97 številka. Maribor, dne 6. decembra 1915. Letnik VII. Bitolj zaseden — Nov srbski poraz južno-zahodoo od Prizrena — Kralj Peter v nosilnicah. Železniška zveza med Budimpešto in Carigradom gotova. — Y Besarabiji mir. — Nezadovoljnost na Francoskem. — Italija bo izkrvavela. Najnovejše avstrijsko ur»4n porodilo Uradno se razglaša: Dunaj. 5, doc. Rusko bojišče. Mestoma artilerijski boj. Italijansko bojišče. Včeraj, dne 4. decembra so se omejili Italija»i o b soški h o j ni črti na artilerijski ogenj menjajoče se silovitosti. Le pri O s 1 a v i j i Iso poskušali po noči in po dnevu posamezne napa.de, ki so pa bili vsi odbiti. Na tirolski bojni črti je sovražna; artiljerija živahno obstreljevala utrjeni prostor pri Lar. <1 a r u.. Srbsko bojišče. Pri C e 1 e b i č u je prišlo vnovič do v o i: -a g a boja. Skupina, ki je napadla Crnogorce iz smeri Foče, jih je pognala v beg not r i d u ;nt c i e. J u /. n o o d P 1 e v? 1 j a so odbile naše 'čet e močne črnogorske protinapade. Vojni plen pri mestu P l e v 1 j e znaša e d e n milijon i n ! a n t e r i J s k 4 h pat ro n ter 100 zabojev artilerijske municije. Južno od mesta N o v i p, a. z a r je bilo ujetih vČerajj dne 4, decembra vnovič 600 sovražnih vo_ « j akov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höler, podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Berolin, S. decembra. Balkansko bojišče. V uspešnih bojih pri Plevlju in v gorovju seve-roizhodno od mesta Peč (Ipek) je bilo ujetih več sto Srbov. Bolgarske čete so južnozahodno od Prizrena u-mikajočega se sovražnika ustavile, porazile in uplenile čez 100 topov in velike množine vojnega gradiva in med tem 200 avtomobilov. V Jama-gorovju (izhodno od Debra) in na polovico pota Krčova Ohrida so bile srbske zadnje straže poražene. V Bitolj so vkorakali nemški in bolgarski oddelki. Oblasti in ljudstvo jih je z veseljem sprejelo. Bolgarsko uradno poročilo. Sofija, 4. deeeTbra, Ko so bili Srbi, dèe 29. novembra pri Prizrenu razpršeni, so se razkropljeni deli. srbske - 'armade umaknili proti Djakovi in ob cesti Bieli-Drin proti Debar ju in Skadru, Naše čete zasledujejo Srbe v obeh smereh. Dne 3. 'decembra je naš oddelek, ki je -zasledoval Srbe ob Belem Drinu., sovražnika ma neki postojanki nb levem bregu reke Ljuma ustavil in jih. odločno na- padel. Naši so srbsko armado razkropili in jo prisilili, da se je umaknile. Umikanje Srbov se je spremenilo v divji beg. Srbi so na tem prostoru pustili v naših rokah 100 poljskih topov in havbic, 200 avtomobilov iu ogromno množino vojnega gradiva,. Nadalje 150 t renskih’ vozov, mnogo obleke in druge vojaške oprave. Plena je toliko, da je pot ob Delom Drinu do-Ku-ia-Ljuma ž njim popolnoma založena. Y smeri proti Djakovi so se srbsko-črnogorske' Čete takoj, ko so se pojavili naši oddelki umaknile, izpraznile mesto Dja-t.ovo in prepustile našim 6 havbic. Naša kavalerija zasleduje sovražnika proti Djakovi. Srbski ujetniki pripovedujejo, da so kralja Petra na begu morali nositi pa nosilnicah, ker je korakanje ob Belem Drinu zaüiodno od Kuhi-Ljmna. tudi s konji nemogoče. 7 / Glasovi o novih ministrih« Izmenjava treh min.tstftov je notranje-pol'tični dogodek, kateri tudi v času velikih zunanjih dogod-Ijajèv vzbuja splošno.zanimanje. Tudi stališče, ki so ga imprimi spremembi vlade zu vzele vazne politične struje In njih glasila, ni. brez pomena. Važno je. da :zvemo za ta različna mnenja in sodbe o izmenjavi oseb na ministrskih sedežih. Olicielne izjave in mnenja so v tem oziru radi sedanjega izvanrednoga časa zelo skromna. Z ozirom na stroke, ki se jih je zaupalo novim možem, je radovednost pred vsem velika v izvajanjih, ki jih je izzvala ministrska sprememba v glasilih velike finance* Dunajska ,.Neue Freie Presse“ P'še : „Trije nadarjeni možje so bili poklicani v ministrstvo ... Z uvrstitvijo treh talentov pridemo do domnevanja, da gremo z nežnim začetkom 'e prizanesljivimi prehodi k nadaijnim preustrojbam. Trije novi ministri imajo skupno znamenje: Nobeden izmed teh treh ne pride iz uradniških pisarn, kjer je živ ljenje nekaj tujega. Eden ]e bil v Trstu in je vsak dan videl kos svetovnega prometa; drugi je kot ravnatelj banke imel enako življensko pot Kot nemški zakladni tajnik H elf ieri e h in tretji je bil vrhovni upravitelj ljudskega 'denarnega zavoda- v Avstriji (poštne hranilnice) in sc ga .s-.Ioš o zove „milijardni Letti“. Dr."Aleksander Spitzmüller, je postal trgovinski minister; v resnici pa je le minister, čegar imenovanje pomeni gotovo izravnavo v ministrstvu. Bil je prezi-dialist v finančnem ministrstvu in pozneje eden najvažnejših svetovalcev različnim ministrom glede vrednostne politike; bil je tudi svetovalec pri sestavi proračunov, pri posojilih, ter končno deželni finančni ravnatelj na Nižje-Avstrijskem. On je tako dobro poučen o ustroju ministrstva, da pozna vsak najmanjši vijak v svojem velikem delokrogu. Dobro je bilo, da je dvorni orožnik še le zdaj pozvonil pri njegovih vratih in mu prinesel lastnoročno pisano pismo cesarjevo. Minister je bil kakih šest let vodilni ravnatelj velikega denarnega- zavoda (Kreditanstalt). Poprej je samo imenoval denar, katerega davkoplačevalec prinaša in plačuje v vladne blagajne, ali pa ga ekse-kutor s silo spravi v davčno blagajno. Sedaj si je moral mož denar sam zaslužiti, sam delati s: pridelo. j v ai ni mi sloji ter proučiti vse težave podjetja in njega l nevarnosti. Nihče drugi ne ve bolje kot novi trgovinski minister, da M carinska politika brez stalne denarne vrednosti bila naravnost nesmiselna. Mož ima podrejno ministrstvo, v katerem se soodločajo o naši bodočnosti, o sadovih in zmagah in o zopetnem našem po v zdi g u ljudskega blagra.“ O velikem pomenu, da se je dosedanjemu bančnemu ravnatelju, in sicer ravnatelju banke, katera se v ljudstvu imenuje kratko „Rotšildova banka“, poverilo vodstvo trgovinskega ministrstvu, se povdarja a- listu. „Economist" : „še tekom vojske, a še v večji meri v ujej sledeči mirovni dobi, bodo naloge naše trgovske politike zavzemale velikanski delokrog. Za novega moža, ki je stopil na čelo tega gospodarsko izvanredno važnega urada, se odpira, nepregledno obširno delavno polje.“ Pri tem, ko hvali list nov|ega trgovinskega ministra, pa napade mimogrede' posloviv&ega se finančnega ministra dr. Engeln in sicer sledeče : „Razmerje med baronom pl. Engelom in odličnimi ter preiskušenimi sekcijskiini načelniki iinanč-nega ministrstva ni bilo nikdar prijazno in radi tega se je v ministrstvu razširila neka hladnost, ki bi part osebnih odnošajih med ministrom, in njegovimi svetovalci, .osobito glede važnih del, ki pridejo sedaj v vojski na vrsto, bila škodljiva. K temu so še prišle težave v razmerju do zastopstva galiških poslancev, ki so želeli hitrejšo rešitev prošenj za škode, povzročene po vojni in primerna srodstva za. zopetno zgra-jenje razrušenih poslopij, za oskrbovanje polja in za obnovitev živinoreje,- Resno se je tudi povdarjalo, da so težave pri rešitvi vprašanja glede preskrbe z živili postale resnejše, ker potrebna denarna, sredstva, niso bila pravočasno na razpolago. Vprašanje o živilih je pri razpravljanju upravnih zadev imelo svoje središče tudi v poljedelskem ministrstvu, a v tem uradu ni prišlo do nobene spremembe.“ Gori imenovani list zahteva tudi izmenjavo celotnega ministrstva, ko piše: Naglaša se, da se -ro za ojačitev z ozirom za nagodbo. Ali pa more ta- ojačitev izdajati iz posameznih ministrstev in ali ni skrb za ojačitev najviša dolžnost višjega političnega vodstva! Notranja politika sploh ne more imeti višjega cilja, kot skrb za zopetno gospodarsko povzdigo po vojski. Tb gospodarsko povzdigo mora podpirati trgovska politika, Id je prikrojena po evropskih razmerah. Urediti se mora tudi finančna politika tako, da se bodo dohodki države pomnožili, a se poteg tega ljudske sile ne bodo še bolj izčrpavale. To so naloge, ki jih morejo izvrševati samo ministrkstrokovnjaki Ali ni vsled tega potreba, da stoji celotno ministrstvo enotno na tem stališču?“ Socialdemokratska ;4ArbfejtB-r Zeitung“ soglaša kakor navadno pri vseh važnejših prilikah, tudi tokrat z nazirniiji ..Neue Freie Presse"; tudi ona zahteva „čisto novo vlado“, ker sedanja „postaja nekako oguljena“, tako da je gospod ,grof Stürgkh želel celoto svojega ministrstva osvežiti“. Novi možje so v očeh „A. Z,“ ko .„pošteni politiki in dobri strokovnjaki“, „izborni delavci“ in pravi dalje: „Nismo nehvaležni, kajti vsaka skromna ministrska sprememba je boljša kot, če ni nobene .... Kar se ima od te izmenjave pričakovati, leži bistveno vše na političnem polju.“ ' Vse kako pa se „A. Z.“ pozneje spominja, da spada dr. pl. Spitzmüller med uredništvo finančnega ministrstva in da je bil svoje časno predsednik nižje-avstrijskega deželnega finančnega ravnateljstva. Ker pa.;.-je opažal, da v državni službi ne bo dosegel pravega priznanja, m stopil v službe» visoke finance: bil je sedaj' ravnatelj denarnega zavoda „Kreditanstalt“. Razprave ostalih listov o ministrski spremembi se sučejo večinoma v okvirju poluradnih komentarjev. Gospodarsko zbližanje med Nemčijo in Avstrijo. Javno, diskusija o tem vprašanju je postala, v zadnjem času zopet živahnejša, zlasti odkar so se pričele ua Dunaju in v Budimpešti priprave za obnovitev tr-govsko-carinske avstro-ogrske nagodbe, ki je naravno'v najožji Zvezi z odnošaji med monarhijo iii ' nemško državo. .Vrše se sedaj tudi že sestanki raznih avstrijskih. ogrskih in nemških gospodarskih organizacij, tako na Dunaju in v Draždanih. Pretekli teden je predaval v dunajskem industrijskem klubu o gospodarskem zbližanju med monarhijo in Nemčijo bivši ogrski državni tajnik Szterenyi, ki je razpravljal o raznih načinih tega zbližanja. Popolna carinska unija, to je združenje Nemčije in monarhije v carinsko enoto, ki bi imela, skupno carinsko mejo, jo ozrračd Szterenyi za „ideal, ki je prelep, da bi se ga moglo ustvariti.“ Druga, praktičnejša možnost bi bila carinska zveza z medearinanu, ki bi postajale vedno manjše, dokler bi po preteku določenega časa popolnoma izginile in tako omogočile can usko unijo. — Tretje bi bilo* da se uredi dalekosežni gospodarski preferenci j alni sistem, ki bi. naj bil tako konstruiran, da bi druge države na penila,g) klavzule o največji u-godnosti ne imele pravice, da bi se tega sistema u-doležile, Kot četrti modiis je označil Szterenyi dobro izgotovljeno trgovinsko pogodbo, ki bi se naj sklenila za dalje časa in vsebovala vse pogoje za vedno večje gospodarsko zbližanje med obema državama. — Szterenyi sam se je ogreva za preferencialni sistem, ki bi se moral nanašati tudi na prometno in ta-rifarno politiko in biti centralnim državam podlaga, na kateri bi istočasno in v medsebojnem sporazumu sklepale trgovinske pogodbe z ostalimi državami. V debati; ki se je razvila po Szterenyijevem predavanju, so se zastopniki avstrijske industrije ogrevali za vse Štiri sisteme. Nazori so si ostro nasprotovali in pokazalo se je, da ves načrt še ni dozorel. Za nedolgo. se vrši v Draždanih konferenca 'zastopnikov avstrijskih, ogrskih in nemških gospodarskih organizacij. Morda, pride tam do večje jasnosti o tem važnem vprašanju. Darovi za vojne ujetnike v Rusiji. Cesarski namestnik grof Clary nam je poslal sledeči oklic: Skrbni svojci so vedeli, da trpe naši vojni u-jetuiki v Rusiji stisko in pomanjkanje, toda gotovega pota do njih ni bilo. Po dolgih razpravah se je pa v zadnjih dneh končno posrečilo najti to pot. Ruska vlada je dala za darove na razpolago tfrzovlake. Te vlake spremljajo zastopniki švedskega Rudečega križa, ki razdeljujejo darila združeni z A-merikanci in zastopniki ruskega Rudečega križana licu mesta. Tako je ukrenjeno, kar je bilo možno, da pridejo darovi gotovo v roke vojnim ujetnikom. Naša vlada se je te možnosti takoj1 poslužila; že vozijo celi železniški vlaki, obkladam z najnujnejšimi potrebami v skrbnem varstvu na izhod in vsa nadaijna sredstva so pripravljena. V prihodnjih mescih bodo odšli nadaljni železniški vlaki. Toda; ne samo država., tudi ljudstjvo, ljubezen starišev, žen in otrok se hoče udeležiti rešilnega dela. Le red pelje do cilja, samo oni pomaga, ki brez obotavljanja donaša gotove in dovoljene reči določenim mestom, Lepo bi bilo, ako bi (vsako darilo došlo k istemu, na katerega mislimo, a to ,je nemogoče. • Zatorej se darov ria gotove vojne ujetnike ne more prevzemati. Toda vsi morajo dati, da dobi vsak! Zima je pred vratini, potreba je največje hitrosti. Denarna darila je vposlati na: Vojnooskrbni urad, Dunaj, IX., Berggasse 10, pod naslovom: „Darovi za vojne ujetnike v Rusiji,“ Kot darovi (samo novi) so dopuščeni : Tople srajce, tople spodnje hlače, volnene nogavice, pleteni telovniki ali sviterji, ako mogoče na vratu iz celega, tople rokavice, žilogrelci, ščitniki za glavo, o-prsniki, ogrevala za kolena, živOtniki, šali, žepniki (brez podob), obrisače, hlačniki brez gumija, mila, ščetke za zobe, glavniki, sredstva proti, golazni. Ako bi se k temu še pridale druge stvari, zlasti jedila, pijače, pisma, tiskovine, bi lahko to zadržalo cel transport. Darove sprejemajo na Štajerskem društva Rudečega križa; kjer takih ni, občinska predstojništva. Ta mesta naslovijo došlo blago kakor hitro mogoče na vojnoosRrbni urad, Dunaj, IX,, Berggasse štev. 16, kjer se sortirajo poedini zaboji približno enake vsebine. Podpisovale! tega o Klic a se obračajo s svojo prošnjo tudi na izdelovalce in tovarnarje navedenega blaga za bogata darila. Tsta se bodo izkazala javno. Prodajalci imenovanih daril bodo manj premožnim za ta človekoljubni namen gotovo radi pomagali z nižjimi cenami in oddajali po možnosti le najboljše blago. C, in kr. vojno ministrstvo, 'vojnooskrbov-alni urad, J a n e z L ö b 1, podmaršal 1. r. Oskrbovalni komite avstrijskega Rudečega križa za vojne ujetnike, M a r k o b a r o n S p i e g e 1 f e l 'd ; namestnik i. sl., tajni svetnik. Poštne pošilja tve- na vojnooskrbovalni urad, s-kopina štev. 8, Dunaj, IX» okraj, Berggasse, št 16, so pristojbine proste, ,ako imajo na: poštni spremnici in na naslovni strani paketa naslov: „Vojna oskrba darila.“ 'V ..... . • Ta darila za vojne ujetnike se pošiljajo po železnici kot navadno, vozno blago poštnine prosto, a-ko se pošljejo kot „Darovi za vojake na bojišču* pa pristojbinprosto glasom tarifnega predpisa štev, 400, na vojnooskrbni urad,' Dunaj, IX* okraj, Berggasse štev. 16. Italijanska zbornica. Druga seja italijanske zbornice v Rimu dne 2. decembra je bila brez posebnega zanimanja. Reformirani socijalisti, pristaši ljudovlade, radikalci na levici in nacijonalisft so kazali zadovoljnost napram Salandrovemu ministrstvu, ker je ministrstvo s tem, da je podpisalo londonsko pogodbo, da Italija ne sklene posebnega miru, ugodilo njih željam. Druge zbornične skupine so molčale, edino socijalisti so nastopali opozicijonelno. Predsednik: je prečita! brzojavne pozdrave iz Ogleja, Ronkija in Gradeža. Brzojav iz Gradeža naglaša zahvalo tamošnjega prebivalstva „radi rešitve iz krempljev tiranskih zatiralcev.“ Poslanec tovarnar Orlando se pritožuje, da med tem, ko se avstrijska mornarica izogiba pomorski bitki in obstreljuje italijansko* obal, italijansko brodo v, j o opravlja samo težavno in mučno stražno službo. Italijansko brodo vj,e pa pri tem niti ne more čuvati italijanskih obrežnih mest iii nikjer ne pokaže niti trohe svoje moči. Govornik je izrazil željo, da bi se naj zgradilo več podmorskih čolnov. Socijalistični poslanec Treneš je na oster način obsojal nasilni način vladanja in samooolastno postopanje posameznih vodilnih politikov pri izbruhu vojske, nadalje slabo gospodarstvo, kapitalistično izkoriščanje, slabo diplomacijo na Balkanu in želje po nadaljevanju in razširjenju vojske. Govornik je izrazil željo, da se naj pospeši gibanje za mir.. Trenesu ni nihče močno ugovarjal. Pritrjevali pa so mu vendar samo tovariši iz socialistične skupine. Bivši minister .Giolitti se ne udeležuje zasedanja zbornice. Domneva se, da se je zadnji čas med njim in Salandroni doseglo sporazumljenje v toliko, da Giolittijevi pristaši ne bodo delovali zoper oalan-droivo ministrstvo. Do kakega drugega sporazuma pa med Salamiro in Giolittijem menda ni še prišlo. Ker še Salandra. vedno zaman čaka na kak uspeh italijanske armade, po katerem bi se stališče vlade utrdilo, mora iskati pota, da zabrani skupen napad pristašev Giolittija in sodijalistov na vlado. Zaradi lega je sedaj razpoloženje zoper Giolittijevo stranko dokaj boljše kot poprej. Giolittijevci se ne smatrajo več za sovražnike in izdajalce domovine. To se ježe opažalo pri fOrlandovem govoru v Neapolju. Edino vojna stranka in njena glasila se še po divje zaletavajo v mirnega Giolittija. fivstpijsko-spbsbo bojišče. Naši boji s Crnogorci so zelo srditi. Pri Cele-biču, jugoizhodno od Poče, in južno od Plevlja so se postavili nanovo v bran, a so bili premagani. S Srbi še imamo spopade južno od Novega pa- zarja. Bolgari so porazili Srbe zopet jugozahodno od Prizrena ter zajeli velik plen. Srbi se umikjajo -pred Bolgari proti Djakovi (severozahodno od Prizrena), ob Beli Drini proti Skadru (zahodna smer od' Prizrena) in proti Dibri (južna smer od Prizrena). /' Cetverosporazumovi, listi so prinesli/vest, da je kralj Peter v Skladni. Bolgarsko poročilo pa pravi, da je pri svojih četah ob Drini. Dolgost naše srbske fronte. Naša in bolgarska fronta je bila začetkoma boja okoli 600 km dolga. Sedaj znaša k večjemu 250 km, torej je za 850 km krajša : Bolgari so se skraja v južni Macedoni ji zadržali le defenzivno. Sedaj imajo dovolj Čet, da začnejo ofenzivo. Nemške čete generala Galhvitza in Imjgarske čete generala Todorava so zasedle Bitolj (Monastir). Prebivalstvo jih je sprejelo z veseljem. Grška, ni sprejela poniževalnih četvemsporazu-inovih zahtev, za to se pogajanja nadaljujejo, Pomembno je, . da so čete generala Gallvvitza prve vkorakale v Bitolj. Mogoče, da bodo nemške čete prevzele nalogo končnih bojev proti Praneozom in Angležem na grških tleh. (Tako se odvzame. Grški možnost, da bi mogla priti z Bolgarsko: vi spvT&šivo. 2e prihodnje dni bomo videli, ali. naše mnenje odgovarja resnici. :. Bitolj (Monastir) zavzet,| g „/Agenzìa Stefani“ javlja iz Aten z dne 3. decembra: Včeraj, dne 2 % decembra, ob 3. uri popoldne so Bolgari zasedli Bitolj. . / ; .j „Secolo“ javlja iz Fiorine z dno 2. decčmbra: Srbske Čete so v jutro zapustile mesto Bitoli. Umaknile se se proti. Resni (izhodno od Bitolja, torej proti Albaniji). Boj za Bitolj. ... . ... ' • ; "i ■ • Vojni poročevalec Magrini poroča dne 2. dec. o predaji Bitolja, katere se je sam udeležil. Ko so Bolgari začeli ogroževati cesto Bitolj—Resna, so bili Srbi prisiljeni k umiku. Srbske čete so še začele u-mikati iz Bitolja in okolice dne 2. decembra ob eni uri po noči. Mestni prefekt in župan sta občrožila meščansko stražo, da se v mestu ohrani mir in red. 4000 dvojnih meterskih stotov živil so Srbi imeli, s-hranjenih v bitoljskih skladiščih. Ker ni bilo prevoznih sredstev na razpolago, so morali vse te pustiti v mestu. Tudi 300 srbskih ranjencev je ostalo v Bitolj u. Oskrbo bolnišnic so Srbi izročili amerikanške-mu odposlanstvu Rudečega križa. Ob 11. uri dopoldne se je slišalo v mesto močno streljanje. Srbi so se umikali in na umiku oplenili kakih 20 trgovin. Polkovnik VasiČ, ki je imel o-brambo mesta v rokah, je izjavil, da jo moral Bitolj zapustiti, da krije umikanje severne srbske armade v Albanijo. Vasič je do zadnjega trenotka upal na francosko-angleško pomoč, a zaman. Ko se je Vasič odpeljal iz mesta, je rekel: „Prepustil sem prebivalstvu živila, a obljubljam Vam skorajšnjo vrnitev.“ Angleški list „Daily Chronicle“ pa poroča, iz Soluna): i Boj za Bitolj je trajal blizu 24 ur. Glavna borba med Srbi in Bolgari se je bila ob mostu čez reko Orno. Srbi so skušali v zadnjem trenotku most spustiti v zrak, a komi taki so grozili Srbom na drugi strani odrezati umikanje. Vasičeva četa je zbeža-la v smeri proti Albaniji. Grčija odklonila četverospora-zumove zahteve. Rim, 3. 'decembra. Po poročilu lista „Messagero“ je Grčija ponovno odločno zahtevo četvierosporazuma, tičočo se prostega razpolaganja čez Solun in železnice, odklonila. Nadaijna poročila že govorijo o zopetnih. angleških in francoskih gospodarskih prisilnih odredbah zoper Grčijo. . ':,/; Proč iz Soluna! Pariško časopisje ■ je priobčilo dne 4. - decembra sledeče : Grška vlada je četverosporazumovim zastopnikom v Atefnah svetovala, da-naj reši četverosporaz-iim svoje čete preii napadom nemških ih bolgarskih čet ter da zapuste njegovo čete nemudoma Solun; < ki nima sedaj za četverosporažum nobene vrednosti/ ker je srbska armada že docela uničena. ra-v,. Rodanosi Bolgarije ift Srbije. Posebni dopisnik. „At Està" je imel v Sofiji razgovor % Radoslavovim. Ta. je rekel: Srbski odpor- je zlomljen. O tem ni-več dvoma. V nekfej dneh bo cela Srbija v rokah zaveznikov. Glede bodočnosti Srbije je Radoslavov rekel.: MisMm, da je Avstrija že samoposebi umevno sklenila, kaj misli storiti, da za bodočnost enkrat za vselej odstrani politično in gospodarsko nevarnost. Na drugi strani se pa misli, da še bo dalo vse narodne bolgarske ideale popolnoma. uresničiti in da bodo vse bolgarske zemlje, katere so dosedaj nosile srbski jfòrem, združene ža večne Čase z Bolgarsko. Kaj se zgodi z drugimi kosi, o tem se ve ravno toliko, kakor o prihodnjosti srbske dinastije. Kako dolgo se bo Bolgarija bojevala. Gian bolgarske vlade je podal dopisniku bero-Jinskega Usta „Vossische Zeitung“ sledečo izjavo: . M popolnim porazom Srbije še ni izvršila Bol-garijte'svoje naloge v tej svetovni vojski. . Bolgarija ne položi svojega orožja poprej iz rok, dokler ne bo-.: do ptemagani tudi srbski zavezniki. V, prvi vrsti hoče Bolgarijo, premagati četverosporazumove čete, ki ■se nahajajo na, maeedonškem ozemlju. Sicer se sme že dfetìes smatrati kot ugotovljeno, da i)0 .Grčija razorožila nore žene četvarosporazumove čete . : Ministru ni ničesar znanega, o kaki pogodbi .aiewt Grčijo in Bolgarijo, toda smatra za možno, da S®bo Jeklen ila; tozadevna- pogodba:, kajti, Grčija in Bolgarija- imata na Balkanu veliko skupnih intere-•sov. Grčija‘1)o ostala nadalje nepristranska, več pa ne more Bolgarija, zahtevati od Grčije. Tudi Rumu-nija, bo ostala nepristranska. Čeprav bi. se utegnil aruačftj te nepristranosti nekoliko oddaljiti od nepri-straiftMti Grčije. Ždi se, kakor da bi boji na italijanskem bojišču vendar začeli ‘ nekoliko'ponehuteati. Toda Okoli Gorice .Še Lahi ne popustijo. Italija ho ob Soči izkrvavela. švicarski major. Tanner je odposlal -listu „'Baseler Naohricliten“ iz Gorice brzojavko s sledečo vsebino: Ob soški bojni črti govore dejstva mnogo več, kakor sem pričakoval. Zgolj nerazumljivo mi je, da ie še mogoče vstrajati avstrijskim vojakom v Čestokrat popolnoma zasutih postojankah, katere je poprej obsipavala italijanska artilerija z najtežjimi grana;-, tami in kateremu obstreljevanju je sledil hud naval italijanske infanterije. Vse branitelje soške bojne črte, od onih v strelskih jarkih notri do armadnega povelj-rdbai, preveva eden in -isti duh: Popolno zaupanje. Italijani so se pač korak za, korakom približali avstrijski obrambni črti, tudi so prisilili branitelja, da je moral tuintam upogniti nekoliko svojo bojno črto, ?er prepustiti Italijanom na dveh mestih nekoliko prej pridobljenega ozemlja, toda ta malenkostna pridobitev m v nobenem razmerju z ogromnimi italijanskimi izgubami'glede človeških žrtev in velikanjskei uporabe municije. Postojanke in kritja, katera je italijanska artilerija poškodovala, pa avstrijski vojaki vselej vnovič popravijo in še bolj utrdijo, nobenemu pa niti na misel ne pride, da bi jih zapustil in se umaknil. Če bi pa prišlo kljub temu tako daleč, kar so pa zdi popolnoma neverjetno, da bi se Avstrijci umaknili iz prve bojne črte na drugo obrambo črto, bi so ponavljal enostavno ravno isti ples, ki že traja skozi celih Šest mjesečev na. prvi obrambni črti. Ob soški bojni črti bo padla končna odločitev v tem smislu, da bodo Italijani popolnoma izkrvaveli, Ce pravijo italijanska poročila, da se italijanske čete bližajo vedno bolj Soči, j» razumeti tako, da se sicer približujejo prednjim delom soške bojne črte, toda gorlško obmostje še pa m predrto na nobenem mestu. Mrtva Gorica. Pp cestah ni mogoče hoditi. Bkakjati se mora čez globoke luknje, ki so jih napravile) italijanske granate. Ceste so popolnoma izumrte. Vsa vrata in okna so zaprta. Im posamezne osebe preplašene hite poleg zidov. Preplašene obstanejo, če tuli kaka granata v zraku. Hitro izginejo okoli vogala. Na vsak grom ljudje preplašeno obstanejo in čakajo vdano, kam da zopet udari smrt. ; vs Groza v goriški kapucinski cerkvi. . .. ,V. gorišktf kapucinsko cerkev so padale granatu «ped službo božjo. Pater Sabas, ki je maševal, je prvi v hitel pomagat ranjencem. Med. samaritanskim delom, ga je zadela m zelo nevarno ranila italijanska'granata. .., : flvstpijsho-pusho bojišče, V Besarabiji mir. 0W bukovinsko-besarabski meji vlada že nekaj dni popolen mir. Sneženi zameti, viharji in huda zima izključujejo vsako večje podvzetje. Ruski sunki so prenehali. Ruske čete so se umaknile v poprej pripravljene postojanke, v katerih nameravajo prezimiti. Resnica o ruski armadi v Besarabiji. „Nova Reforma“ poroča po raznih ovinkih: Poročila raznih rumunskih listov, o zbiranju velikih ruskih čet v Besarabiji in pri Odesi, ki naj jih pošljejo proti Bolgarski, je treba kritično presoditi. — Pred vsem je naglašati, da, so ta poročila izšla samo v rusofilskih bukareških listih, ki hočejo na ta način upi iva ti na rumunsklega ministrskega predsednika Bratiana, Iz vojaških taborišč pri Odesi, Kišine-vu, Tiraspolu, Reniju in Izmajlu biodo vzeli pomožne čete, ki jih bodo postavili v izhodno-gališko fronto. Vesti o ekspedicijah čet ha Bolgarsko niso resnične. kakor so tudi neresnične zadnjič razširjene vesti* da je pripravljenih 300 transportnih ladij, da odpeljejo rusko armado pod poveljništvom generala Kuropatkina. Zoper vpoklic mladoletnih na Francoskem. V francoski zbornici sta poslanca Turme 1 (ra-dika lsocijalist ičn'ai stranka) in Auriel (socijalistična stranka) utemeljevala svoje, predloge, ki so naperjeni zoper vpoklic letnika 1917. Poslanca zahtevata, naj se vpoklic preloži. A ko pa država rabi novih vojakov, naj vpokliče vse tiste, ki se skrivajo pred vojaško dolžnostjo. Sramotno bi bilo, ako bi se take zajce ščitilo. Radikajrii socijalisti: so svoj1 predlog takoj umaknili in se pridružili sooijalističnemu predlogu. Kljub ponovnim izjavam poslancev, ki so stavili omenjene predloge in nujnega poteiva na vojnega minis-i tra, naj vlada vpoda le določne izjave, glede postave o varstvu mladoletnih (lex Dalbiez), vojni minister Gallieni ni dal nikakega odgovora. Socialistični predlog je bil s 405 proti 115 glasovom odklonjen. Samo ubogi ljudje morajo v vojsko. V francoskem parlamentu je zahteva, da se y-pokliče letnik 1917, hudo razburila vse duhove. Opozicija je uporabila to priliko, da je-pikro napadla ministrskega predsednika Brianda in vojnega, ministra Gallienij a. Briand kliče: „Ako nam.nočete izraziti zaupanja, bomo vodstvo državnih poslov prepustili drugim rokam!“ Glas z galerije : „S amo ubogi ljudje (p r o 1 e t ar c i) se pošiljajo v vojsko.“ Temu je predsednik energično ugovarjal ter rekel, da v strelskih jarkih ni n obe n,e razlike med stanovi. Poslanec Jobert kliče: „Ce se med vojsko tudi ne bo posrečilo, da se ubije ljudovlada,, se vendar trudijo, da ubijejo pristaše ljudovlade.“ Poslanec Bernard se pritožuje, da Še vlada vedno ne izdaje seznamov mrtvih in ranjenih. Poslanec Ra.ffien je dobil ukor, ker je rekel, da nekateri ministri poznajo le en posel, namreč da zaničujejo človeško življenje. Francoska ofenziva spomladi. Ko se je francoski parlament posvetoval, ali naj dovoli vpoklicanje letnika 1917. se je vojni minister Galieni izrazil: Parlament naj da ta letnik kakor najhitreje vojaštvu na razpolago, 'da je spomladi leta 1916 dobro pripravljen, namreč ob času, ko bodo ojaČenja in priprave Franciji sporazumno z zavezniki dovoljevale da poskusi odločilen n a p o r. Te ministrove izjave se je treba držati, ker je, če ne absolutno, vsaj boli zanesljijva, kakor vsa privatna poročila iz Lugana, Amsterdama, Kodanja in od drugod, kjer najmanj vedo o vojnih pripravah posameznih držav. Sv. oče za mir. Turinski list „Stampai“, ki s© ga smatra za resnega!,. je izvedel iz vatikanskih krogov, da bodo dobili kardinali, ki so, sedaj poklicani v Rim, nalog, da doma delujejo za mir. Tudi belgijski kardinal Merrier velja za ono od papeža izbrano osebo, ki je pod vodstvom papeževim določena, da deluje za mir* Nadalje i*ariški kardinal Amette, nemški kardinal pl. Hartmann ter kardinala Frühwirth in Scapinoli! v Monako vem in na Dunaju, osobito pa FranČišeg Bourne, kardinal v kVestminstru na Angleškem, katerega bo podpiral angleški kurijski kardinal v Rimu, Gasquet. Ker je belgijskemu kardinalu Mercier n že natanko znano, kako misli belgijsko ljudstvo m belgijska vlada o miru, zlasti ker so mu dali belgijski ministri ob priliki jasno razumeti, da ste belgijska politika in vatikanska politika zadevi, ki se jih mora razločevati drugo od druge., ni hotel kardinal Merrier s potovanjem v Rim poslabšati sedanjega političnega položaja in je ostal doma. List „Stampa“, ki zatrjuje, da smo bližje miru, kakor si mislimo, izvaja razlag za to svojo trditev ravno iz tega, ker je o-pustil kardinal Mercier svoje potovanje v.Rimi Anglija že govori o miru. Iz Amsterdama se poroča: Lo ni Haldane je rekel na nekem zborovanju, da sta združeni z mirovnim vprašanjem dve vprašanji : Prvo vprašanje so pogoji za mir, drugo je pa, kako se naj zabrani, da, bi ne prišlo do zopetne nove svetovna vojske. Na prvo vprašanje ne more dati še nobenega odgovoraker ima Anglija zaveznice. — Nemčija je močno podcenjevala četverosporazumove pomožne vire. Glede bodočnosti je rekel, da se. bode izkazalo za nemogoče, ohranjevati mir . z neprestanim oboroževanjem.- Vse velesile, nepristranske države in drugi bi morali skupno delovati, da se napravi mir ter da se obvaruje Anglijo pred škjođo'in • ndonski „Daily Mail" piše,: Splošno, 'vlada mnenje, da bi morali pred vsem dajafi ministri do- ber vzgled, èe se hoče prisiliti Anglijo k varčnosti. Ministrom se je namignilo, da bi se naj zadovoljili s polovico svoje plđče. V Združenih državah v Sever-, ni Ameriki je 11 ministrov, ki upravljajo 100,000.000-duš broječo državo in vsak teh ministrov dobiva samo 2400 funtov (60.000 K) letne .plače, dočim pa ima Anglija, 21 ministrov, kojih skupna plača znaš'a letno 119.000 funtov (2,975.000 K). Samo lord-kancelar dobiva 10.000 funtov (250.000 K) letne plače. Nasede Vi-n h n - grašK em.' Hranilnice na Sedmograškem so sklenile, da bodo pričele z močnim naseljeniškim delovanjem. \ to svrho so ustanovile sklad, ki znaša že 4,000.000 kron. Naseljevalo se ne bo družin iz Nemčije, temveč se bo sporazumno z ogrsko vlado z Ogrskega s-kušalo spravljati nemške družine na Sedmograško. Na ta način se upa saško naselbino na SedmogbaŠ-kem o,raditi in jo tudi gospodarsko močno okrepiti. Tudi med Slovenci in Hrvati bi se mordo sedaj misliti na to, kako bi se izseljevalni tok med njimi naravnal v Sirmijo in Hercegovino. Tudi na o-krepitev avstrijskega, slovenskega življa v Gorici bi trebalo misliti. Kitajska postane zopet cesarstvo !z Londona, se poroča: Kitajski listi pišejo, da se je zaročil bivši kitajski cesar s hčerko sedanjega, predsednika kitajske ljudovlade, Juanšikkaja. Kitajska postane zopet cesarstvo. Politične vesti. Ministrski svet. N’ soboto, dne . 4. decembra, popoldne, se je na Dunaju vršil ministrski svet. katerega so se udeležili vsi ministri,,tudi trije novoimenovani. Stari ministri — na starih sedežih. Bivši minister notranjih zadev, Heinold, je zopet imenovan za namestnika, na Moravskem: bivši trgovinski minister Schuster pa je imenovan zopet za guvernerja c. kr. poštne hranilnice. Oba sta že bila svoj čas na teh mestih. Novi predsednik najvišjega, računskega dvora. Bivši ministrski predsednik Maks Vladimir bar. Beck je imenovan za predsednika najvišjega računskega dvora. Raznoterosti. Cesar «a Gorico. V (Kisebnein pismu na grofa Sthrgkha izreka pres.vitli cesar svoje sožalje vsem prebivalcem Gorice radi italijanskega razdejanja ter naroča ministrskemu predsedniku, da skrbi za Gorico kakor za druge od sovražnikov razdejane kraje. Prisrčnost cesarjevega pisma bo nanovo vžgala ljubezen' prizadetega' primorskega prebivalstva do pre-sviilega vladarja. Tržaški Slovenci slavijo cesarja. „Edinost“ poroča: Proslava OTletniee vladanja Njegovega Ve- ličanstva cesarja Franca Josipa I., ki jo je priredila dne L decembra ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v veliki dvorani Narodnega doma, ie uspela najsijajneje: po izvršitvi programa, kije najdkrilila vsako pričakovanje, po sijaju, ki so ga jej dali odlični gostje in predstavitelji civilnih, vojaških ! n cerkvene oblasti, in po ogromni udeležbi iz vseh slojev tržaškega slovenstva- Dvorana je bila sijajno odičena s hipe tari j ami in idraperijami. Prireditev so počastili: njeg. ekscelenca g. namestnik bhrou dr. kries-Skene z gospo soprogo, preč. g. škoi monsig. dr. Andrej KarLin in mestni poveljnik generalmajor A. vitez Wassertha.1. Dalje so došli: namestništvom svetnik in vladni komisar za Trst Ivan de Krekich-Stn ssoldo pl. Treuland z gospo soprogo, podpolkovnika Schottkowsky in Hamulg in mnogo drugih častnikov; kanonika Kosec in Slavec in več drugih duhovnikov; okrajni glavar in vodja namestniškega svetništva dr. Bmil pl. Fabrizi, vladni svetnik in namestnik redarstvenoga ravnatelja, dr. Anton Mahkovec, deželni šolski nadzornik Fran Matejčič, prezid, predstojnik in okrajni glavar Edmund Fabiani, ravnatelj državne meščanske šole na, Lipskem trgu Ad. Endler in drugi. G. namestnika je sprejel v vestibi- j In damski odbor, na čelu mu gospe dr. S lajn,kova, j di-. Rybarjeva, Bardova in Spillerjeva, a deklice šo j izročile obema navedenima damama krasne šopke j cvetja. Gostje so vstopili v častne lože v spremstvu poslancev dr. RyWara, dr. Siavika in dr. Wilfana in ob zvokih cesarske himne, ki jo je vse mnogoštevilno občinstvo poslušalo stoje. Nato se je začel razvijati spored s hvalevredno točnostjo. Vse točke tega različnega in slavju primernega sporeda so šolski o-troci izvajali neprisiljeno in zelo ljubko, a ob enem precizno in disciplinirano. Živa slika, predstavljajoča poklanjanje slovenske mladine cesarju, je bila zelo okusna in slikovita. Petje mladih grl, toliko v hrvatskih in slovenskih narodnih pesmih, kakor tudi v spevoigri „Habsburški rod“, gladko, Čustveno in librano. DeklamiajCije in pevske solortočke, jasne in u-Činkujoče vslecl razločnega in preudarnega naglaša-nja. SkioptiČne slike, ki so spremljale in ilustrirale spevoigro, zelo značilne in srečno izbrane. Vsem točkam sporeda, je sledilo živahno odobravanje vseh prisotnih, ki je veljalo uspelemu izvajanju in organizatorjem prireditve in ki je — posebno na koncu ob sliki častitljivega cesarja in oni prestolonasledni-kja — izzvenelo v spontano patrijotično manifestacijo. Slavnost se je zaključila s cesarsko pesmijo, ki so jo otroška grla ubrano in krepko zapela ob ponovni manifestaciji občinstva. Naročanje slike cesarjeve po najnoveTšem posnetku. Urad za vojno pomoč je dal po zadnjem posnetku Njegovega Veličanstva napraviti po dvornem (olografi! Pietznerju barvno sliko z najvišjim podpisom in jo da v razprodajo v velikosti 56 .:{ 75 kot č.et.ero-harven tisk v prilog oficijelni vojni oskrbi. Na prošnjo pisarne za vojno pomoč je predsednik c. kr. cedars ven ega, ravnateljstva na Dunaju pooblaščen, da osebam, ki jih označi pisarna m vojno pomoč - kolikor ni proti njim opravičenih pomislekov — izda dovoljenje za nabiranje naročnikov in podpiŠTifkov na (o umetno sliko z veljavnostjo za vsa kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru v okvirju ministra za notranje zadeve. Bivši olomuški knezonadškof dr. Teodor Kolin umrl. Na svoji 'graščini v Ernovžu pri Spielfeldu je v petek, dne H. decembra, umrl bivši olomuški lcne-zonadškpf dr. Tebdor Kolin, star 70 let. Umrli je bil leta 1892 izvoljen za knezonadškofa v Olomucu. V spomladi leta 1904 je dr. Kohli moral zapustiti nadškofijski sedež in še je stalno naselil v Ernovžu. A čuden slučaj je. da, je. njegov naslednik dr. Fran S. Bauer umrl osem 'dni pred*njim, t. j. dne 25. novembra t. 1. Pogreb dr. Kohna bo jutri, torek popoldne, v Ernovžu. Volitev novega olomuškega nadškofa se Ud vršila dne 21. decembra, Olomuški kapitelj ima namreč sam pravico izvoliti knezonadškofa. Novi vojni kurat. Cesar je imenoval č, g. Janeza Mlakar, vpok. župnika tržaške škofije na Hajdinu za vojnega kurata in je dodeljen k domobranskemu polku št. 26. Vpoklic črnovojnlkov preložen od 6. na, 15. decembra, Crnovojnikom letnikov 1872, 1876, 1875 in 1896, ki so 'bili pri zadnjih nabiranjih spoznani, sposobnim in so bili m danes, dne 6. d e c e m b r a vpoklicani, se ni treba ta dan v vojaško službo, ampak še 1 <' dne 15. decembra, Vlada je ta termin preložila, ker se je vreme zadnje dni tako ugodno obrnilo, da se še lahko opravljajo nujna dela na. polju. Ako pa, se, je kateri črnovojnlk teh, letnikov kljub novi vladni odredbi prijavil v vojaško službo, se ga ua njegovo željo pridrži v aktivni službi, ali pa se mu da do dne 15. decembra dopust. Junaški pekovski pomočnik. Leopold Škerget, inkovski pomočnik v Mariboru-, ki se že od začetka rojske nahaja na boj-šČu, je bil radi izvanredno hrabrih junaških činov odlikovan s srebrno hrabtrosino kolajno L in II. vrište. Odloženi izpiti. Ministrstvo z«, poljedelstvo je z naredbo od 25. julija 1915, št. 32,807 odložilo na n e določb i čas termin za državne .izpite; za gozdarje, zj’ službo gozdnega varstva in za tehnično pomožno službo. Ti izpiti bi se bili imeli glasom § 9 naredbe ministrstvu za poljedelstvo od 3. februarja 1 «JOB drž. zakonik št. 80 vršiti vsako loto. Določitev termina za to izp'to se objavi pravočasno. Pohištvo In pisarniške potrebščine „Narodaaega Lista,“ n« prodaj. Iz Celja se n mn puše: Kakor je razvidno iz inserata v „S. N.“, je pohištvo uredništva bivšega celjskega „Narodnega lesta“ ua prodaj. Pra vi radikalizem. „"Jaz poznam kr en radikalizem v ljubezni do naroda, v samozataje vanju in neumornem delu.“' Te besede je izgovoril bivši minister dr. Fort pred šestnajstimi leti. Obudivši to remi nisc&n co piše praška, „Union“ : „Te besede morajo biti danes bolj n ego kdaj deviza, nam vsem, če hočemo v naši Češki domačnosti priti do davno zaželienega miru, Ako ob vsestranskem sauTto/zdajevaiJu j n oziraje se. na blaginjo vsega, naroda ustvarimo najprej organ, ki naj bi zastopal interese našega, naroda v najvarnejših vprašanjih sedaj in po vojni, se bomo mogli potem z večjo nado do uspeha lotiti tudi «stvari, ki jih vsled politične previdnosti v tem času ne smemo forsirati.“ Uva velika dobrodelna koncerta. ^Glasbena Matica“ v Ljubljani priredi v torek, dne 7. in v sredo, dne S, decembra 1915 ob 8. uri zvečer v veliki 'Vdajateii 1» K&laiöik: Kapanrcit ’ Qr4*ittw*n)rt arseni k • Vctaisì»? Sn^aa. dvorani hotela „Union“ v p'd&astitev sporni ua naših V vojni padlih hrabrih junakov in na korist našim in-Val.dnini in oslepelim vojakom dva. vjelika dobrodelna koncerta pod vodstvom koncertnega vodje gospoda -Mateja Hubada. Pri koncertih sodelujejo: gospa Ber-ia Javurok, koncertna pevka iz Gorice (sopranski, solo); gospa Marija PerŠl, koncertna in operna pevka s Poznanja (altovski solo); -gosjpod Leopcjld' Kovač, koncertni pevec in član peviskega zbora Gl. Matice tenorski solo); gospod Josip Križaj, koncertni in operni pevec iz. Zagreba (basovski solo); pevski zbor „Glasbene Mat.ee“ in godba, popolni orkester slavnega c, in km pešpolka. — Spored: L G. F..Händefl: „Largo“ za veliki orkester. Iztfaja popolni vojaški orkester pod vodstvom svojega gospoda kapelnika. 2. Wolfgang Amadeus Mozart; „Requiem“ za soli, mešam zbor in orkester. (Sklajba zložena na Dunaju leta 1791.) St. L Requiem in Kyrie. Sopranski solo in zbor. (Fuga.) 2. Dies irae. Zbor, 8. Tuba imp um. Četverospev. (Solisti,) 4. Rev tremei.de ' mar estati s. Zbor. 5. Recordare, Jesu' pie. Cetverospev. (Solisti.) u- Confutatis ma'ledicUs. Zbor. 7. Lacrimosa dies ill? Zbor. 8. Domine Jesu.Christ«. Zbor in solist . 9. Hostias et preoes . . , Zbor. 1,0. Sanctus: Zbor (Fuga.) 11. Benedictas. Cetverospev, solisti in zbor. 12. Agnus dei. Sopranski solo in zbor. (Fuga.) Začetek točno ob 8. url. Konec ob pol 10. uri. Ce e prostorom: Sedeži po 6, 5, 4, 3, 2 K. Stojišča po K 1.20, za dijake in dijakinje po 60 h. Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. j. Dolenčeve v ProSeivovi alci in na večer koncertov od 1. ure naprej pr» blagajni. Dunaj. Slovenski ranjenci nam pišejo: Sprejmite najsrčnejšo zahvalo od slovenskih ranjencev za vašo dobrotljivo j ošiljatev vašega, cenjenega lista, katerega ste že celo leto pošiljali brezplačno ubogim ranjencem v dunajskih bolnišnicah. Vaš cenjeni list čita jo v sledečih dunajskih bolnišnicah: Reserve- spital Kleterhofer-Schule, XVIIL: Rekonl»aleseen- fenheim Martinstrasse, XVJ11.; Reservespit J.Laitei-margasse, XVIII. : Reservespital Ziegler gasse VII; FihaJspitul Wiesberggasse, XVI.;; k. u. k. Reserve-s;litui Bodenkulturschule, XVIII. ; k, u, k. TTniversi-tätsspital, I. Od vseh teh bolnišnic se Vam slovenski ranjenci zahvaljujejo. J- Janez Roškar, Aberšek Janez in Frane Drofenik. Nakup riža in masti v Švici. Cesarska nainest-nija nam piše, 'da je več občin in organizacij prosilo -.mnes'taijo, naj bi se izposlovalo dovoljenje izvoza raznih predmetov, posebno živil, n. pr. riža in mast: 'z Švice. Taka izvozna dovoljenja pa se zdaj žal ne morejo dobiti. Radi tega se.svetuje, da se naj pri nakupu blaga v tujini nikakor ne računi na izvozno dovoljenje. Trgovci in občine naj to upoštevajo in naj !: up ujejo blago le leda;, ako se postavi,-na avstrijske postaje. Vsekako pa ga naj izplačajo še le tedaj, ko o. blago že došlo na naročeno mesto. Naj nikogar ne vara obljuba tujih prodajalcev, da, se bo izvozno dovoljenje naknadno .izposlovalo. Viničarski tečaj v Mariboru. Štajerski deželni odbor razglaša, da se. bo vršil tudi v prihodnjem letu tečaj za, viničar j-e na deželni sadjerejsM in vinarski Soli v Mariboru, Tečaj, v katerega bo sprejetih 14 viničarskih sinov in sinov posestnikov, se prične d e 15. februarja 1916 in bo trajal do L grudna 1916.' Tozadevne, koieka. proste prošnje je vložiti do 10. januarja 1916 na štajerski deželni odbor. Dopisi. Maribor. V pretečenem tednu je bilo v Mariboru pet slučajev Škrlatice in štirji slučaji davice. Maribor. Dne 3. decembra t. 1. je umrla v visoki starosti 75 leta Ana Badi, soproga znanega imo-vitega hišnega posestnika in tovarnarja v Mariboru Antona Badi. Maribor. Od L decembra naprej se izplačujejo preskrbovalne podpore na tukajšnji davkariji samo enkrat v mescu. Dosed a j so se te podpore izplačevale dvakrat mesečno. Maribor. Zdravnik dr. Frank si je pri izvrševanju svojega zdravniškega poklica zastrupil kri in leži sedaj težko bolan na bolniški postelji. Sv. Jakob v Slov. gor. Častniški sluga Ivan Knuplež od 26. domobranskega pešpolka je radi iz-vanrednega junaštva dobil srebrno kolajno 2. vrste.. Radgona,. Dne 2. decembra je umrla tukajšnja grofica Otilija Wurmbrand, vdova umrlega gornje-radgonskega grajščaka grofa Alojzija; Wurmbr