizatorji, ki bodo uspeli sestaviti program (kar kljub vsiem obljubam našemu ObSO niti njegovemu honorarnemu tajniku ni uspelo) in ta program tudi realizirati. Janez Virk Prvi hlev na gnojevko v Mostah i» <» !> d ) i» i» (' l' Kmet Jože Avsec iz Zg. 'Kašlja 96 je v letošnjem letu preuredil svoj stari hlev na gnojevko, in to za 15 krav molznic. Pri preureditvi mu je pomagal sklad za pospeševanje kmetijstva v občini z načrti in AK Barje si kreditom. Avsec namerava še v tem letu montirati v hlev molzno napravo ALFALAVAL z mleko-vodom in urediti mlekovnico. Za sodoben hlev na odplakovanje se je odločil predvsem zaradi povečanja produktivnosti dela oziroma zaradi zmanjšanja dela pri oskrbi krav. Pri tem sistemu odpadeta dve delovni operaciji: priprava stelje in kidanje gnoja — torej operaciji, ki zahtevata v glavnem fizično delo. Mlekovodni sistem je največji dosežek na področju strojne molže. V hlevu je ob kovinskem vakumsikem vodu še plastičen mlekovod, po katerem teče mleko iz hleva neposredno v mlekovnico, kjer ga posebna naprava (RELEASER VENTIL) izpušča v vrč. Delo mol-zača je izredno olajšano in tudi čiščenje celotnega sistema je avtomatizirano. Prepričani smo, da bo navedeni objekt odprl široko fronto v modernizaciji kmetijstva na območju naše občine. Jožetu Avsecu želimo še veliko uspehov pri njegovem delu Občinski »dedek Mraz« ne bo preveč radodaren Pred sprejetjem občinskega proračuna Vse kaže, da tudi proračunsko leto 1971 ne bo nič kaj rožnato. Na podlagi sedanjih grobih predvidevanj (republiški instrumentarij je še neznanka) lahko sklepamo, da bo občinska proračunska vreča lažja za približno 2,000.000 dinarjev in jih bo potrebno dobiti na podlagi združevanja sredstev za družbeni standard ali pa dodatno obremeniti proračun. Eno je gotovo, namreč da bo potrebno omejiti vse tri oblike potrošnje — investicijsko, splošno in osebno — na vseh ravneh in s tem seveda tudi sedanja nevzdržna inflacijska gibanja. Na dlani je tudi, da bo občina morala prihodnje leto globlje seči v žep za socialne potrebe, ker so sedanje socialne podpore, priznavalnine za borce in druge oblike socialnih dajatev glede na nenehno višanje življenjskih stroškov prenizke. Gibljejo se od 70 do 300 dinarjev in baje samo ena (republiška) znaša 400 dinarjev. Večje bodo tudi zahteve krajevnih skupnosti. Potem je še dokaj nerešenih problemov na področju komunale. Po dosedanjih predvidevanjih lahko računamo z 10 do 15 odstotnim povečanjem sredstev v občinskem proračunu, čeprav je še vprašljivo, kakšno bo delitveno razmerje med republiko in občino in še posebej med mestno in občinskimi skupščinami v Ljubljani. Letos so ustanovili tudi kulturne skupnosti in še ni povsem jasno ,kako bo ure- jeno financiranje le-teh v Ljubljani. Spričo vsega povedanega bodo morali porabniki proračuna dobro pretehtati, kaj bodo programirali za naslednje leto in izločiti iz pr°: gramov vse tisto, kar se m obneslo. Možno je — in tudi zaželjono, da bi sestavih maksimalni in minirnaln; program. Tako bodo irneh občinski možje, ki dokončno usklajujejo zahteve porabnikov proračuna, možnost dobro pretehtati o tem, kolikšen kos kruha odrežejo Posamezni organizaciji, društvu ipd. Pri tem bi tovarišem, na tem delajo, radi svetovali dvoje: prvič, da bi kazalo nekatere porabnike proračuna obravnavati posebej (ue-nimo strelstvo), in drugi« da na družbenopolitične o - ganizacije in društva ne k ' že gledati kot na nekaj Postranskega. Pri nekateii posameznikih namreč še ve no prevladuje miselnost, se ves napredek občine Ka sarno v tem, koliko .n)oS^1 smo ali bomo zgradili m k liko pločnikov in cest bon asfaltirali. Kmet - sprejemljiv za spremembe Tako bi lahko rekli o malem kmetu na začetku Vnajnar-jev, vasici sredi hribov nad Besnico. Kmeta Staneta Bra-tuna ni strah pred novotarijami v kmetijstvu. Ta kmet, ki ima le 16 ha obdelovalne zemlje in okoli 20 ha gozdov, ima kar 45 arov jagodičevja, sicer na dokaj strmih pobočjih, toda skrbno obdelana, tako da je že od daleč vidna skrbna roka gospodarja, kar ti še potrdi pogled na hišo in gospodarsko poslopje. Prve jagode so začeli uvajati šele po vojni, to je vrsto »madam matto«, ki je najbolj razširjena na področju Besnice in okolice. Druge vrste pa so začeli uveljavljati po letu 1958, kot npr. vrsto »regina« — zgodnjo sorto, križanec naravnih gozdnih in domačih vrtnih jagod. Te jagode so glede na zgodnji pridelek in aromo zelo cenjene, toda imajo majhen plod in pri obiranju je mnogo dela. Imajo tudi to pomanjkljivost, da so sorazmerno mehke in za transport na daljavo neprimerne. Tovariš Bratun je na posredovanje pokojnega agronoma Cirila Zalaznika uvedel še novo sorto »senga-senga-la« in »armur«, ki imajo srednje velik plod in so zelo hvaležne. »Senga-sengala« ima temno rdeč plod trpkega okusa in prijetno aromo, je trda in hvaležna za transport. Sorta »armur« pa je svetlo rdeča, lepega izgleda, zori zelo zgodaj, je dosti trda in za transport še kar ugodna. Z vsemi sortami je enako dela, toda biti morajo brez plevela, dobro in pravilno gnojene. Naj večji pridelek da stara in preizkušena sorta »madam matto« in to ob dobri negi; poprečno letno okoli 500 kg na 0,10 ha. Ce stane kg jagod 5 din, je to 5.000 din, če pa bi na isto površi- no zasejal druge posevke, bi bil pridelek 10- do 13-krat manjši. Tako je s tem dosegel, da so mu jagode glavni vir dohodkov in posevkov. Letos je tov. Bratun na pobudo tovariša Janka Uroša, referenta za kmetijstvo pri občinski skupščini naše občine, nekaj vrst jagod pokril s črno polivinilsko folijo, tako da iz te folije gledajo le zeleni deli sadik. Dobra lastnost tega je, da vpija veliko svetlobe in toplote ter istočasno preprečuje rast plevela. Kakšen bo pridelek pod to folijo, bo pokazala drugo leto letina, toda ko sem gledal tega kmeta, s kakšnim žarom mi je pripovedoval, nisem bil v dvomih, da misli na uspeh. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Gostinsko podjetje Moste Pokopališka 11, telefon 316-32< Čestita občanom ob dnevu republike. Praznovanje 30-letnice vstaje Kvalitetno in pravočasno Prihodnje leto bomo praznovali 30-letnico oborožene vstaje jugoslovanskih narodov. Proslave bodo potekale vse leto. Zato bo potrebno ii pripravami začeti takoj, ker se moramo izogniti napakam iz preteklosti, ko nam nekatere prireditve zaradi pomanjkljivih priprav niso povsem uspele. Komisija za proslave in prireditve pri občinski konferenci SZDL Moste-Polje je že izdelala osnutek okvirnega programa. Predvsem bo potrebno popisati vse medvojne aktiviste OF, ki danes ne živijo več v občini Moste-Polje, kajti druge aktiviste so popisali že lani. Aktivistom bodo prihodnje leto podeljene listine priznanja za njihovo družbenopolitično in aktivistično delo. Vse prireditve in proslave v prihodnjem letu naj bodo vsebinsko posvečene 30-letnici vstaje. Sem sodijo tekmovanja za Moš-kričevo bralno značko, slikarske razstave, tekmovalni programi pevskih zborov, telesnovzgojna tekmovanja in podobno. V ta namen morajo vse družbenopolitične organizacije in društva v občini izdelati svoje programe, ki naj bi jih konec novembra na skupnem sestanku uskladili in izdelali enoten okvirni program. V Naši skupnosti bomo z novim letom uvedli posebno rubriko, v kateri bodo objavljeni prispevki in slikovno gradivo o pri- pravah in ravoju oborožene vstaje v moščanski občini. Komisija za proslave in prireditve meni in predlaga, da bi bilo na osrednji proslavi dneva vstaje — ta naj bi bila v Zadvoru — primerno odkriti spominsko obeležje v počastitev ustanovitve Molniške čete, ki je bila 13-julija leta 1941 tam ustanovljena. V ta namen bi morali ustanoviti posleben odbor. Druga taka osrednja prireditev bi bila v Jevnici na mestu, kjer so partizani prehajali čez Savo. To prireditev bi ob dnevu zmage organizirali v sodelovanju z litijsko in morda tudi z domžalsko občino. Tudi tam bi morali ob tej priložnosti postaviti spominsko obeležje. Obletnico pohoda in bojev 11. grupe odredov bi morali prihodnje leto proslaviti še bolj svečano kot sicer ter jo povezati z raznimi drugimi proslavami in prireditvami. Proslava naj bi bila na Jančah ali Pugledu. Družbenopolitične organizacije in društva morajo pregledati in najkasneje do sredine januarja 1971 predlagati za odlikovanja svoje aktivne člane, ki so to zaslužili. Prav tako bi kazalo razpisati natečaj za podelitev priznanj OF. Kot vidimo nas čakajo odgovorne in zahtevne naloge. Zato moramo že sedaj krepko zastaviti, če želimo vse urediti kar najboljše. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttfllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIH Eno glavnih načel našega družbenopolitičnega dela in osnova za uspešno samoupravljanje je javnost dela vseh organov in pravočasno obveščanje o problemih, težavah, nalogah in potrebnih ukrepih. Informiranost je nedvomno važen pogoj za aktivno in uspešno sodelovanje občanov ter družbenopolitičnih organizacij pri reševanju najrazličnejših problemov. To so prav gotovo velika, lepa in potrebna načela, vprašanje pa je, kako jih izvajamo. Z njimi je velikokrat prav tako, kot je s številnimi našimi načeli. Sprejeli smo jih in jih zagovarjamo, izvajamo pa jih tako, kot se nam zdi: še več, menimo, da so nujno potrebni, izvajajo naj jih pa drugi. Pri obveščanju ponavadi naletimo na dve skrajnosti. Prva je, da sploh nismo informirani, kar še posebej velja za delovanje krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na terenu. Res je žalostno, da ponavadi več vemo o delu republiške skupščine in njenih organih kot o delu sveta krajevne skupnosti — ali pa, kar je še slabše, o delu predsednika in tajnika krajevne skupnosti, ki sta v velikih primerih glavna in edina nosilca nalog krajevne skupnosti. Izvajanje programa in trošenje sredstev v krajevnih skupnostih med letom skoraj ni dostopno javnosti in smo ponavadi o delu KS le skopo obveščeni na zborih volivcev, ko razpravljamo o družbenem programu občine. Tako se kljub načelom samoupravljanja izvajanje politike in gospodarjenja v krajevni skupnosti združuje v rokah posameznikov, ki jo brez odgovornosti pred občani krojijo po svoje. Tu gre v mnogih primerih za dvojno moralo. Od širših družbenopolitičnih skupnosti čestokrat ostro zahtevamo javnost delovanja, jim očitamo samovoljo in nedemokratičnost, a v isltem času delamo enake napake sami. A morali bi najprej napraviti red pri sebi. Boljša, vendar še zdaleč ne zadovoljiva je informiranost o delu mestne in občinske skupščine. O delu mestne in občinske skupščine smo informirani prek dnevnega časopisja in Naše sikupnosti. Vendar so to ponavadi le poročila o tem, kaj sta skupščini obravnavali in zaključili, manj pa razlogi, ki so privedli do takih odločitev. Se manj pa smo o posameznih problemih in možnostih za njihovo rešitev obveščeni vnaprej, tako da bi pri njihovem reševanju lahko sodeloval tudi širši krog občanov. Skratka, ne trudimo se, da bi iskali mnenja, temveč samo suhoparno poročamo. Rednih stikov z odborniki, ki naj bi bili živa zveza med skupščinami in volivci, ni, oziroma jih je težko doseči. To še posebej velja za delovanje številnih svetov in komisij, ki čestokrat sprejemajo za občane pomembne odločitve. Druga skrajnost pri obveščanju občanov in družbenopolitičnih organizacij, ki naj bi s sodelovanjem svojih članov dajale mnenja, pa je ta, da je gradiva preveč, oziroma je preobsežno ter se zato nihče ne poglablja vanj. To velja predvsem za razne samoupravne skupnosti, še zlasti na področju zdravstva, socialnega zavarovanja in šolstva. Gradivo je ponavadi tako obsežno in osnovna problematika, ki naj zanima in je pomembna za občane, tako raztresena, da se je brez poglobljenega študija ne da razvozlati. Po drugi strani so pisana tako visoko strokovno, da so strokovnjaku s posameznega področja nerazumljiva. Ne smemo pozabiti, da smo samoupravljavci tudi proizvajalci s svojimi delovnimi, nato pa še družbenimi, družinskimi in raznimi drugimi obveznostmi. Zaradi tega in zaradi učinkovitosti družbenega samoupravljanja mora biti gradivo kratko, v njem naj bi bila prikazana predvsem problematika in možne rešitve oziroma opredelitve. V vsakem drugem primeru bo vse informiranje neučinkovito, z njim vred pa bo zmanjšana tudi možnost za sodelovanje občanov. S takim oubveščanjem se samoupravne skupnosti samo zapirajo same vase, v svoje strokovne kroge in občana poznajo samo takrat, kadar od njega zahtevajo višje prispevke za svoje bolj ali manj uspešno delovanje. In kaj naj ima pri vsem tem socialistična zveza? Uspešnega dela socialistične zveze, o katerem smo govorili že v prejšnjih številkah, si ne moremo zamišljati brez podrobnega informiranja, brez pravočasnega nakazovanja problemov in iskanja stikov z občani prek najrazličnejših oblik, o katerih je prav, če bomo v prihodnosti spregovorili več besed. Ce že rabimo socialistično zvezo v pripravah za kadrovanje, če se obračamo nanjo, kadar je treba obravnavati in razlagati nesimpatične ukrepe, potem jo je treba upoštevati tudi pri obravnavi in sklepanju o drugih važnejših vprašanjih. Ker pa socialistična zveza ni in ne more biti strokovnjaška in forumsko zaprta organizacija, ampak se mora moč njenega delovanja kazati predvsem v njeni širini, v množičnem delovanju, odpiranju možnosti vsem, ki so zainteresirani, za katera pa seveda ni vedno — in tudi ne more biti — zagotovila, da bodo upoštevana. Vendar pa jih je treba kot dobronamerne predloge obravnavati in se o njih odločati. Osnovni pogoj za to pa je pravočasno in objektivno obveščanje, brez katerega ni in ne bo kvalitetnega sodelovanja, ki ga (nekateri pa tudi ne) želimo. Kako naj socialistična zveza to doseže? Kot za vse, velja tudi za SZDL: najprej mora napraviti red pri slebi. To velja tudi za občinsko kot za krajevne organizacije. Z volilnimi konferencami, ki bodo v decembru (in občinska v februarju), je treba kadrovsko in organizacijsko okrepiti vse organe in se v oblikah dela hitreje prilagajati novim sodobnim zahtevam in v mnogočem spremenjenem načinu življenja. Oblike političnega dela, ki so bile uspešne leta 1950, ne morejo biti enako uspešne kot leta 1970. Torej: po eni strani skrbeti za red pri slebi, po drugi pa odločno zahtevati od organov, da načela javnosti in obveščanja upoštevajo, sicer pa javno od njih zahtevati odgovore. To pravico socialistična zveza ima in naj jo tudi izkoristi. Popis aktivistov OF Spomladi je republiška konferenca SZDL Slovenije izdala popisne kartončke, navodila za popis in kriterije, koga je šteti za aktivista OF v vojnih letih 1941—1945 ter sklenila, da je treba popis opraviti v letošnjem letu. Mestna konferenca skupno z občinskimi konferencami SZDL pa ugotavlja, da popis številnih aktivistov še vedno ni zajel. V glavnem so popisani člani ZB, o katerih imajo evidenco krajevne organizacije ZZB. Da bi s tem popisom dosegli čimtočnejšo evidenco vseh nekdanjih aktivistov OF, ponovno vabimo vse, ki menijo, da še nikjer niso evidentirani, da se bodisi sami prijavijo krajevni organizaciji SZDL ali krajevnemu odboru ZZB ali neposredno občinski konferenci SZDL Moste-Polje, Ob Ljubljanici 42 pošljejo naslednje podatke: Ime in priimek (ilegalno ime), kraj in datum rojstva, sedanje stanovanje, kratke podatke o aktivističnem delu in kje je deloval v obdobju od leta 1941—1945, odlikovanja, članstvo v družbenih organizacijah ZK, SZDL, ZZB in druge organizacije) in sedanji poklic in zaposlitev. Občinska konferenca SZDL razpolaga z ustreznimi obrazci, katere lahko dvignete! Predvsem velja to vabilo tistim skromnim, tihim posameznikom, ki menijo, da ne zaslužijo tega naziva ali pa so iz raznih razlogov ostali ob strani, dalje tovarišicam, ki so spremenile priimek, in tistim, ki so se preselili in se v novem kraju še niso prijavili ustreznim organizacijam. Prosimo vse bralce našega lista, da aktiviste OF, ki jih poznajo, opozorijo na ta poziv in jih spodbudijo, da se prijavijo. Da bo jasno, koga lahko štejemo za aktivista OF, ponovno objavljamo kriterije, ki jih je izdal in sprejel izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije in so bili objavljeni v dnevnih in občinskih časopisih že letos spomladi. Izvršni odbor RK SZDL Slovenije meni, da je treba šteti med aktiviste Osvobodilne fronte slovenskega naroda zlasti tiste, ki so v času osvobodilnega gibanja v letih 1941—1945 bili: — člani IO OF, vrhovnega plenuma OF, člani SNOS, odposlanci kočevskega zbora, — člani nekdanjih okrožnih, podokrožnih, rajonskih in terenskih odborov OF ter odborov raznih ustanov in poklicev, — člani pokrajinskih odborov OF, — članice odborov AF2, — člani vodstev mladinskih organizacij (SKOJ in ZMS) — od osnovnih do najvišjih, — člani poveljstev Narodne zaščite, zlasti v letih 1941 in 1942 ter tisti, ki so v tej polvojaški frontovski organizaciji zbirali orožje in opremo za partizane ali obveščali partizane o sovražnih premikih ter se udeleževali akcij NZ na zasedenem ozemlju, — člani odborov Delavske enotnosti (sem je šteti tudi take odbore v Trstu in Tržiču, kjer je bila organizacija DE glavna oblika skupnega ilegalnega boja, slovenskega in italijanskega proletariata za osvoboditev), — vse tiste, ki so trajno aktivno sodelovali pri zbiranju sredstev za ljudsko pomoč materiala za partizane ali aktivno sodelovali pri skrivanju in transportiranju take pomoči, — zdravniki, zdravstveno osebje, ki so zbirali in pošiljali sanitetni material ali pa zdravili ranjence in ilegalce, — terensiki zaupniki in obveščevalci, — družine ali osebe, ki so dajale stanovanja in zavetje ilegalcem, — kurirji in kurirke, ki so vzdrževale zveze med posameznimi ilegalci v okupiranih krajih, — družine, ki so skrbele za otroke ilegalcev in partizanov, — tisti, ki so dajali prostor za ilegalne tehnike in ki so v takih tehnikah delali, — člani gospodarsikih komisij, ki so požrtvovalno Danes 'finem Grahovajuha s šunko zbirali hrano in drugi material za partizansko vojsko, — člani NOO, izvoljenih na osvobojenem ozemlju 1942 in kasneje: ti odbori so bili večkrat tudi odbori OF ter so večkrat delovali tudi ilegalno, — interniranci, ki so v taboriščih organizirano delovali v interesu osvobodilnega boja, — slovenski pregnanci v Srbiji in na Hrvaškem, ki so oranizirano kot aktivisti sodelovali v srbskem ali hrvaškem osvobodilnem gibanju, — končno vsi tisti, ki so še na razne druge načine organizirano sodelovali pri slovenskem osvobodilnem boju doma ali v tujini. Štepanjsko naselje in ne Novo Kodeljevo Svet KS je po enoletni javni razpravi med občani KS Stepanja vas glede izbire imena za novo sosesko na štepanjskem območju na svoji seji dne 17. 11. 1970 sklenil predlagati pristojnim organom in zborom volivcev, da bi se nova soseska poimenovala po delno uporabljenem krajevnem imenu ŠTEPANJSKO NASELJE in ne NOVO KODELJEVO. Svoj sklep je svet KS utemeljil s tem, da bo soseska zgrajena na območju krajevne skupnosti Stepanja vas, da je med Kodeljevem in Štepanjo vasjo naravna meja (Gruberjev kanal), da sta loka cija nove soseske in njeno predlagano ime orientacijsko skladna in da ime Kodeljevo ne predstavlja takega pomena, da bi se iz sedanjega Kodeljevega razširilo še na Novo Kodeljevo. Hkrati je svet KS sprejel sklep o preimenovanju sedeža KS Stepanja vas v KRAJEVNO SKUPNOST ŠTEPANJSKO NASELJE. Sklep je utemeljil z dejstvom, da Stepanje vasi ni več, ker je stara Stepanja vas z novogradnjami preimenovana v ulice in ceste. Ivan Kocjančič, registrator političnih dogodkov pred vojno Ko letos praznujemo 43-Ietnico DKD Svoboda Zadvor, se moramo spomniti tudi človeka, ki je v letih pred vojno neumorno fotografiral vse politične In kulturne dogodke v okviru delovanja predvojnih društev Svoboda in Vzajemnost. Rodil se je zi. v delavski družini v Sadinji vasi. Ko mu je za posledicami 1. svetovne vojne leta 1922 umrl oče, je morala pripeljale v krog komunistov in leta 1940 je postal član KPJ. Aktivno je deloval v godbenem odseku Svobode in Vzajemnosti vse do zloma stare Jugoslavije. V svojem prostem času se je z vso vnemo posvečal fotografiji in slikal številne prireditve z najrazličnejšo vsebino. Udeležil se je vseh zborov in izletov Svobode in Vzajemnosti v Celju, Trbovljah, na Jesenicah in drugod ter neumorno slikal in registriral delavske zahteve in delavčevo moč. Nekaj teh slik je postalo standardnih in ne- pogrešljivih za proučevanje delavskega gibanja v naši občini. Junija 1. 1942 je odšel tja, kamor so odšli že številni njegovi prijatelji in bratje — v partizane. Tu je bil sprva borec Druge grupe od; redov, kasneje pa v brigadi Toneta Tomšiča in tam opra; vljal različne funkcije. Jeseni I. 1944 se je udeležil pohoda 14. divizije na Štajersko, kjer je bil zaradi izčrpanosti prisiljen zapustiti bojne vrste in se zateči v zemljanko pri Novi Štifti, kjer so ga Nemci odkrili in je v neenakem boju 27. februarja padel. Njegovo truplo počiva na Urhu, tam, kjer so končale številne njegove fotografije, ki so jih belogardisti zaplenili in odnesli ob njegovem odhodu v partizane. Ivan Kocjančič fotografiran v Dobrniču na Dolenjskem leta 1943 številno družino preživljati mati. Soočen z vsakdanjim bojem za kruh, je kot papirniški delavec na Vevčah kmalu stopil na pot proletarca. Napredne ideje so ga NISO PREJELI VABILO Pionirski odred Maksa Perca na osnovni šoli Ketteja in Murna v Ljubljani, Koširjeva ul. 2 uspešno sodeluje z vsemi družbenimi organizacijami in društvi. Za tako svoje delo je prejelo tudi priznanje javnosti. Imeli smo tudi zelo uspešno letno pionirsko konferenco. Nerazumljivo pa nam je, kako da občinska zveza prijateljev mladine občine Moste-Polje ni poslala vabila za občinsko letno konferenco. Tako se je naši delegati niso mogli udeležiti. Toliko v vednost glede na članek, objavljen v Naši skupnosti št. 11, novembra 1970. Pionirski odred Maksa Perca Konferenca Jugoslovanska Grupacija za pristanišča in skladišča, katere član je tudi podjetje Javna skladišča iz naše občine, pripravlja prvo konferenco samoupravljavcev, ki je predvidena za konec letošnjega leta. V pripravah, zlasti pri oblikovanju strokovnih analiz s tega področja, sodelujejo tudi strokovnjaki omenjenega podjetja. Gledališka skupina »Svoboda« iz Zadvora se pripravlja na uprizoritev ljudske igre Jožeta Moškriča Rdeče rože Ob sprejemu cicibanov v zvezo pionirjev Kmalu bodo zagoreli kresovi in taborni ognji, ki nam bodo znak za začetek proslav ob dnevu republike — 29. novembru. Proslave postajajo iz leta v leto kvalitetnejše in dajejo dostojanstven potek počastitvam najvažnejšemu datumu v zgodovini jugoslovanskih narodov — rojstvu naše socialistične republike. Proslava je tesno povezana še s posebnim dogodkom za naše najmlajše šolarje — s sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo. To je tako važen in pomemben dogodek, da ga morajo začutiti poleg staršev tudi vsi pionirji v šolah, učitelji, DPM, krajevne skupnosti in delovni kolektivi gospodarskih organizacij, kjer so zaposleni starši in oskrbniki otrok. Letošnje leto bo svečano priseglo pred pionirskim praporom kar 673 prvošolčkov naše občine. Vsak bo prejel v trajno last legitimacijo, značko, pionirska Pra^l.\ zveze pionirjev, rdečo rutko in čepico, za kar je pravočasno poskrbela DPM. Po svečanem programu, katerega priredijo stare£ tovariši — pionirji, bo nirski starešinski svet P ' skrbel za pogostitev. veselim razpoloženjem i11' bo predsednik govoril o nalogah pogumnih pi°nirJ med NOB, ki se niso ustrašili sovražnikovega °8nJ ’ ko so opravljali dolžnost rirjev. Tudi predsednik PO na u-li bo govoril s pionirji, k • povečali vrste v trdni zvez. pionirjev Jugoslavije. Postati pionir je enkratno doživetje! Zato poskrbimo, da bodo naši cicibani d veli sprejem v orgamza j pionirjev kar najdostojn J Rdeče rutke in kepice Pa naj krasijo ob dnevu SP ■ a ma vsakega našega n člana. Občani o sebi in o drugih Spoštujte Na moščanski postaji milice službuje in v isti stavbi stanuje 29-letni Maks Majcenovič, neoženjen, izhaja pa iz. družine 6 otrok. »Koliko let ste že v službi pri milici?« »Miličnik sem že sedmo leto.« Maks Majcenovič »In ste vseskozi na postali naše milice ali ste službovali že kje drugje?« »Sem vseskoz.i na tej postaji, le dve leti sem bil odsoten, ko sem bil v šoli za notranje zadeve. Sedaj pa kot izredni študent nadaljujem študije na višji pravni šoli v Mariboru.« »Ali ste doma iz Most?« »Ne, nisem, doma sem iz Zavrč pri Ptuju.« »Kako vam ugajata delo in življenje v naši občini?« »Glede na to, da sem že sedem let v tej občini, bi lahko rekel, da mi tu ugaja. Življenje je tu dokaj pestro — vsaj tako ga jaz vidim. Tudi služba miličnika ni dolgočasna. Pogrešam pa — in tudi sam najbolj občutim — stvari, ki se tičejo mladine. Nima pravega cilja niti prostorov, kamor bi rada zahajala. Moste nimajo nobene kavarne, kjer bi se človek vsedel, prebral časopis itd. Čitalnica v Mostah je absolutno premajhna, zato mladina odhaja v občino Center in nazadnje tudi na potepanje po cestah, kar je dostikrat vzrok za kriminal, pretepanje in pomanjkanje moralnih vrednot. Od mladine dosti zahtevamo, nudimo pa ji malo; mislim, da to velja za širši krog, ne samo za Moste.« »V vaši službi se mnogo srečavate z ljudmi. Imate več opravka s starejšimi ali mladimi?« »Zadnja leta, ko avtomobilizem narašča z vso silo, imamo največ opravka z motoriziranimi ljudmi. To so ljudje srednje starosti in pri prometnih prekrških nimamo posebnih težav z njimi. Ti ljudje so bolj ali manj pošteni občani, a tempo življenja jih včasih sili v nepremišljene odločitve na cesti in tako pride do prekrškov. Pred leti so bile neke težave z ljudmi na visokih položajih. Ti so se vedno izgovarjali na te službe, sedaj pa je to upadlo in skoro povsem izginilo.« »Kaj pa mladoletniki in motorizacija?« »S temi imam dosti dela. Je veliko mladoletnikov, ki kradejo vozila, oziroma, kot se uradno reče, neupravičeno uporabljajo motorna vozila. Po cestah drvijo in ogrožajo ljudi ter pogosto delajo prekrške. Pri postopku pa so dokaj korektni in priznavajo krivdo, toda ko odidejo od nas, gre vse po starem. Zadnje čase je več prekrškov, ker je moped tretiran kot motorno kolo.« »Pa drugi prekrški?« naš poklic »V zadnjem času je poraslo število kršitev javnega reda in miru. Tudi tu so na prvem mestu mladoletniki. Od časa do časa se pojavljajo skupine mladoletnikov in pred dnevi je neka taka skupina prevrnila kip Angele Ocepkove in razbila klopi v Zeleni jami.« »Alkoholizem je problem tudi naše občine. Kakšne preglavice vam povzročajo ti ljudje?« »Alkohol je velik povzročitelj raznih prekrškov. Z alkoholom in njegovimi posledicami se srečujemo pri voznikih motornih vozil, pri mladoletnikih v manjši meri, največ prekrškov zaradi alkohola pa je pri sezonskih delavcih. Ti se zatekajo v gostilne, tam pijejo in povzročajo pretepe. Za te prekrške so v veliki meri krivi tudi gostinski delavci, ki gledajo goste samo skoz prizmo denarja, za drugo pa jim ni mar. Na tem področju bi morala storiti več tudi milica, toda manjka ljudi, saj naša postaja dela le s polovično zasedbo.« »Kateri lokal vam povzroča največ težav pri opravljanju poklica?« Upravnica ene v naši občini najbolj oddaljenih pošt na Prežganju je 50-letna mati dveh otrok, sina in hčere. »Sin Srečko ima 19 let, hčerka Metka pa 16. Doma ni nobenega. Sin se je izučil za kovinostrugarja in je že dalj časa od doma, v Črnomlju. Hčerka pa hodi v srednjo PTT šolo v Ljubljani. Tako sva doma sama z možem.« »Torej se bo tradicija pošte nadaljevala pri hiši?« »Ja, ja, seveda, saj smo računali s tem, posebno še zato, ker je pošta v naši hiši in lokal je le v najemu.« »Kot je videti, ste kar zadovoljni s službo?« »Seveda, služba je doma in sem zelo hvaležna, da je doma kruh, to je služba. Res so včasih tudi težave, toda le kje niso.« »Kaj pa prejemki?« »To tudi nekako odgovarja mojemu delu, da le slabše ne bi bilo. Rada bi tudi, da hčerka nadaljuje delo tam, kjer bom jaz nehala, saj grem čez nekaj let že v pokoj.« »Kako to, da je sin odšel tja v Belo Krajino, ker ponavadi vse pritiska v mesto?« »Od tam sem jaz doma, učno mesto je bilo prazno, stanovanje tudi in tako je šel sin tja, kjer smo mislili, da bo najboljše.« »AH vam ni dolgčas, ko ni nobenega od otrok doma?« »To mi pa je. Pogrešam jih, toda menda ne more biti drugače.« »Ali ni zaposlitve doma ali v bližini, da bi otroci le ostali pri vas?« »Na prvo mesto bi dal gostilno Slovenske Gorice Ptuj na Zaloški cesti, na drugo pa gostilno Ob železnici v Pohlinovi ulici v Zeleni jami. V teh lokalih se srečujem z vsakodnevnimi intervencijami in tudi z gostinskim osebjem ne moremo priti na kraj. V gostilni Ob železnici je lastnik na brutalen način zavrnil miličnikovo intervencijo.« »Na kakšne probleme naletite pri starejših osebah?« »Prt teh ljudeh se srečujem predvsem s klateži, ki prihajajo v veliki meri iz sosednjih republik in iščejo delo, a v bistvu izvršujejo priložnostne tatvine. Na drugi strani pa je zopet alkohol kot povzročitelj raznih sporov v družini in dostikrat .moram intervenirati pri teh ljudeh. Tudi neurejene stanovanjske razmere povzročajo razne konflikte in jaz kot miličnik imam dosti dela s tem.« »Ali imate kak nasvet ali grajo za območje naše občine?« »Graja naj bo tista, ki sem že prej omenil, nasvet pa ta, da naj ljudje bolj spoštujejo delo miličnikov, saj je v veliki meri varnost občanov odvisna od njihovega dela.« »Da bi doma delal, se ne izplača, ker imamo le 2 ha zemlje. Bo pa službo dobil v tej občini potem, ko bo odslužil vojaški rok. Saj veste, nobeden ne mara sprejeti fanta v službo, dokler ne odsluži vojske.« »Bo pa gotovo bodoči gospodar?« »Seveda, zato si bo tudi poiskal službo v domačem kraju.« »Kaj pa obiski obeh, ali kaj prihajata domov?« »O ja, to pa zelo rada in redno.« »Torej ste zadovoljni z njima?« »Sem, če ostaneta taka kot sedaj, bom zelo vesela. Zelo sta navezana na dom in hčerka me skoro vsak dan kliče po telefonu.« Kot v potrdilo zgoraj izrečenih besed mi je gospa pokazala kartico, katero je sin pisal tistega dne in — takšne bi rad videl večkrat, ker veje iz te kartice vsa toplina in skrb do doma in staršev. »Kot upravnica pošte prihajate v stik z najrazličnejšimi ljudmi, predvsem kmečkimi, in to pristnimi. Kako jih ocenjujete in kako se razumete z njimi?« »Z njimi se zeJo razumem, poznam njihove težave in nadloge in če je le v moji moči, jim pomagam. Marsikatero prošnjo sem jim že napisala in ljudje so mi za to hvaležni. Poznam skoro slehernega v dno duše in to mi lajša delo. Vrh vsega sem v tej službi že od leta 1945 in torej ljudi resnično poznam. Zelo sem zadovoljna v tej vasi, kljub temu, da je oddaljena. Imamo elektriko, vodo, telefon pa tudi občina se briga za nas, tako da imamo občutek neke povezave, in ne da bi bili odrinjeni. Sola in upravitelj so v redu. Sploh rečem, zadovoljna sem z našo občino in njenim delom. »Koliko kilometrov je od tu do občine Moste-Polje?« »Do glavne pošte je 24 km, do občine pa okoli 22, tako da moram dvakrat pomisliti, preden se odločim za obisk v Ljubljani.« »Kaj mislite, kaj bi bilo potrebno še storiti pri vas?« »Napišite to, da bi dodali še en avtobus, ki bi peljal v Mlada, mogoče celo najmlajša gostilničarka v naši občini je prav gotovo Sonja Hrovat, stara komaj 19 let. Gostom streže v prijazni go- Sonja Hrovat stilni Pri Poldetu v Podlipoglavu, na poti prek Dobrunj, Sostrega in Podlipoglava na Lipoglav ter od tu na Grosuplje in proti Višnji gori. Ker gostilna ni ob prometni cesti, je tu mir in ljubitelji narave in lovci pogosto zahajajo v ta kraj. Tudi »birti-nja« je imela kar dovolj časa za kratek klepet. »Pravite, da ste stari 19 let.« »Ja, 19 oziroma drugo leto marca bom 20.« »Pa ste zaradi mladosti imela kakšne težave z izdajo obrtnega dovoljenja?« »Ne, nobenih, ker sem stara že 18 let in imam gostinsko šolo.« »Pa imate zaradi mladosti v gostilni kake preglavice z gosti, mislim na spoštovanje in nespoštovanje do vas in vaših let?« »Ne, tega nimam, ker je v naši gostilni sorazmerno mir. Ce pa gost razbije kako steklenico, mora biti gostilničar na to pripravljen in se ne nervirati za vsako malenkost.« »S čim postrežete gostom v gostilni?« »V glavnem z vsem, toda le po naročilu, ker gostilna nima toliko prometa, da bi imeli pripravljena gotova jedila.« »Pa pijače?« »Te pa imamo vseh vrst.« »Koliko časa ste že v naši občini?« »Ne veliko, le 8 mesecev.« »Pa vam je všeč tu?« »Ja, seveda, saj so ljudje prijazni in pristopni.« Premajhna Iz Stepanje vasi se je lansko leto v Polje na Rjavo cesto preselil Tone Hočevar, star 21 let. Prišel je skupaj z očetom, materjo, dvema bratoma in sestro. »Zakaj ste se preselili v Polje?« »V Stepanji vasi smo stanovali pri privatniku zelo na tesno, saj smo imeli le sobo in kuhinjo.« »Koliko mJ je imelo to stanovanje?« »Soba okoli 16 m2, kuhinja pa ni imela 12 m2. Povrhu tega je bilo stanovanje še podstrešno.« »Kako pa gospodar, kjer ste stanovali?« »Bil je dosti neprijazen do nas in večkrat smo se toža-rili.« jutranjih urah iz Ljubljane, popoldan pa nazaj. Tudi to, da bi pozimi orali sneg pred avtobusom in ne šele potem, ko stepta avtobus sneg in naredi trdo podlago le tam, kjer je tir.« »Kaj pa zaslužek?« »Gostilno imam v najemu in je veliko dajatev, vendar se mi kljub temu še izplača.« »Kaj pa davkarija?« »Davki so veliki, preveliki za naš obrat. Plačujem jih po prometu.« »Ali se pozna v gostilni razlika med zimskim in letnim časom?« »Seveda se — sicer pa: če pomislim pa tudi ne. Poleti ljudje bolj drvijo mimo v gozd po jagode, gobe itd. in skoro ne jedo pri nas, v zimskem času pa imamo gostilno ogrevano in gosti radi posede, se tudi dlje zadržijo in je ponavadi iztržek večji. Prav tako so redni gostje lovci, saj je tod okoli dosti divjadi.« »Prostega časa imate kaj prida?« »Tako malo, da ni povedati. Morala bi biti več prosta, da bi kam šla. Za moja leta delati vse dni od 8. ure zjutraj do 11. ure zvečer je preveč. Zaprto imam le ob četrtkih.« »Kako pa izkoristite la dan?« »Dopoldne ponavadi pospravljam in pripravljam gostilno za naslednji teden, popoldne pa grem v Ljubljano.« »Ali prebirate list naše občinske konference SZDL?« »O ja, to pa. Pogledam vse, kar je zame zanimivega in se pri tem ustavim.« »Kaj pa je po vašem zanimivega v tem listu?« »Mene zanima tisto, kar piše o davkih in pa tisto, kar piše o ožjem našem okolišu.« »Kaj mislite, kaj manjka, oziroma kaj bi bilo treba storiti pri vas?« »Napeljati telefon.« To mi je odgovorila tako brez pomisleka, da sem takoj vedel, da bi jim veliko pomenil, če bi bil v hiši. »Telefon bi vam veliko pomagal?« »Bi, bi, saj vsak obrtnik krvavo rabi telefon. Klicati moraš zdaj tega, zdaj onega in ker ni telefona, moram to opraviti sama osebno ali pa se poslužujem telefona v s-pominski hiši.« »In kaj bi še rabili?« »Ne vem, ker sem premalo časa tukaj. Vrhu tega pa sem še tako zaposlena, da ne vem, kaj se dogaja okoli mene.« štipendija »Kako pa ste prišli do tega stanovanja?« »Preskrbel ga je naš bivši gospodar zato, da smo se izselili.« (Nadaljev. na 6. str.) Tone Hočevar Zadovoljstvo v družini Premalo prostega časa Občinski center mladinskih klubov Konec prejšnjega meseca je bil ustanovljen center mladinskih klubov v naši občini. Na sestanku o klubski problematiki je biia zastopana večina klubov v občini. Uvodne misli za vsebinsko usmeritev dela novega centra mladinskih klubov in aktivistov je podal mentor mladinskih klubov Miro Topolinjak. Poudaril je, da je potrebno program kluba uskladiti z željami mladih in naj zajame tiste interesne dejavnosti mladine, za katere kaže največje zanimanje. Lc-te je potrebno vsebinsko izpopolniti do take mere, da bodo nudili mladim več kot samo zabavo. Klubi bi morali predvsem sprejeti program izobraževanja na tistih področjih, za katera je naj večje zanimanje (kulturnoumetni-ški, vzgojnoizobraževalni, družbenopolitični). Kot je navedeno, je vsebinska delitev programov zelo široka, potrebno je samo prisluhniti hotenju mladih in njihove želje seveda uresničevati. Zakaj je bil ustanovljen center mladinskih klubov Moste-Polje? Začutiti je bilo potrebo po sodelovanju mladinskih klu- Križišče Zaloške ceste s Kajuhovo so končno le semaforizirali in ga uredili po sodobnih prometnih predpisih Premajhna storilnost (Nadaljevanje s 5. str.) »Kakšno je to stanovanje?« »Nekaj je boljše, kljub temu pa še daleč ne odgovarja poštenemu stanovanju. Imamo tekočo vodo in klet, kar le malo razbremeni natrpano stanovanje.« »Kaj pa družina, je še vsa skupaj?« »Ne, sedaj nas je manj. Sestra se je poročila, en brat je v Nemčiji, drugi pri teti in tako nas je doma le troje bratov, od šestero otrok.« »Pa se bolje počutite v tem stanovanju in okolju?« »Bolje — toliko, ker nas je manj in imam občutek, da je prostor večji. Nasploh pa je slabše, ker je ta hiša polna socialno ogroženih strank, in to na malem prostoru. Tako okolje je žarišče raznih prestopkov, zato se sosed s sosedom ne razume in je med njimi stalno neka napetost.« »Ali imate vsaj v okolici prostor za igre in podobne stvari?« »Nobenega, saj okoli hiše ni prostora in kar ga je, je vse zasedeno s koli m vrvmi za perilo. Če grem na šolsko igrišče, so na njem šolarji. Tako ni čudno, da mladina zahaja v gostilno.« »Ali vi gojite kak šport?« »Ja, ukvarjam se z veslanjem na divjih vodah.« »Pa ste dobili čas za ta šport in kdo vas je navdu-šil?« »Navdušil me je tov. Viktor Vest, moj učitelj na osnovni šoli Ketteja in Murna.« »Kako je bilo s časom za šolo in šport?« »Ko sem bil na osnovni in kasneje na srednji sanitarni šoli, ni bilo problema ne s šolo ne s časom za šport. Lahko sem se učil, tako da šola zaradi športa ni trpela in tudi doma me niso gnjavili zaradi zaslužka. Sedaj pa je drugače. Mama želi, da sc čimprej zaposlim, da jo razbremenim bremena, ki ga že dolgo nosi s tem, da me študira. »Sta oče in mati oba zaposlena?« »Ne, oče ni in včasih rad pogleda v kozarček, tako da je vse breme družine na materinih ramah.« »Ali imate štipendijo?« »Imam 140 din od občinske skupščine Moste-Polje.« »Ste dosegli kakšne pomembne rezultate v športu?« »Sem, saj sem bil večkrat mladinski prvak Slovenije, pa tudi Jugoslavije v kanuju, enosedu. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Bourg St. Maurice v Franciji sem bil najboljši Jugoslovan v spustu.« »Kaj bi si želeli in kaj bi naredili, če bi bilo v vaši moči kaj narediti?« »Najprej sem potreben večje štipendije, saj ne vem, če bom mogel študirati do kraja šolskega leta samo s to štipendijo. Drugo, kar mi je potrebno je urejena prehrana, da bolj drastične besede niti ne uporabim. Pa to, da bi mi Papirnica Vevče, tako kot lansko leto, dovolila tudi naprej shranjevati čoln v njihovem prostoru in trenirati pod jezom.« »Berete list naše občinske konference SZDL Naša skupnost?« »V prejšnjem stanovanju smo ga dobivali in tudi brali, tu pa ga ne dobivamo, če pa ga dobim v roko, pogledam le športno stran.« bov z mestnim centrom mladinskih klubov in družbenopolitičnimi organizacijami v občini. Da bi zagotovili ustrezno kvaliteto dela, je potrebna neka oblika združenja, v kateri bi bili vsi pred stavniki meščanskih klubov, imenovali ga bomo center mladinskih klubov. Ta center ima nalogo vzpodbujati klube k težnji po teritorialni povezavi z družbenopolitičnimi organizacijami, z drugimi mladinskimi klubi, predvsem pa h kvalitetnejšemu vsebinskemu programu klubov. Center mora torej biti nosilec družbenopolitičnega življenja mladih v občini, koordinator dela v klubih in na terenu ter organizator in izvrševalec akcij na vseh področjih dejavnosti, ki so v interesu mladinskih klubov in imajo širši družbeni pomen. Poleg tega bi bil izvrševalec akcij mestnega centra klubov v naši občini, skrbeti pa bi moral tudi za izobraževanje kadrov v mladinskih klubih. Člani tega centra so vsi predstavniki klubov in aktivov v občini. Center klubov ima torej obširen program dela, kajti poskus terenske organizacije ZM, ki je imela podoben namen, se je zaradi preslabe kadrovske zasedbe izjalovil. Treba pa je povedati, da je večina poskusov terenskih konferenc v Ljubljani doživela enako usodo — razen v šiški, kjer še danes uspešno deluje. Prva akcija centra klubov je ciklus predavanj za mlade »Šola za življenje«. Vsak mladi človek, ki dela v ZM ali v drugih organizacijah, se je dolžan nenehno izobraževati, da lahko kritično ocenjuje dogajanja doma in v svetu, razen tega pa mu je potrebna izobrazba pri njegovem delu. Teme šole so: — Nemir mladih in njihovi problemi — Temelji družbenopolitične ureditve SFRJ — Aktualni problemi gospodarstva in mednacionalni odnosi — Religija, cerkev in verovanje — Idejni temelji ZK in družbenopolitične organizacije — Naloge ZM (poudarek na problemih mladih v Ljubljani). Predavanja bi bila enkrat do dvakrat tedensko v večernih urah. Vendar pa čas in dan še nista točno določena. Prijavijo se lahko vsi na mestni konferenci ZM. V teku je tudi že akcija za proslavo klubov ob dnevu republike. Sodelovali naj bi vsi moščanski mladinski klubi. Aleš Kardelj Opozorilna tabla, katero pa nihče ne spoštuje. Smeti in odpadki ležijo povsod, ker pa je gozd zelo blizu hiš, je la rob vasi dobesedno posut z vsemi mogočimi smetmi, ki so včasih tudi nevarne, saj otroci, ko brskajo po njih, naletijo na marsikaj. Gozd, ki bi naj bil naravni rekreacijski prostor in ljudem dajal prijetno zaščito za sprehode v naravo, je tako postal prostor za konzerve, steklenice in vso šaro, katero odlagajo ne samo vaščani, temveč tudi drugi. Odkar je »Snaga« poostrila nadzor za odlaganje in odvoz smeti, se hočejo ljudje znebiti odpadkov ponoči, samo da odvozov ne bi bilo treba plačati. Vse dokler bomo nekaj prepovedovali, ne nudili pa nadomestila za to, toliko časa si bodo ljudje pomagali na razne načine. Zato se občani zaselka Na Gmajni pod Golovcem upravičeno pritožujejo, da se njihova vas spreminja v smetišče in zahtevajo, da občinska skupščina nekaj ukrene, ker opozorilne table ne zaležejo. V okolici je nekaj opuščenih gramoznih jam in z gospodarji bi se bilo treba pomeniti glede odškodnine. To je potrebno urediti takoj in z odgovornega mesta, saj so te smeti problem vsakega občana te krajevne skupnosti. Ta skupnost pa pričakuje, da jo odgovorni organ obvesti, kaj je ukrenil v tej smeri. FIZIKALNA VAJA Na moščanski gimnaziji imajo letos pri fizikalnih vajah prvič asistenta, ki vaje pripravlja, vodita pa jih skupaj s profesorjem fizike. Asistent pri fizikalnih vajah je absolvent fizike in bivši dijak gimnazije Moste Tone Žabkar. Samo eden ne more prikazati vaje dijakom, saj jo v 45 minutah lahko komaj pripravi, ne pa da bi jo izvedli še dijaki. Seveda jim je treba razložiti še veliko nejasnih razlogov ob samem potoku vaje. To so v glavnem vzroki, ki so vodstva gimnazije vodili k nastavitvi asistenta pri pouku fizike. Se lani so vaje sestavljali profesorji sami, letos pa jim je v pomoč zvezek vaj, ki ga je izdal republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Pravijo, da bodo zvezek vaj iz fizike poskušali predelati do konca leta. Žal pa bodo morali nekaj vaj izpustiti, ker nimajo instrumentov, ki bi vse vaje lahko naredili. Tudi pri drugih vajah si morajo velikokrat pomagati sami, saj nekaterih pripomoč- Mladinski klub Dolsko Na nedavnem zboru mladih v Dolskem smo se mladinci odločili za nadaljnji obstoj MK Dolsko, kateremu je —-zaradi premajhnega zanimanja nas mladih — grozil razpust. Na zboru se nas je zbralo 15 mladincev, pripravljenih delati v klubu. Izvolili smo novo vodstvo in predsednica Jelka Božjak je predlagala delovni program, ki je bil skoraj v celoti sprejet. Naši cilji so predvsem: dobiti primemo igrišče za nogometno igrišče (v tej zvezi bomo poslali prošnje Agrokombinatu Emona, občinski skupščini in naši krajevni skupnosti), ponovno oživiti nekoč dobro obi- skana poljudnoznanstvena predavanja in organizirati družabne večere v klubu. Sklenili smo tudi, da bomo skupaj z osnovno šolo in KUD Dolsko priredili svečanost ob dnevu republike. Razdelili smo si posamezne dolžnosti v klubu in že v naslednjem mesecu bo klubsko življenje ponovno zaživelo. S posebnim zadovoljstvom smo na zboru pozdravili predstavnico KS Dolsko, žal pa nam je, da se zbora ni udeležil predstavnik Centra mladinskih klubov občine Ljubljana Moste-Polje. Dušan Cerar kov nimajo in jih delajo sami. Predvsem je to delo asistenta in dijakov pri praktičnih znanjih. Treba je žagati najrazličnejše steklene cevke itn ... Dijaki imajo vaje vsakih štirinajst dni, in sicer vsa^ teden polovica razreda. Asi; stent sodeluje pri izvedbi vaj pri tretjih in četrtih razre; dih. Seveda pa sta tam tudi prof. Juhartova in prof-Škulj, ki poučujeta predmet fizike na gimnaziji. Tovariš Škulj pravi, da je sedaj ve; Hko bolje, ko imajo na šoli asistenta; predvsem zato, ker primanjkuje učil, obenem pa dva laže nadzorujeta dijake pri vajah, saj bi napačno delo lahko bolj škodovalo kakor koristilo. Velik problem pri pouku fizike pa so instrumenti za dokazovanje fizikalnih zakonov, saj niora-jo dijaki pri nekaterih osnovnih zakonih profesorju preprosto verjeti, ker jim ne more prikazati zakonov mi pri vajah niti pri pouku. Aleš Kardelj it,ASU.O S/Oi, Ureja urednHkl odbor, *lafitorin. odgovorni urednik Bogdan ",)r„va Naslov: Uredništvo «z/II. NSK, LJublJ. Ob Ljubljanici N|? Telefon 31S-*»0 Tek. ra*-n?erenca Ljubljana, občinska *""[ Na-8ZDL Ljubljana M“s‘* celoletna la skupnost S01-S-MS/L n. a 1 lmpex - Ljubljana, Titova 3 i» s svojima obratoma: :: Kemična tovarna Moste ji in Vulon Moste- ! tovarna sintetičnih vlaken i> \----------------------------------- i> i' i» i» i' i» i» \ O i* i> (► !» l' i» i» i» f cSfanoottnjsleo podjet je Bežigrad-Moste 1 1 Topniška 58 1 1 IILHJILB Krajevna skupnost KODELJEVO Združene papirnice Ljubljana, Vevče oSo P. UUBLJANA-POLJE NAJKVALITETNEJŠI PAPIR ZA UMETNI TISK IZDELUJEJO EDINOLE V PAPIRNICI VEVČE Kemično prehrambena industrija Ljubljana, Šmartinska 50 Industrijska proizvodnja, predelava vseh vrst lepil, jedilne In druge želatine In Čistilnih sredstev, pomožnih sredstev za papirno, lesno, tekstilno, usnjarsko, gradbeno industrijo in Široko potrošnjo, opravljanje blagovnega prometa na debelo In v tranzitu, Izvoz in uvoz ter zastopanje tujih firm. Gostinsko podjetje (Jži&anea Ljubljana Obiščite nas in postregli vam bomo z domačimi specialitetami in pristnimi bizeljskimi vini. Gostilna »KRPAN«, Ob Ljubljanici 24 Staamifa sadfe Ljubljana HLADILNICA — ZALOG SOSESKA lil 1 I lili liiiii 'lili II lil i» i» <> i* (» i» <> i» <» i' i> <> i» i* J ) i* ) <» i» <> i» <> i» i» <> <> i' !> (> I* 1» l> 1» 1» l> !► i» !> (* (► i» i» i» i» i» i* \ * <» c i» \ j t i' čestita občanom ob dnevu republike ŽIVILSKI KOMBINAT Ljubljana — Šmartinska 154 .LJUBLJANA Priporoča potrošnikom: žita, mlevske izdelke, ješprenje, ovsene kosmiče, testenine Pekatetc, razne vrste svežega kruha, peciva in mehkih kolačev, bonbone Šumi, čokolado Gorenjka ter žvečilni gumi Imperial •®- saturnus tp Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana, Crtomirova 10 c/lntanabaaa Poslovno združenje prevozniških in avtoremontnih podjetij, Šmartinska cesta 110, tel. 315-762 ZALOŠKA CESTA 54 (► 1» ) T O T R A LJUBLJANA, ZGORNJA HRUŠICA 14 i| KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA — EMBALAŽA — AV- TOOPREMA Uprava: Ljubljana, Ob železnici 16, telefon: 313-666 — Komercialni sektor: Ljubljana, Proleterska 4/III; telefon 314-477 — Telex: Yu Saturn 31208 — Telegram: Saturnus Ljubljana — P. p. 10 Naš program: Konzervne doze za prehrambeno industrijo; pločevinasta embalaža za prehrambeno, kemično, farmacevtsko in druge industrije; pokrovčki za stekleno embalažo: alupo, aluvi, sapo, pano in kronske; izdelki za široko potrošnjo: dekorativne škatle in pladnji ter razpršilci; svetlobna oprema za vozila: žarometi, svetilke in refleksni žarilci vseh vrst; elektrotermični aparati: kuhalniki, peči, kaloriferji; napisne ploščice: litografirane, eloksirane; pločevinski reklamni plakati TOVARNA POZAMENTERIJE, POZAMENTERIJSKIH STROJEV IN IZDELKOV IZ PLASTIKE 1» I* 1» @D30 1» \ 1» Delovne organizacije čestitajo ob dnevu republike INDO^ Industrija transportnih in hidravličnih strojev LJUBLJANA — MOSTE Industrijska cesta 3 INDO$ PROIZVAJAMO: baterijske viličarje VE-600 kp baterijske viličarje VE-1000 kp baterijske viličarje VE-1200 kp baterijske viličarje VE-1500 kp baterijske viličarje VE-2000 kp diesel viličarje VD-1500 kp diesel viličarje VD-2000 kp diesel viličarje VD-2500 kp Creuarna LJUBLJANA POLJANSKA C. 95 Montažno podjetje za izolacije IZ^JLIT Ljubljana s svojima predstavništvoma na Reki in v Beogradu izvaja vse vrste izolacije Podjetje za oddih, rekreacijo in izletništvo se priporoča za obisk v svojih domovih (J) (9ičLtnL&ka &kiLpn&&t lljubljana Ofllo&te — Portorož — Bohinj — Crikvenica — Novi grad — Jadranovo TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV ► ARBO PODGRAD LJUBLJANA MINERAL Tovarna naravnega umetnega kamna LJUBLJANA Proizvajamo in nudimo: teraco dolomitni pesek teraco plošče, izdelke iz betona in innetnega kamna marmornate plošče v različnih velikostih in barvah Mizarstvo Moste Vide Pregarčeve 8 — Izdeluje sobno In kuhinjsko opremo za lokale In poslovne prostore. Cenjene potrošnike obveščamo, da se bomo v kratkem preselili v nove prostore. Dimnikarsko podjetje LJUBLJANA Pokopališka 11, tel. 33-450 ORADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA, KORVTKOVA 1 — gradi industrijske objekte, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg; — izdeluje gradbene elemente, razne vrste botonskih izdelkov in montira gradbene konstrukcije; — opravlja ključavničarska, kleparska in krovska dela; — projektira vse vrste visokih, nizkih, vodnih, luških in stanovanjskih objektov; — izvaja investicijska dela v tujini Gradbeno podjetje TEHNIKA Ljubljana (CLJUBLOANAl) gradi vse vrste inženirskih objektov kakor tudi najsodobnejše stanovanjske, industrijske in turistične objekte. Po želji naročnika sprejema podjetje gradnjo objektov po »inženiring« sistemu. SODOBNI OBRATI: Betonski v Stožicah z avtomatizirano betonarno ne krije samo lastnih potreb, marveč prodaja pripravljen beton tudi drugim uporabnikom. Železokrivski in opažarski obrat v Kajuhovi ulici izvršujeta usluge tudi tujim naročnikom. Podjetje ima svoj projektivni biro. Sodobna tehnologija, dovršena priprava in visoka strokovnost zagotavljajo podjetju velike uspehe doma in v tujini. VEKTOR Poslovno združenje za cestni in transportni promet Ljubljana, šmar-tinska 104 ELEKTROGOSPODARSTVO MARIBOR Proizvaja električno in toplotno energijo. Na svojem oskrbovalnem področju priključuje na svoje vročevodno in parno omrežje potrošnike ogrevne toplotne in tehnološke pare. Strokovno svetuje pri vprašanjih daljinske oskrbe s tehnološko paro in ogrevno toploto, projektira toplotno omrežje in priključuje postaje ter nadzira njihovo izgradnjo SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZIDAR Kočevje Sektor LJUBLJANA zidat* PODJETJE PROTEKTOR - VULKAN LJUBLJANA, ŠMARTINSKA CESTA 64 Protektira vse dimenzije avtomobilskih plaščev, popravlja in vulkani-zira vse vrste avtomobilskih plaščev in zračnic in izdeluje razne gumijaste tehnične predmete ter tesnila iz penaste gume za tesnitev karoserij, gradbenih konstrukcij in elementov v elektroindustriji. Kolektiv podjetja »PROTEKTOR-VULKAN« Ljubljana se priporoča. — Poslužujte se naših uslug in proizvodov! PETROL LJUBLJANA — poslovna enota delavnica, avtopark in Zalog Vsa navodila in pojasnila o pravilnem mazanju vozil in strojev zahtevajte pri podjetju PETROL — tehnična služba volnenka Smartinsfca 52 , j • tovarna volnenih, bombažnih IjUDljOnO jn sintetičnih izdelkov Ljubljana, priporoča svoje izdelke — sintetične diolen zavese v pestri izbiri vzorcev in širin — dekorativne zavese — volnene izdelke — šale in rute! Kvaliteta naših proizvodov — jamstvo za vaše zadovoljstvo JCtaleima skupnost ŠMARTNO OB SAVI Slaščičarna Moste PROMETNO PODJETJE SaP Ljubljana, Srediika ul. «, tal. 111-223, 314-841, 311-224, - tala« 31-221 SOLIDNO IN POCENI OPRAVLJA: - radnl avtobusni promet in izlatniike voinje v tuzemskem In mednarodnem prometu - tuzemski in mednarodni transport blaga - tuzemske in mednarodne turistične storitve - gostinske storitve! Za cenjena naročila se priporoča KOLEKTIV SAP LJUBLJANA izolirka LJUBLJANA — MOSTE telefon 313-557 bi 316-852 PROIZVAJA MATERIALE ZA: — hidroizolacije — elektroizolacije — cestišča — antikorozijo — termoakustične izolacije rv E L L UX LJUBLJANA- FUŽINE izdeluje svetlobna telesa Ob Ljubljanici 36, tel. 316-556 LJUBLJANA Naši športniki Hokejisti Slavije iz Vevč so vsekakor največje presenečenje državnega prvenstva v hokeju na ledu. Vratar prvega moštva, 22-letnl Franci Lomovšek, sicer avtoličar pri IMP, je po ocenah strokovnjakov najzaslužnejši za izredne zmage v zadnjem času. MNENJE IN KRITIKA Kdo vzdržuje športne objekte? Ne vprašujemo za tiste objekte, ki so vzorno vzdrževani, marveč za tiste, ki sploh niso. Kot je dandanes običaj: če stvar dobro teče, potem je pač v redu, kaj bi hvalili; če pa ne gre, takoj po njem! Trenutno ste v odlični formi? Res je, vendar bi lahko branil še bolje. Premalo suhega treninga imam za seboj; z odslužen j a rednega vojaškega roka sem sc vrnil šele julija. Franci Lomovšek Največji uspeh? Trikratni nastop v mladinski državni reprezentanci. Načrti? Nekaj let se bom aktivno ukvarjal s hokejem, seveda 2e več kot dve desetletji se prepričujemo drug drugega, kako je šport zdravju potreben, kako je naše razvedrilo, nam obnavlja moči, nam nudi možnost uveljavljanja. Celo, ko smo se prepričali, da se da s športom zaslužiti, da imaš lahko zaradi športa ugodnosti na delovnem mestu ali v kaki drugi prijazni sredini . . . nas vse to ni prepričalo. Kaj me brigajo ravna ali kriva hrbtenica, povešena rama ali ploska stopala, pripravljenost za obrambo domovine in spočitost na delovnem mestu! Za šport ni časa. Delati mo- Pionirji osnovnih šol v malem nogometu Ekipe vseh šol naše občine so se pomerile za prvaka občine v malem nogometu v prvem od dveh delov tekmovanja. 2e leta osvaja na tem tekmovanju prvo mesto osnovna šola Vide Pregare, kljub temu, da ni v bližini šole nobenega nogometnega kluba in šola nima igrišča. Kar tri točke za njimi je šola Polje, pa potom o. š. Kette-Murn, Jože Moškrič in Sostro. ram popoldne, zvečer, ponoči, rabim denar. Denar. To je glavno in vse. Dokler bom mogel delati, bom. Nič nas torej ni moglo prepričati, da bi malo poskrbeli zase še drugače, ne le v materialnem pogledu. Vsaj doslej. A glejte, našel se je argument. Nihče drug kot: TREBUH. Kaj hrbtenica, kaj srce, pa noge, pa konec koncev še glava. TREBUH! — to je naša skrb. To se je začelo v zadnjem letu, morda še leto prej: Poglej, kako mi raste trebuh. Saj ne spravim več nobene obleke nase. Po stopnicah se zadiham. Pa če grem na plažo, mi je kar malce nerodno. Pa saj skoraj nič ne jeml Kaj naj naredim? Športi Kaj, šport? Kako? Kje? Kakšen šport? če me mlajši ne bodo prehiteli. Kasneje bi prišel v vrste funkcionarjev. Moja največja želja pa je, da bi postal hokejski sodnik. Profesionalizem ? Odločno som proti! Za denar ne bi nikoli igral. Igram iz veselja, čeprav vem, da bi kot profesionalni igralec (brez službenih obveznosti) hitreje napredoval. Konjiček? Posebnega konjička nimam. Rad plešem, kaj, ko na Vevčah ni primernega prostora za zabavo mladih. Sicer se rekreativno ukvarjam še z malim nogometom in kegljanjem. Problemi? Jih nimam. Le če se povrnem k hokeju, oprema mi dela preglavice. Od vseh vratarjev zvezne lige imam najslabšo opremo. Nov komplet pa velja preko 5.000 dinarjev. Franci ni edini hokejist v družini. Še trije bratje igrajo hokej, najmlajši med njimi, tudi vratar, pa (tako vsaj trdi simpatični Franci) že resno ogroža njega samega. No, prepričani smo, da Franci, skromen pravi športnik, kot je, še ni izrekel zadnje besede. In se je začelo. Najprej se je začelo s kegljanjem. Pa smo ugotovili, da se pri kegljanju ne zgubi trebuha. Smučanje. Da, to da. Samo kaj, ko leži sneg le 3 mesece. No, pa smo odkrili tenis, že skoraj malo pozabljeni nogomet, predvsem pa telovadnice in bazene. Na občinski zvezi za telesno kulturo v Mostah so sedaj v jeseni (ko ni več mogoče vaditi na prostem) prejeli že prek 20 prošenj raznih delovnih organizacij iz občine in iz drugih občin, da bi jim preskrbeli vadbe v telovadnici. Plačilo najemnine ni vprašanje. In kaj sedaj. Telovadnic Nil IN JIH TUDI NE BO V TA NAMENI Niti enemu od teh prek 20 interesentov ni moč ustreči. Družabno rekreativni klub Slovan, ki je bil v oktobru letos ustanovljen tudi v ta namen, ima kapaciteto okoli 110 članov v zimski sezoni. Vsa mesta pa so bila zasedena že pred začetkom delovanja kluba. Torej ni rešitve? Morda je. Kaj nas je pripeljalo, da smo začutili potrebo po športu, po telesno-vzgojni rekreaciji? STANDARD! Naj torej STANDARD gradi objekte v ta namen. Ne vem, ali naj šole, pa telovadnice pri šolah, pa vzgojno varstvene zavode gradimo iz sredstev sklada za družbeni standard? (V glavnem jih ne.) To je nuja, to je kakor kruh. To mora biti in za to mora zagotoviti sredtstva iz rednega proračuna občinska skupščina. In kakšno je sicer stanje s telovadnicami v naši občini? Na vzhodnem delu naše občine ni niti ene — ne šolske ne kake druge. V zahodnem delu so 3 šolske telovadnice in dve TVD Partizan, ki sta tudi skoraj izključno zasedeni od šol. Drugega nič, interes pa je ogromen. (2al, tu govorim le o rekreaciji predvsem odraslih, članov delovnih kolektivov. Vsaj 1.000 mladincev bi imelo rado kakršnokoli vadbo ali športno razvedrilo sedaj v zimskem času, pa ni možnosti.) Vseeno, kaj nas je napotilo, da smo se ogreli za telesno vzgojo, za športno rekreacijo. Važen je cilj: da si bomo ob tej dejavnosti res izboljšali zdravje, se sprostili, se krepili in uveljavljali. Pred nekaj leti je začela skupščina naše občine z načrtno akcijo, da bi v vseh krajevnih skupnostih, celo v vseh stanovanjskih soseskah zgradili primerne površine za športno rekreacijo otrok, mladine, odraslih. Tako so bila zgrajena igrišča za košarko (ponekod tudi za rokomet ali mali nogomet — vsa asfaltna) v Rožičevi ulici (pravzaprav igrišče, kotalkališče in otroško igrišče), ob šoli Vide Pregare oz. VVZ Angele Ocepek, v Zadobrovi, pri šoli Polje in pri šoli Sostro, pri šoli Jože Moškrič in na Selu. Vsa ta igrišča so stalno zasedena, torej je bilo zelo smotrno, da so bila zgrajena. Se več jih potrebujemo. Toda to je tudi vse kar je pohvalnega. Takoj po zgraditvi teh igrišč so se začele polemike, kdo jih lahko uporablja, za koga so bila zgrajena (Polje, pri o. š. V. Pregare). Pa tudi to še ni najhuje. Najhujše je, da večino teh igrišč nihče ne vzdržuje. Izjema so igrišča pri šolah Sostro, Jože Moškrič in Polje — saj šola ve, da koristi igrišče njej. Od preostalih igrišč pa je vzdrževano le še igrišče na Selu, kje to opravlja prizadevna in vestna krajevna skupnost. — Najbolj žalostno je pri VVZ Angele Ocepek. Tam je košarkarsko in rokometno igrišče. Zidano je bilo za potrebe osnovne šole Vide Pregare, ki nima ne svojih igrišč ne telovadnice, torej onemogočen pouk telesne vzgoje. Toda ne, tudi tu jih ne bomo r,Jur>EA\ Samo kje? Smo na cesti, v vrsti pred telovadnicami, zato: 2IVIO STANDARD! 2IVIO ŠPORTNA REKREACIJA (DELOVNIH LJUDI IN MLADINE) ?l? KRATKE IZ ŠPORTA Mladinci — košarkarji Slovana so najboljši v Sloveniji. V odločilni tekmi za naslov republiškega prvaka so premagali moštvo Celja. —-o— Marljivi športni delavci v Polju so pred novo zmago. Na dan republike bodo na rokometnem igrišču pri osnovni šoli organizirali močan rokometni turnir in prvič bodo tam igrali pod žarometi! —o— Rokometaši Slovana premočno vodijo v tekmovanju za pokal Karavank. Pred kratkim so gostovali v Borovljah in Celovcu ter premagali tamkajšnji moštvi STV Pago s 23 : 14, KAC pa s 34 : 17. Prvenstvo osnovnih šol v rokometu Odigrano je bilo prvo kolo tekmovanja osnovnih šol naše občine v rokometu. Pri moških je prišlo do precejšnjega presenečenja. Po prvem kolu (igrajo 4 kola — to je štirikrožna liga) ne vodita velika favorita o. š. Vida Pregare in o. š. Kette-Murn, ampak o. š. Polje, ki je igrala sicer z o. š. Vida Pregare neodločeno, premagala pa o. š. Kette-Murn s 6 : 2, pa tudi vse druge nasprotnike. Druga je o. š. Kette-Murn. ki je izgubila le z o. š. Polje, tretja o. š. V. Pregare, četrta o. š. J. Moškrič in peta o. š. Sostro. Med dekleti je favorit ekipa o. š. Kette-Murn letos izredno močna, saj je vsem nasprotnikom dala po najmanj 10 golov. Presenečenje pa čaka na drugem mestu. Zaseda ga o. š. Sostro, pred Poljem in o. š. Jože Moškrič. In še eno presenečenje: o. š. Vide Pregare je zadnja (seveda je brez svojega igrišč pustili vaditi. Tako so nam povedali učitelji telesne vzgoje na tej šoli. V popoldanskih urah zasedejo igrišče gojenci samskih domov iz bližnje in daljne okolice, ki imajo celo potrdilo (le od koga — naj se javi, prosim I), da lahko neomejeno uporabljajo to igrišče. Na njem igrajo ljubljansko nogometno ligo v malem nogometu. In zopet smo iz istih virov zvedeli, da jim je VVZ Angele Ocepek sporočila, češ da je igrišče njihovo in ga naj Šola ne bi uporabljala. Dragi cicibani in deca, povejte no, kdaj igrate rokomet in kdaj in kdo od vas vrže žogo tako visoko, da se bo dotaknila vsaj košarkarske deske. Prav, pa naj bo igrišče od VVZ. Toda, pojdite pogledat. Vse naprave na igrišču so uničene: koši (ki so last o. š. Vide Pregare), goli (last iste šole) in žičnate mreže. In pri tem se osnovna šola na vse kriplje trudi, da bi smela vzdrževati ta objekt in ga seveda nemoteno uporabljati (če naj sploh ima telesno vzgojo po urniku) I V okviru družabno rekreativnega kluba Slovan, ki je pričel delovati 15. novembra letos, bo mogoče tudi smučati, in to v Ljubljani. Seveda: tu je Golovec. Ker je smučanje sedaj najpopularnejši in še modni šport, v DRK Slovan ne manjka tudi organizatorjev smučanja. Resno so se lotili dela in Golovška smučišča si je ogledala komisija s samim zveznim trenerjem alpske discipline Marjanom Magušarjem. Ugotovili so, da bi se dalo s Ceglarce urediti slalomišče, ki bi bilo najkvalitetnejše slalomišče v Člani mladinskega kluba Slovan na Kodeljevem so organizirali prijateljski nogometni tekmi z vodstvom radia Študent. Prva tekma je bila v torek 3. novembra, povratna tekma pa v petek 6. novembra. Obe tekmi sta bili na igrišču v športnem parku Kodeljevo. V prvi tekmi so zmagali Slovanovi fantje z rezultatom 5 : 4. Tekma je bila zelo borbena. Ker so igrali sami ljubitelji moderne glasbe, je bilo urejeno tudi ozvočenje in ves čas je donela glasba. Gledalcev je bilo relativno veliko — malo manj kot sto. V povratni tekmi sta bili obe ekipi zagrizeno borbeni. V prvem polčasu Najboljše telovadke Partizana Zelena jama na čelu z državno reprezentantko Vido Perišič so že spomladi in prek poletja vadile parter v telovadnici osnovne šole Jože Moškrič v Jaršah (ker je njihova telovadnica v Zeleni jami premajhna). Ob tem je načelnik društva Jože Mavrič prišel na misel, da bi lahko ustanovili tudi v Jaršah telesnovzgojno društvo: če že — V Rožičevi ulici je košarkarsko igrišče stalno zasedeno. Toda nihče se ne zanima, ali so koši v redu, ali je igrišče počiščeno, ali res služi le svojemu namenu (ne pa parkiranju avtomobilov). Kotalkarsko igrišče, otroško igrišče in okolica s hribom — vse to pa je skrajno zanemarjeno. Naprave na igrišču so bile menda letos nove (pa nikoli več). Po igrišču in okolici pa je prava razstava gradbenih in drugih odpadkov. — V Zadobrovi igrišče ni vzdrževano, ni pa tudi ne razdejano. Seveda bi bilo tudi tu treba določiti, kdo naj z igriščem upravlja. — In otroška igrišča I Dragi bralec, vzemi si čas, pa stopi pogledat otroško igrišče v Bavdkov! ulici. Zadostovalo bo že to, da boš povzdignil svoj glas: kdo skrbi za otroška igrišča! SKLEP: Vemo. Za športne objekte skrbi občinska zveza za telesno kulturo, ki je letos za objekte športni park Slovan, športni park Slavijo, TVD Partizan Zelena jama in Moste in občinsko strelišče izdala prek 140.000,00 din. To je tudi vzorno vzdrževano. Vse drugo ni v njeni pristojnosti in za to ne dobi sredstev. Kdo naj torej skrbi za to? Kdo naj skrbi za otroška igrišča? Prosimo odgovor! Ljubljani. Prostor, kjer naj bi potekala proga, je že posekan in je zaraščen le z grmovjem, potrebno pa bo od- straniti nekaj štorov. 2al bodo ta dela prišla na vrsto šele spomladi. Ko bo proga urejena, jo mora namreč te- meljito prerasti trava, sicer se sneg ne bo obdržal. Tega pa v Ljubljani tako ni nikoli zadosti (razen kadar zapade v nadlego). Torej je bila iniciativa DRK Slovan za letošnjo zimo za pol leta prekratka, pa bodo zato člani kluba postavili žičnico na Blaževem griču — ki je že dolga leta »moščanska Kranjska gora«. gledalci niso imeli prilike videti golo in je tako kazalo tudi vse do zadnje minute, ko so gostje dosegli gol in tako zmagali. Za ekipo pristašev disko kluba Slovan so igrali: vratar je bil Aco. ki je veliko bolje branil v povratni tekmi, kapetan ekipe je bil Bojan, ki Je zabil en gol, igrala sta Mex in Breza, ki sta dala vsak po dva gola, hrabro pa sta se borila tudi Dajs In Duško, vendar nista imela sreče, da bi potresla nasprotnikovo mrežo. ne društvo, pa vsaj podružnico. Vodstvo šole je pokazalo veliko razumevanje in interes in z novim šolskim letom so začeli z vadbo dveh oddelkov: Ženske dece in pionirk. Od- delke vodita Jože Mavrič In Bernarda MUller. Začelo se Je, pričakujemo, do se bodo tem priključili še novi oddelki. ŠPORT DEI.OVNI2VV SMUČIŠČA NA GOLOVCU prej: + Ul’ nov znak-novo ime za kvaliteto in tradicijo emonajljubljana proizvodnja trgovina turizem • engineering MALI NOGOMET Alei Kardelj Novo telovadno središče v Jaršah