LETO VIII. ŠT. 42 KRANJ, 15. OKTOBRA 195§ Počastitev spomina padlih skojevce v akaj - tako odlašanje ? Nekateri ljudski odbori so že sprejeli odloke o UTedbi občinskih doklad, neketeri pa še čakajo Nekateri občinski ljudski odbori na Gorenjskem so že sprejeli ustrezne odloke o uveljavitvi dodatnih občinskih doklad (Kranj). Nekateri pa kljub temu, da je jasno, da bodo morali sprejeti take odloke, še vedno odlašajo... Zavedati bi se namreč morali, da bodo spričo finančnega položaja v svojih proračunih, morali vpeljati občinske doklade. Toda ne le zaradi tega! So še druge okoliščine, ki terjajo njih uveljavitev... 96, dočim se je letos povzpel zgovoren dokaz navedeni trna 103. To so dejstva! ditvi. Vse to daje skupnost Taka, neenakomerna razlika kmetom in zato tudi od njih v porastu cen industrijskega upravičeno pričakuje! blasra in kmetijskih pridel- Poiskati moramo torej odgovorno, v naslovu zastavljeno vprašanje. Preden pa bi začeli razpravljati o tem, moram poudariti, da imajo ljudski odbori vso pravico uvel Ja- kov, je nujno privedla do poslabšanja življenjske ravni delavskega in mestnega prebivalstva, hkrati pa zagotovila Torej končno: zakaj občin- kmetovalcu ugodno vnovčenje ske doklade? KAKO JE Z OBČINSKIMI DOKLADAMI V KRANJSKI OBČINI? Ze družbeni plan bivšega kranjskega okraja je predvi- 40 odstotkov. pridelkov in sicer tako, da je del v proračunih občinskih in Vsi vemo, da so bili davki za manjšo količino na trg pri- mestnih ljud. odborov znatne kmetom v letu 1953 močno peljanega blaga, prav toliko dohodke od občinskih doklad. znižani in sicer za povprečno iztržil kot pred dvema letoma. To, da ljudski odbori niso Jasno je torej, da stalni po- predpisali občinskih doklad že rast cen ni vzpodbujal kmeta spomladi, je treba pripisati k večji proizvodnji, ker se je zgolj okoliščinam, da so čaka-zadovoljeval s tem stanjem, li na ustrezne predpise. Na območjit kranjske občine je uveljavljena (z odlokom) Kakšen namen viti občinske doklade. To pra- smo s tem zasledovali, je vico jim daje zvezni zakon o menda jasno. Želeli smo spro-občinski dokladi in krajevnem stiti kmeta in mu dati vzpod- prispevku, ki velja že od kon- bude za večjo proizvodnjo, Saj je za manj dela iztržil toča aprila letos. Torej je jasno, kar naj bi čim bolj ugodno liko, da se je lahko lepo pre Ob prazniku SKOJ je mla- venskega ljudstva v noči 87. " __~.a nekaterih češ vplivalo na preskrbo prebival- življal. Temu pa moramo pri- občinska doklada v višim 100 dina »Titana« v Kamniku po- .julija 1941. Ganljiva svečanost °a »j™?«.JST^Z^^i siva naših, razvijajočih se šteti še znatne olajšave v ob- odstotkov na celoletno temelj- častila spomin idealnih skojevce v: Dominika Mlakarja in Antona Miklavčiča, ki sta darovala svoji življenji kot prvi žrtvi oborožene vstaje slo- - "j" "««■—*»"«•«"—j linrlciH nrlhnri 86.0OO iinarjev, k^r je še vedno za dobrih 8 mil5 j ono v manj, kot pa ;:e bilo z okrajnim družbenim planom predvideno za kritje proračuna bivšega LOMO Kranj In oD-čin, na sedanjem območju kranjske cbčine. Z uvedbo občinskih doklad se bo celotni davek kmetovalcev povečal za 22 odstotkov, vendar bo še vedno za '11 od- ni otvoritvi, ki je bila popoldne, je prisostvovalo okoli 12.000 ljali 0 svojih problemih. Ugo- pa že 125 Pa se bodo takoj č- nage a delavca in uslužben- stoikov manjši kot leta 1935. ljudi, med njimi tudi ugledni gostje. Zapazili smo zveznega tovili so, da so izpolnili svoje oglasili zagovorniki »upraviče- Ca v mestih*? — Smo' Zakaj? Ostalim dejavnostim pa se bo poslanca Toma Brejca, predsednika kmetijske zbornice LRS naloge za letošnje leto. Prišli nosti« dviga cen kmetijskim Zato, ker smatramo, da je po- višina davkov povečala le za Andreja Petelina, predsednika OO SZDL Mirka Zlatnarja, so pa tudi do zaključka, da bo predsednika OLO Mirana Košmelja, preds. ObLO Kranj V. treba prihodnje leto zgraditi Hafnerja in druge. Začelo se je pravzaprav že grinov s svojo folklorno sku- navsezgodaj zjutraj. Z vseh pino, starešina in sprevod strani, iz vseh krajev Gorenj- »Kmečke ohceti« iz Cerkelj, ske so prignali najboljšo ple- oglarji in koparji iz Besnice; mensko govejo živino. 110 glav na najraličnejših vozovih so same izbrane živine je bilo prikazovali posamezna kmečka nekaj skladišč za sadje, ker bo to v marsičem pripomoglo k smotrnejšemu razvoju sadja na Gorenjskem, ki ima za to vse pogoje. Zlasti so ugo- (Nadaljevanje na 2. strani) pridelkom: >Saj se je tudi in- steno, če bodo kmetje imeli 3,4 odstotka dustrijsko blago podražile!« pravilen odnos do skupnosti, Ali je temu res tako? Po- kakor tudi skupnost ni mače- glejmo! hovska do njih. Regresi v vseh Indeks cen industrijskemu mogočih oblikah, znižanje dav- blagu je znašal lansko leto kov, nasveti za čimboljšo u- (za osnovo jemljem ponovno porabo agrotehničnih sredstev indeks 100 za leto 1953) celo itd., itd., so menda dovolj tisto nedeljo dopoldne v Naklem. Tu je posebna republiška komisija ocenjevala najboljše primerke. Popoldanski spored pa se je xačel z mimohodom gorenjske folklore. Tu so bili stari znanci s »Kravjega bala«, Jože O- dela. Bil je to resnično pisan sprevod, ki je navdušil še tako razvajenega gledalca. ZBOROVANJA IN POSVETI V okviru Kmetijskega tedna je njegov organizator Okrajna zadružna zveza v Kranju pri- S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Problemi občine - so problemi vseh občanov Pretekli petek je spet zasedal občinski ljudski odbor v Kranju, ki je v prvi vrsti razpravljal o minulih zborih volivcev. Razen tega je seveda sklepal še o nekaterih tekočih prosvetnih in kulturno-umet- 7 dni do kongresa na Jesenicah Z Gorenjske 27 delegatov - Več skrbi kmečki mladini - Vzgojno delo ie treba razširiti in poglobiti - Sodelovanje v družbenem upravllaniu In utrlevanfe komunalnega sistema Samo še teden dni... V pro- Kongres v Trbovljah 23. av- nespremenjeno, znižalo se je svetnih društvih se je delo po- gusta 1952 pa je bil imenovan število sekcij in sicer od 315 živilo, povsod mnogo razprav- že kot ustanovni kongres na 255, zaradi tega, ker so ljajo o izrednem kongresu »Svobod«. Uspehi dela teh prenehale z delom sekcije po >Svobod« in kulturno-umetni- društev so se hitro pokazali, tovarnah. Prav tako je padlo ških društev na Jesenicah. Preteklo nedeljo so se v Kranju zbrali na izredni konferenci zastopniki delavsko- Od skupnega števila 8456 čla- število zborov, kulturno-umet- gospodarskih vprašanjih. Sprejel je tudi nekoliko spremenjeno besedilo predloga odloka o občinskih dokladah. Nekatere upoštevane popravke stadali odborniška komisija za gospodarstvo in komisija za ljudskega odbora. pravne predpise občinskega ZBORI VOLIVCEV BOLJŠI NA PODE2ELJU — SLABŠI V MESTU Da ne omenjamo tega, da se zbor volivcev v blokih »Iskra« v Kranju ni in ni mogel sestati, kljub večkrat določenemu dnevu in uri (to de- slabša pa v Mavčičah (5%), ter niških društev okraja Kranj. Njihov glavni namen je bil izvolitev delegatov za kongres in na temelju dosedanjega razvoja označiti nekaj osnovnih tez za nadaljnje delo društev. Naše kulturno življenje je nov prosvetne zveze je danes okoli 3319 članov »Svobod«. Od leta 1951 pa do danes je ostalo število društev v bistvu niških skupin (predvsem recitacij skih in folklornih) seveda so bili na drugi strani (Nadaljevanje na 4. str.) Stane Kavčič na Jesenicah Tako je torej s temi občinskimi dokladami, ki so zadnje čase dvignile nekoliko prahu, kar se je pa izkazalo, da je bilo neumestno. Sicer je jasno, da se bodo še vedno našli nekateri, katerim se bo tudi ta akt zdel »uperjen na privatni sektor« in jim zaradi tega ne bo všeč (njim pa tudi vse ostalo, kar je naše, ni všeč). Vendar velika večina kmetov razume sprejetje tega odloka. To so izrazili tudi na minulih zborih volivcev in dejali so celo, da sedaj predpisane občinske doklade nis» previsoke. _ I. A. Jovn vodstvo mladinske organizacije v Domžalah Minulo nedeljo dopoldne so se zbrali v Domžalah številni delegati mladinskih organizacij iz območja domžalske komune k redni letni konferenci, da se pogovorijo o dosedanjem delu in izvolijo novo mladinsko vodstvo komune. Konference so se udeležili tudi ljudski poslanec Ivan Novak - Očka ter mnogi zastopniki družbenih organizacij in društev. V svojem poročilu je sekre- Občinski odbor SZDL na dviganju dežele iz zaostalosti, Jesenicah je povabil tov. Sta- spremembo politike glede e- v Zabnici, Voklem in Vogljah bilo vedno pestro. Celo med neta Kavčiča, člana CK ZKS nergetske baze, boj za neod- (manj kot 5%). narodnoosvobodilno borbo — na Jesenice in ga naprosil, da visnost od tujine in vrsto pro- AVifiT rt času, ki je bil določen za go- bi govoril članom socialistične blemov, ki stoje pred nami. TO NI OFKAVlCllAJ spodarski in kulturni propad zveze o tekočih gospodarskih Podčrtal je nujnost obvlada- tar občinskega komiteja Her- Ceprav je bil dnevni red _ je bila naša kulturna kro- problemih. Predavanju, ki je nja trga in s tem dosego sta- man Breznik pojasnil pozitiv- tokratnih zborov volivcev res nika raznolika in bogata. Ra- bilo v ponedeljek popoldne v bilizacije cen. Bodoča gospo- ne uspeh v dosedanjem delu, nekoliko zanimivejši in kon- zen »primitivnih«, a prisrčno veliki hali Metalurške indu- barska politika naj bi bazira- hkrati pa se je dotaknil tudi loma opravičujejo s slabim kretnejši za podeželske voliv- pripravljenih prireditev — mi- strijske šole na Jesenicah, je ia na nenehnem dviganju živ- vrste problemov, ki so pred- obveščanjem volivcev) ter da ce, to nikakor ne opravičuje tingov itd. srečamo med borci prisostvovalo blizu 1000 Jese- ljenjskega standarda, je dejal vsem ovirali delo mladine v jih je bilo treba na Gorenji dejstva, da je bila udeležba v celo prave umetnike. Društve- ničanov in okoličanov. Govor- tov> Kavčič. občini. J. C. Savi, Vogljah in Zabnici več- rnestu podpovprečna. Ni prav no življenje je bilo prisrčno, nik je tolmačil spremembo v _ krat' sklicati, so bili zbori vo- nobenega dvoma, da je prav družabno in polno tovarištva, družbenem planu in sistemu, r -\ livcev, ki so' bili prvič sklica- tako za prebivalce mesta, kot p0 letu 1945, po svobodi, pa ki se pripravlja, da bi zagoto-ni na področiu nove občine, na za podeželane važno in korist- je bil0 omogočeno širše delo- vila uveljavljanje gospodarske splošno bolje obiskani na po- n0 seznaniti se z delovanjem vanje tudi prosveti; vendar je politike, stabilizirala trg, podeželju kot v mestu. Ce ugo- bodočega občinskega ljudske- bilo treba začeti prav pri tleh. spešila proizvodnjo blaga za tavljamo, da se. je zadnjih zbo- ?a odbora- Tudi problemi kra- Kulturni dom je bil prava široko potrošnjo, proizvodnjo rov volivcev na' področju LO- Javnih odborov so in bodo redkost, treba je bilo zbrati kmetijstva in postopno zviša- zanimivi, saj vendar vsi ži- ijudi v neki organizirani ce- la življenjski standard. Dejal vimo na področju iste občine. ioti _ dramatskih, pevskih in je, da prehajamo iz gospodar-In slednjič prav tako — ob- drugih društvih. Tako je bil ske izgradnje v drugo obdob-činske doklade. Te se tičejo prvi kongres ljudske prosvete je gospodarskega razvoja. Do-prav tako mestnih kot pode- 23. in 24. marca 1947 le ne- sedanja gospodarska politika želskih obrtnikov! kakašna organizacijsko agita- je bila politika dviganja de-Ta analiza udeležbe na mi- cijska razprava, kako že ob- žele iz gospodarske zaostalo-nulih zborih volivcev kaže, da stoječemu dati čim primernej- sti, politika ustvarjanja in izbo treba pripravam na bodo- šo obliko in pokazati pot k Rradnje gospodarstva, ki jamče zbore posvetiti več pozor- nadaljnjemu delu. Po drugem či za gospodarsko neodvisnost nosti, bolje jih pripraviti. Pri kongresu pa so postala dru- dežele. V minulem obdobju so Področju krajevnega odbora tem pa igrajo prvo vlogo prav štva že samostojnejša, osno- bili ustvarjeni pogoji za spre-Javornik (23%), slede Gorice, terenski odbori Socialistične vani so bili že: KUD, SKUD, membo dosedanje gospodarske Trboje, Visoko, Podbrezje; naj- zveze. MKUD itd. politike. Nanizal je dejstva o V ^# MO Kranj udeležilo 7,6% volivcev, se je sedanjih udeležilo le 5%. Najslabša udeležba je bila v volivnih enotah Center (J2%), Stražišče (4,2%), Zlato polje-Rupa (5,8%), medtem ko je bila najboljša v Str-ževem (19%). Na podeželskih zborih je bila udeležba povprečno 10%. Najboljša udeležba je bila na V let številki: V tovarni .Sešir" v Loki slavijo zgodovinski obletnici (stran 2) Zrno do zrna pogača . . . (stran 3) Druga premiera v PG - Inge: .Piknik" (stran 5) O športnih dogodkih preteklega tedna berite na 6. strani 184 Društvo prijateljev mladine pred novimi nalogami Društvo prijateljev mladine v Lescah obstaja že tri leta in je eno izmed najdelavnejših društev v radovljiškem okraju. Organiziralo je razne krožke — šahovski, modelarski, fi-latelistični, telovadni ter pevski krožek in krožek za dekliška ročna dela. Uspehi skoraj Tseh društev so se že pokazali. Zlasti pa je treba omeniti pevskega, saj je prav iz tega krožka nastal sedanji dekliški pevski zbor. Veliko zanimanje je bilo zlasti za krožek ročnih del, kjer sta tovarišici Zni-darjeva in Snojeva seznanjali dekleta z načinom pletenja, krpanja nogavic, izdelovanjem različnih prtičkov itd. Število članov v društvu je Slavje v tovarni „Šešir" Prva stavka v Škof j i Loki Delovni kolektiv Tovarne klobukov »Šešir« v Skofji Loki praznuje 22. oktobra obletnico dveh zgodovinskih mejnikov: prve stavke, ki je pred dvajsetimi leti odigrala pomembno vlogo ne le za delavsko gibanje same Loke, temveč tudi za celotni loški okraj pa tudi za vso Gorenjsko; če se bodo ob tem času delavci najstarejše loške tovarne (ustanovljene leta 1921 iz bivše Krauerjeve tovarne za sukno) spominjali težkih dni borbe za svoje delavske pravice, pa bodo istočasno praznovali tudi 5. obletnico delavskega samoupravljanja v podjetju. •»Tovarna je bila bolj sezonskega značaja: 3—4 meseca v letu so stroji stali, v ostalih dneh pa so nas gnali, da je bilo joj — 12, 13, 14 ur na dan para smo se tudi po petkrat po ves dan pogajali!« »Pri enem izmed takih pogajanj 'smo organizirali celo enourno protestno stavko, ki brez nadurnega plačila! Sicer nam je dala novega poguma Ob tako znamenitem slavju se bodo zbrali 22. oktobra v sindikalni dvorani Predilnice na Trati vsi sedanji delavci pa tudi vsi oni, ki so se v najtežjih dneh borili za pravice kako smo se borili za en sam dan dopusta ... Komaj 20 let smo si priboiili zakon o plačevanju, a kaj, ko ga tedanji oblastniki niso spoštovali.« »Pa smo bili še veseli, da smo v tistem, za delavca brezpravnem času sploh imeli delo. Tiste, saj veste — bolj revolucionarne — so kar pošiljali na »daljši dopust, ali pa majhno, zato tudi uspeh ni delovnega človeka v izkorišč tak kakršen bi bil lahko. Prav bi bilo, da bi društvu pomagale tudi ostale organizacije. Letos bodo z delom nadalje valskih, kapitalističnih pogojih. Skupno bodo po kulturnem programu obujali stare spomine, kakor smo jih ondan v sindikalni dvorani vali in ga še poglobili. Veliko obu3ah • i V ~JT:~.«^5« b-mini tovarne — kjer nabiti novi ie zlasti zanimanje za krojni , in kuharski tečaj, prav poseb- tarifni pravilnik aokazuje no-no pažnjo pa bodo posvetili vi cas — v prijetnem kram-vzgoji kmečke in vajeniške ljanju z delavci. Prijetno in mladine. Da bo delo lažje, so sproščeno teče beseda, po za-na zadnjem občnem zboru po- poslitvi najstarejšemu delav-večali tudi število svojih čla- cu v tovarni, predsedniku DS nov. in sindikata Francu Logondru, V Tednu otroka so organizi- ki je takorekoč s svojimi žulji rali za šolsko in predšolsko cementiral tovarno, živahno mladino šolski izlet na Golf, priteguje vmes Stane Konic, razna tekmovanja ter pogosti- predsednik UO, pa tudi drugi tev otrok se oglašajo. Radi se spominja- Mladine je dosti, tudi zani- jo — z neprikritim ponosom manja in navdušenja, vendar seveda — tistih dni in se veje pri vsem tem še vedno naj- nomer spominjajo novih po-bolj pereč problem prostor; drobnosti: Pogled na tovarno klobukov »Sešir« v Skofji Loki in volje za nadaljnje delo...« Pogajanja pa so se vlekla in vlekla prav tja v jesen. Prosili smo za zvišanje plač in popravek prve kolektivna pogodbe, ki seveda za nas ni bila taka, kakršno bi si želeli. Pogajanja so bila brezuspešna, na sestankih kolektiva je bilo delavcem dovolj — na njihovo lastno iniciativo — organizacijo sama sprva ni bila še čisto za to! — smo organizirali 11. oktobra 1935 stavko, ki je trajala ves mesec ...« »Pred tovarno smo postavili stražarsko kolibo, .kjer smo stražili tovarno izmenoma po 2 uri...« »Vodstvo tovarne je pognalo pisarniško osebje, ki se stavki ni pridružilo, k strojem, a so napravili več »škarta« kot koristili in so že v enem dnevu obupali nad to kombinacijo rešitve stavke ...« »Poseben stavkovni odbor je vodil stavko: tu so bili Valentin Sever, Franc Logonder, Jaka Pintar, Stane Konic, Lojze Malovrh, Polde Polenec, Janez Martelak in drugi. V tedanjih pogojih sicer stavka materialno ni uspela, ker tudi ni mogla uspeti. Pomenila pa je za nas in za delavstvo zato je potreba po kulturnem domu v Lescah vedno večja. »Da, težko je Danes radi včasih malo pokritiziramo; če pa se spomnim, na Gorenjskem ogromno mo- bilo včasih, je minilo od tedaj, ko o osem- jih po mrtvi sezoni sploh ni&o ralno zmago, katere uspehi so urnem delavniku še ni bilo ne duha ne sluha ...« več vzeli na delo ...« se pozneje pokazali tudi po ^„ , . . v . , ... gmotni plati, saj smo že čez »Seveda je taksno izkorišča- m mesece p0 ponovni prošnje narekovalo m nas sililo, nji uveijaviii svoje zahteve...« da smo se pričeli ogledovati »Naša gtavka je bila uyod v Z±^nZa2i0\^L\^l°" vrsto stavk /Kranjski tekstilci 1. 1936!)'po Gorenjskem, magala preko tega neznosnega stanja. Avgusta 1933 smo naša enotnost v borbi je bila (Nadaljevanje s 1. str.) tovili, da je letošnja dobra letina dala znatne viške sadja in ga je zlasti na področju Pod-narta in Besnice precej. Zamerijo pa našim trgovskim in problemih. Ugotovili so, da pridelek pšenice J. Smoleta iz bo treba v prihodnjem letu Kmetijske zadruge Jesenice. V začeti vzgajati tudi semenska vrtnarstvu pa se je zlasti od- žita, ker so na področju pridelovanja semenskega krompirja že dosegli precejšnje u- likovala Vrtnarija iz Begunj tako po kvaliteti pridelkov kot po vsestranski izbiri se organizirali v Jugoslovan- za led in moralno ro tu_ ski strokovni zvezi, ki je tedaj zastopala krščanske socialiste.« podjetjem s sadjem, da se ne spehe. Na sami razstavi je vid- zanimajo dovolj za odkup sadja prav na Gorenjskem ter ga iščejo in odkupujejo povsod drugje, čeprav ga imajo doma pred nosom. V sredo je bilo posvetovanje poljedelcev. Tudi oni so se posvetovali o svojih težavah no precej lepih primerov poljskih pridelkov. Tu vzbuja pozornost 27 kg težka buča KZ iz Bukovice, 11 kg težka krmna pesa kmetijskega posestva iz Podvina Dalje jara pšenici Kmetijske zadruge iz Bohinjske Srednje vasi ter najlep. i Na letališču v Lescah so zaključili sezono Široke perspektive v prihodnjem tednu 1. oktora je zadnjič odletelo z leškega letališča potniško letalo za redno avionsko progo Zagreb—Beograd. Ker je letališče v Lescah še di za ostale industrijske obra te (Taler, Schneider — sedanji SKIP, Dolenc, Hajnrihar in »Začele so se trde borbe za drugi), poznala se je celo pri uvalj avl janje organizacije. De- — cestarjih. Uspehe našega Najboljšim pridelovalcem so lodajalec (tovarna je bila List dela so zapisali na svoj boroe-razdelili nagrade. Za najbolj- Zadružne gospodarske banke ni prapor tudi drugi delavci šega so pripoznali Poldeta v Ljubljani!) ni hotel priznati P? obeh dolinah, od vseh stra-Trčka .z KZ Trebija, ki je naših zastopnikov; toda orga- ni so prihajali delavski zastop-hkrati tudi najboljši načelnik nizacija je bila tedaj že trdna ?_lkl P° informacije in nasve poljedelskega odseka na G i- in je sčasoma moral nanjo ra-renjskem. Kot drugi je bil na- čunati. Iz prvotnih ilegalnih gralen Miha Gašpirc iz Cer- skupin je kmalu nastala moč-kelj, tretje mesto pa je zase- na> enotna organizacija, ki je dp] Franc Kalan iz KZ Pod- zajemala 95% vsega delavstva, nart. Hkrati pa so tudi ugo- Tej enotnosti je bilo pripisati, da smo že čez eno leto uveljavili kolektivno pogodbo, s katero smo vzpostavili obratne zaupnike, kar je pomenilo velik korak naprej; zaupniki, voljeni na 1 leto, so bili namreč po zakonu zaščiteni in jih za tovili, da je najboljša za J cuga na Gorenjskem Kmetijska zadruga Trebija, ki je tudi dobila prvi, nagrado v višin1. 400 tisoč dinarjev. V četrtek so se sestali čebelarji in tudi razpravljali o kdo pase še danes interesira svojih problemih Ugotovili so, * mandata delodajalec T te...« »Pa še nekaj: nabiralne akcije v denarju, zlasti pa v živežu med okoliškimi kmeti so nadvse uspele. Srednji in nižji sloji so tedaj s simpatijami spremljali naš boj in so posebno kmetje pokazali za nas veliko razumevanja. Ta .zavest, da borba za pravično stvar združuje vse delovne ljudi v trdno fronto, nam je dajala moči, da smo v težki borbi vzdržali in — zmaga- za ugodno vožnjo. Prav gotovo bodo z ozirom na specialne turistične okolnosti, v prihodnjem letu, voz mlado in ga stalno urejujejo, nje podaljšane in izboljšan tu- razen tega pa spada v vrsto d i avionski vozni red za Alp- sezonskih letališč, je bil tudi ski letalski center. V prihod- redni promet z zaključkom se- njem letu nameravajo vzpo- zone ustavljen. staviti tudi stalno zvezo z ino- Zanimanje za avionsko pro- zemstvom, predvsem s sever- go je bilo precejšnje, marši- nimi in zahodnimi državami. ve sicer neznosnega položaja delavstva.« da. bo treba čebelarstvu posve- j ^ .. Tq . naše titi nekoliko več pozornosti kot , . . f .x . . f „ Se in še so pripovedovali doslej. Jutri pa se bodo sestali delovanje olajšalo in smo se zo Clovek posluša in mu je pri živinorejci in mlekarji, med- Pnp5/^ja^™ ™Ye Jetno med temi mirnimi, trez tem ko bo v nedeljo slavnostni zaključek gorenj. Kmetijskega tedna. — Organizatorji »Konec leta 1934 pa so nam pričakujejo, da bodo vsi na- nenadoma odtrgali 10% pri pori v zvezi s propagiranjem plačah. V začetku naslednje-naprednega načina kmetijske ga leta smo ponovno prosili proizvodnje padli na rodna za za zvišanje plač: za 10—15 nimi in preudarnimi možmi. Zato se z veseljem pridružujemo njih slavju in jim naj-iskreneje čestitamo ter želimo pri nadaljnjem delu še mnogo uspehov. ANDREJ ČESEN Najpomembnejši zunanjepolitični dogodek v preteklem tednu je bila spet Severna Afrika in žolčne razprave o njej v francoskem parlamentu. Spričo silno nasprotujočih teženj posameznih političnih grupacij v skupščini, se je tokrat ministrskemu predsedniku Fauru posrečilo, da je varno pripeljal svojo vlado skozi nevarnosti parlamentarne debate, i Večje vprašanje pa je, če je, oziroma če bo, razprava v Bourbonski palači kaj bistveno vplivala na položaj v Severni Afriki. Glede Maroka je Faure po zaupnici parlamenta dobil novo vzpodbudo za uveljavitev Aix les Bainskis sklepov, ki jih je doslej sabotiral francoski generalni rezident Delatour. Ni pa rečeno, Ida bo to pomirilo duhove v tem francoskem protektoratu. Isto je z Alžirom. Naj bo izid razprave v iskupščini takšen ali drugačen — še vedno je veliko vprašanje, če se bo položaj v tej pokrajini konsolidiral ali ne. Doslej slabo kaže. Se celo iz sosednjega Tunisa (drugega francoskega protektorata v Severni Afriki), ki je bil zadnje leto miren in lojalen, se slišijo glasovi, da je treba pri- TA TEDEN PO SVETU Srednjevzhodni paradoks V tem tednu so uradno objavili, da je Iran pristopil k. turško-iraškemu paktu. Krepitev pretežno vojaškega pakta na Srednjem Vzhodu sovpada z vse večjimi težnjami svobodoljubnih narodov po mednarodnem sodelovanju in pomiritvi med blokoma. Tem težnjam krepitev tzv. »obrambne« organizacije na Srednjem Vzhodu prav gotovo ne bo koristila. Nekako paradoksalno izgleda, da se hkrati z odstranjevanjem ovir, ki so doslej preprečevale pristno sodelovanje med narodi z različnimi družbenimi sistemi (vključene v različne »ideološke« bloke), še vedno krepi, kot ga Američani imenujejo, »sanitarni kordon«, kot izrazito blokovska tvorba. Jasno je, da bi bilo iluzorno pričakovati,*da bodo že takoj v začetku novega »ženevskega in bandunškega« procesa, odstranjene vse ovire, ki stoje na poti miru. Prav tako pa bi bilo nesmiselno, če ne bi videli, da vztrajanje na nekih izključno vojaških regionalnih paktih — pa naj bo to manilski, srednjevzhodni ali varšavski — ne more pripeljati človeštvo drugam kot nazaj v obdobje hladne vojne. Turško-iraški pakt je že takoj v začetku naletel na odkrito nasprotovanje ostalih a-rabskih držav. Na kocko je bila postavljena celo enotnost arabskega sveta. Tudi sklep iranske vlade o pristopu Irana k paktu so sprejeli v ostalih arabskih državah, zlasti v Egiptu in Siriji, z nezadovoljstvom. Odločitev Irana vežejo na bivanje predsednika Turčije Djelala Bajara v Iranu. Njegov obisk in pa pristop Pakistana k paktu, naj bi namreč pokazala Iranu, da čakajo samo še nanj, da bi strnili verigo vojaških zvez od Filipinov do Bližnjega Vzhoda. K odločitvi pa je nedvomno prispevala določen (če ne levji) delež obljuba ZDA in Anglije, da bosta dali Iranu, če bo pristopil k paktu, vojaško in gospodarsko pomoč. To izsiljevanje je občutil na svoji koži tudi Egipt. Ker trdno vztraja na svoji neodvisni politiki, so mu zapadne sile odklonile dobavo orožja, ki ga potrebuje za ohranitev svoje nacionalne samostojnosti. Ob takih postopkih je zastonj tarnati o tem, kako »v svetu naraščajo protizahodne težnje«, o čemer je pred nedavnim pisal »New York Times«. Treba je pač nekaj u-kreniti, da se odkrijejo in odstranijo vzroki za tako razpoloženje. Napačen je* namreč zaključek, da zmanjšanje simpatij za Zahod pomeni povečanje simpatij za Vzhod. Gre preprosto za to, da se v svetu vse bolj uveljavlja ideja o novih enakopravnih odnosih med narodi na osnovi spoštovanja suverenih pravic in nevmešava-nja v notranje življenje posameznega naroda. In ta ideja uživa simpatije vsega naprednega človeštva. Tudi na Norveškem so na občinskih volitvah zmagali socialisti. skočiti na pomoč bratom v Alžiru in Maroku. Položaj francoskih vojaških enot v Alžiru in Maroku pa je še vedno zelo kočljiv. V zadnjih dneh se francoskim enotam, ki dobivajo nova in nova oja-čanja, še ni posrečilo uni- zadnjih poročilih, se je posrečilo maroškim nacionalistom razširiti akcijsko območje. Pri spopadih so i-meli Francozi občutne izgube. Vse skupaj pa je še bolj mučno za Francoze zato, ker se jim upirajo lastni vojaki, ki nočejo v boj V boju za Veliki Atlas ujeti alžirski nacionalisti čiti ali pa vsaj pregnati maroških in alžirskih na-cionalstov iz njihovih položajev. Celo nasprotno, po proti severnoafriškim u-pornikom. Vendar Francozov tudi to ne izuči.. . Tudi Ciper stopa v ospredje. — Razgovori med britanskim guvernerjem Cipra in grškim metropolitom Makariosom so doživi, neuspeh. Odgovor Britancev je bil: bataljon novih vojakov, kar prav gotovo položaja ne bo popravilo. V Generalni skupščini OZN je začelo delo v odborih. Najpomembnejša je razprava v prvem političnem odmoru, kjer razpravljajo o atomski agenciji. Rezultati te razprave bodo pokazali, ali bo atomska revolucija poglobila prepad med bogatimi in revnimi državami ali ga bo pomagala čim hitreje premostiti, kar vsi želimo. Nekateri, predvsem ZDA namreč še vedno hočejo obdržati v tem pogledu nekakšen monopol. Nič manj važna ni razprava v gospodarskem odboru, kjer govorijo o ustanovitvi posebnega sklada OZN za pospeševanje gospodarskega razvoja nerazvitih dežel. Prvi govornik v tem odboru je bil jugoslovanski delegat dr. Jože Brilej, ki je dejal, da je »organizacija sklada ena bistvenih nalog, ki čakajo Organizacijo združenih narodov« in da to zasedanje »ne bo doseglo pričakovanj, iče v tem vprašanju ne bo dosežen napredek.« Tudi delegati drugih dežel so podprli te besede. Gre za to, da se izrine s sveta beda, ki je vzrok vsakršnim ho mati jam in ne-prilikam. Preteklo nedeljo so v Bremenu (Zapadna Nemčija) dosegli social - demokrati veliko volilno zmago. Od skupno 364.701 oddanih glasov so dobili 173.123 glasov ali 8,9 odstotkov več kot pri zadnjih volitvah, medtem ko so jih Adena-uerjevi krščanski demokrati dobili 6,9% manj. Ollenhauer - vodja nemške social - demokratske stranke — je takoj po volitvah izjavil, da je zmaga social - demokratov dokaz, kako ne^'-ubijena je zunanja politika kanclerja Adenauerja. Adenauerievi somišljeniki pa spet trdijo, da zmaga social - demokratov nima nekih globljih političnih osnov. OLLENIIAUElt: Kanclerjeva zunanja politika se jc korumpirala. Iri liilnjeK mrli V teh dneh sta se med re-patriiranimi nemškimi vojaki, ki se sedaj vračajo iz Sovjetske zveze, vrnila tudi Hitlerjev osebni pilot Hans Bauer in bivši Hitlerjev sobar Heinz Linge, ki sta oba izpričala, da je Hitler mrtev. To sta prvi živi priči o njegovi smrti. Baje se je ustrelil. Heinz Linge pa pravi, da je potem njegovo truplo celo polil z bencinom in žažgal. Zrno do zrna pogača... O trgovini bres cenilca - O majhnih zemljah %a velik denar in o poldinarju, ki ga ni Državno kmetijsko posestvo v Poljčah in njegovo gospodarstvo TE CVETKE PRAV gotovo niso osamljene. Še več je takih, morda hujših. So odraz predkapitalistične mentalitete, mentalitete prvotnega zbiranja kapitala. Vsak trgovec bi rad z malo truda, z majhno prodajo veliko iztržil. Kolikokrat slišimo, kako je kdo koga »okrog prinesel«. In kaj storimo ob takih govoricah? P0 navadi skomignemo z rameni in resignirano ugotovimo: »Ja, ja, je že tako...« Ta »tako ...« pa je samo po-tuha takim pojavom. Še več! Ta dvomljivi »tako ...« je večkrat negodovanje nad družbenim sistemom. Kot da je ta kaj kriv, če je v nas še stara mentaliteta ter se ne upamo zameriti in zato raje trpimo, da nas goljufajo. Tisti pa, ki na ta način dobro žive, se nam smejejo v„brk. Teh nekaj primerov naj bo vzpodbuda za čimprejšnjo u-stanovitev potrošniških svetov in dokaz, kako so le-ti v naših trgovinah res potrebni. Ti primeri naj tudi pokažejo, da s solzavo sentimentalnostjo ne bomo opravili prav nič. Će bomo hoteli iztrebiti take po- Predlogi trgovinske zbornice za ureditev odkupa živine Kranj, 13. oktobra. Okrajna Trgovinska zbornica v Kranju, konkretno odsek za živino, je predlagal republiški Trgovinski zbornici in Zvezi trgovinskih zbornic v Beogradu, da bi se tudi v naši republiki, tako kot v Srbiji in Hrvatski, dogovorili o e-notnih odkupnih cenah za živino. Dosedanje dokaj anarhistično stanje na tržišču je samo povzročalo nenehno porast cen mesu in mesnim izdelkom. Tudi cene kožam bo treba vskladiti s cenami mesa in sicer tako, da bodo pro-izvajalic stimulirani za odiranje kož. To bi povzročilo u-godne posledice za našo usnjarsko predelovalno industrijo. Odsek za živino pa je tudi ^al priporočilo vsem članom odseka, naj nemudoma odpuste vse tiste nakupovalce in odkupovalce, ki še niso registriranu Gospodarske novice i% v*e domovine IZVOZ V SEPTEMBRU Nepopolni podatki Zveznega statističnega zavoda kažejo, da je znašala skupna vrednost izvoza v septembru letos 6041 milijonov dinarjev, kar v glavnem u-streza vrednosti izvoza * septembru lanskega leta, V Prvih devetih mesecih letošnjega leta je izvoz dosegel vrednost 51.940 milijonov dinarjev, kar je skoraj za 3,5 milijarde manj kakor v istem obdobju lani. TRGOVINSKI RAZGOVORI S KITAJSKO »Jugopres« poroča, da bo v drugi polovici oktobra Prispela v Beograd gospodarska delegacija vlade LR Kitajske. Delegacija se bo razgovarjala z jugoslovanskimi predstavniki o sklenitvi trgovinskega in Plačilnega sporazuma. To bodo prvi gospodarski razgovori med predstavniki '-II Kitajske in Jugoslavije. NOVOSADSKI MEDNARODNI SEJEM KONČAN V nedeljo se je končal drugi mednarodni velese-jem kmetijstva in industrije v Novem Sadu, ki ga je obiskalo okoli 200.000 ljudi m raznih krajev države. Vrednost sklenjenih pogodb znaša okoli 14 milijard dinarjev. NOVA ELEKTROPEC V RAVNAH Dne 1. oktobra je stekel Prvi sarž nove 15 - tonske obločne elektropeči, ki ima letno zmogljivost 20.000 ton Plemenitega jekla. jave, bomo morali čisto jasno goljufu reči goljuf in tatu tat. Dinar gor9 dinar dol9 BREZ CENIKA so menda marsikje. In ker bi se jih zato, če bi pisal na splošno, preveč čutilo prizadete, bom pisal konkretneje. Gre za drugo poslovalnico »Zelenjave« pri primskovskem mostu. Uslužbenka — če jo sploh tako lahko imenujemo (zakaj bomo videli pozneje) —■ ki tod deli »zemeljske dobrote« tamošnjim smrtnikom, jih baje deli zelo skopo. »Slaba vaga« pa še ni najhuje, kar počne. Prodaja tudi brez cenika. Zato se večkrat »zmoti« in v enem dnevu pove nekaj različnih cen za isto blago. Zgodilo se je n. pr., da je nekdo slučajno nekega dne dvakrat kupoval krompir. Prvič ga je plačal po 13 din, dobro uro pozneje pa za dinar draže. Svoje uslužbenske prejemke pri »Zelenjavi« in »ekstra zaslužke« od nakupovalcev pa ^dopolnjuje« še z nedovoljeno trgovino. Prodaja namreč neposredno od kmetov kupljeno blago, vso razliko med kupno in prodajno ceno pa vtakne seveda v svoj žep. Menda je takih pojavov »neposredne« trgovine v Kranju več, tako pri poljskih pridelkih kot pri mesu. Zato bi morala podjetja, ki prodajajo to blago, bolj paziti, kaj počno njihovi poslovodje in tudi tržna inšpekcija, bi bilo prav, da se pozanima, kaj je na tem. Kaj je tebe treba bilo . • • ZA POLDINARSKI kovanec gre. 2e dolgo ga nisem nikjer videl. Brez hrupa in brez u-radnega obvestila je popolnoma neuradno izginil iz prometa. in kupiš pol kg kruha — 24 dinarjev, in pol litra mleka 15 din. Torej 39 din. Pri priči si ob cel dinar. Čudovito! Vendar, žal, resnično. Ali pa: zahtevaš lOdkg sira. edamca po 310 dinarjev kilogram. Običajno ga je seveda kako »dekco« več. Po navadi niti ne vprašajo, če je prav tako, se že kar po sebi razume, da je. Potem pa (ta presneta računica: 10 dkg = 31 dinarjev 2 dkg = 6,2 dinarjev Kaj sem zagrešil, da so name čisto pozabili Deset »Zeta« plačaš 23 dinarjev, pol litra mleka 15, pol kg kruha 24. Poldinarja si lahko samo umišljaš pri idealnem deljenju, v praksi pa izginejo — v trgovčev žep. In ne samo to! Greš recimo Skupaj = 38 dinarjev ()!) • Čudno, toda vedno navzgor! To je že nekakšen karakteri-stikum za naše »gospodarstvenike«. Pol dinarja res ni veliko. Saj je komaj vredno ... To je tisto, ki nosi nekaterim lepe denarce! Kar zračunajmo: v Kranju pride na eno pekarno približno 250 družin, na mlekarno pa skoraj 400. Ce sedaj samo vsaka četrta družina vzame dnevno pol litra, 1,5 ali 2,5 litra mleka, se na ta način nabere v posamezni mlekarni na mesec 3000 poldinarjev, na leto pa 36.000! . Po! dru g milijon dinarjeT profita na leto Potrošniki, ki kupujejo kruh v kranjskih pekarijah in ki so odvisni samo od njih, se vedno bolj pritožujejo, da za pošten denar ne dobijo poštenega blaga. Tako tudi je! Le, da so potrošniki preveč potrpežljivi in so tiho, če dobijo namesto 1 kg kruha samo 97 dkg kruha. Kljub temu pa že precejšnji večini potrošnikov taka goljufija, kjer pri kg ne gre več kot za 2 ali 3 dinarje, že preseda. Razumljivo je, da se s takim postranskim zaslužkom mora nekje zbirati precej lep kupček denarja. To se lahko najbolj vidi iz preprostega računa z dokazanimi podatki (pri kontrolnem tehtanju je bil prisoten tudi zastopnik tržne inšpekcije). Za Kranjčane pečeta kruh samo dve pekarni in sicer Pekarna Kranj, ki prodaja kruh v osmih poslovalnicah in Pekarna Delikatese. V poslovalnicah št. 3. in 6. Pekarne Kranj je tehtnica pokazala, da 9 kg štruc črnega kruha tehta 882,5 dkg in ne 900 dkg, ali povprečno vsaka štruca 98 dkg. Torej ima pekarna pri vsaki štruci skoraj 1 dinar profita ali na vsakih 100 štruc 2 štruci! V mesecu septembru je pekarna prodala 61.310 črnih štruc in pri tem profitirala 1226 štruc (če profitira na vsakih 100 štruc 2 štruci) ali 57.262 dinarjev (1226 X47 dinarjev)! Belega kruha je prodala 6.824 štruc in po enakem računu profitirala 11.560 dinarjev (136X85 dinarjev). No, in še žemlje, ki so bile nekaj časa po 7 dinarjev, pa so bile kasneje zaradi tega, ker je bila cena previsoka, znižane na 6 dinarjev. Ob znižanju pa so postale tudi občutno manjše. Po kalkulacijah pekarne bi moralo biti 25 že- melj za kg, potrošnik pa jih dobi skoraj 27. S tem ima pekarna približno 11 dinarjev profita pri kg žemelj, v mesecu septembru pa ga je imela po tej računici, ko je prodala 142.201 žemelj, 57.926 dinarjev. Torej, pekarna je v preteklem mesecu neupravičeno vzela potrošnikom 127.108 dinarjev. V enem letu pa zasluži pri kruhu in zemljah približne milijon petsto tisoč dinarjev! Pri vsem tem pa je zanimivo, kaj k tem »dekcam« pravi upravnik pekarne: »Taka toč- Na sliki vidimo stavbo Poljske kmetijske šole Razumem, da si cenejša, saj te tudi nikjer nič ni nost je samo dlakocepstvo!« Ko pa mu je rekel zastopnik tržne inšpekcije, da bi moral potrošnik dobiti tudi pol kg kruha in ne nekdo več drugi manj kot je to že »vsakdanji običaj«, ker prodajalka reže štruce kar na oko, je upravnik nejevoljno odgovoril: »Smo že zgovorjeni. Pa kruha ne bomo več rezali. Tehtnico potrebujemo samo za kekse. Zemlje so pa tako ali tako v prosti prodaji , kdo mi pa kaj more. Pravilno kontrolo pri pekih pa bi lahko naredil samo pek strokovnjak, ki se razume na delo v naši stroki. Vsaka -peč ne peče enako.« Menimo, da za tako kontrolo res ni potreben strokovnjak, saj vendar vsak ve, kaj je kilogram in da bi morala vsaka štruca, sveža ali 2 dni stara, tehtati kg, kar bi morali vedeti tudi v pekarni, saj zato kruh peče pek ne pa krojač. Še nekaj o Pekarni Delikatese. Tam na vsakih 100 črnih štruc kruha profitirajo kar 3 štruce, na vsakih 100 belih štruc pa celo 3 štruce in pol, medtem ko žemelj dobite za kg 28 in pol, z drugimi besedami pa ste pri kilogramu žemelj oškodovani za 21 dinarjev. In na koncu samo še: odkod ti primeri? Menda je to res že splošen pojav. Tu je laže napisati izjeme, kot našteti vse tiste, ki tako delajo. V Kranju je namreč edino mlekarna pri primskovskem mostu (pri Grošlju), kjer upoštevajo tudi tega nebodigatreba, ki mu pravimo pol dinarja. Državno kmetijsko posestvo v Poljčah je en0 izmed boljših na Gorenjskem. Na 5 hektarjih so pridelali 122.000 kg krompirja. Lahko bi ga bilo še več, če bi obrodile tudi druge sorte, tako kot je »Merkur«. Žita so pridelali 22.275 kilogramov. Od tega pšenice 3.400 kg, ječmena 7.864 kg, ovsa 7.560 kg in rži 3.451 kg. S pridelkom so zadovoljni z ozi-rom na muhasto vreme, ki je letos prevladovalo. Sedaj se pripravljajo na setev jesenskih žit. Pospravljati bodo začeli tudi korenje, repo, peso in zelje. Toda kam s korenjevcem, repnikom, pe- Za obnovo sadjarstva v kamniškem koncu Okrajna zadružna zveza je v Kamniku organizirala razstavo sadja, ki je imela propagandni in komercialni značaj. Razstave se je udeležilo 12 zadrug iz vsega bivšega kamniškega okraja. Vsaka zadruga je razstavila najlepše sadje iz svojega okoliša, drevesnici iz Godiča in Kamnika pa lepe primerke sadnih drevesc. Letos je sadje bogato rodilo v vsem kamniškem okolišu, razen v srednjem delu Tuhinjske doline, kjer ga je uničila toča. Razstava je bila okusno urejena in je pokazala, da imamo vse pogoje za vsestranski napredek sadjarstva. Občudovanje so vzbujali lepi primerki nekaterih sadnih sort iz Tunjic, Moravč in Domžal. Komisija sadjarskih strokovnjakov, ki je pregledala ^adje, je podelila 4 prve, 3 druge in 5 tretjih nagrad sodelujočim zadrugam, oziroma niihovim sadjarskim odsekom. Prvo nagrado po 15.000 din so prejeli KZ Godič, KZ Kamnik, KZ Moravče in KZ Domžale. Sadjarji kamniškega • okoliša so tudi z zanimanjem sodelovali pri razgovoru o pospeševanju sadjarstva, ki ga je i-mel znani sadjarski strokovnjak tov. Kafol, po otvoritvi razstave. Z. snikom in zelnatim listjem? — To vprašanje jih je vsako leto mučilo, letos pa so našli rešitev tako, da so zgradili 2 velika silosa. Pomoč za to so dobili iz sklada za pospeševanje kmetijstva pri bivšem OLO Radovljica in sicer 100 tisoč dinarjev. Ostalo so primaknili iz lastnih obratnih sredstev. V ta silos bodo shranili tudi .lucerno, koruznico, otavo in še druge pridelke. Zadnje leto so precej izboljšali in pospešili donos travnikov. To so dosegli z raznimi umetnimi gnojili, s hlevskim gnojem in s kompostom. Tudi letos imajo pripravljenega nekaj komposta, ki je za izboljševanje travnikov najbolj uspešen. Tudi umetnih gnojil imajo za letošnjo jesen dovolj in tudi za prihodnje leto. _ C. Z. Malo sreče na Gorenjskem seimu in svoi dopust sem preživela brezplačno Naši turisti malokdaj zaidejo v Poljansko dolino na oddih. V tem mirnem kotičku ob Sori turizma skoraj ni, čeprav pravijo, da je bilo pred vojno tu vedno polno in živahno. Edino gostišče pri Polj anškovih se od leta do leta polni s študenti, ki hodijo semkaj na okrevanje. Redki gostje, ki so tu preživeli svoj letni lopust, so prav zadovoljni. Privlačna o-kolica jim nudi lepe sprehode, bližnja Sora pa prijetno kopanje. Razen tega se v tamkajšnjih penzionih lahko počuti tudi nadvse domače in u-aobno. Ker sem bila med obiskovalci Gorenjskega sejma med tistimi redkimi srečniki, ki so bili izžrebani pri Turističnem društvu, sem preživela svoj letni dopust prav v tem lepem samotnem Kraju — in — ni mi žal! Kristina Kamatar Komunalna dejavnost v Železnikih Na bivšem Stalcovem vrtu v središču Železnikov se z vso vnemo nadaljuje gradnja stanovanjskega bloka. Da je le-ta glede na sedež komune in seveda predvsem zaradi stanovanjske stiske neobhoden, o tem ne more biti dvoma. Ce pa je lokacija posrečena, je vprašanje. Splošno znano je dejstvo, da je bil predvsem srednji del Železnikov med minulo vojno znatno porušen. Razen obnove bivših prosvetnih domov, v o-stalih letih na tem področju žal nimamo pokazati nič posebnega, kar bi izboljšalo zunanji izgled tega kraja. Pred časom je zagledal boli dan urbanistični načrt, za katerega je ObLO menda izplačal že okrog 400.000 dinarjev. Sicer je to nekaj hvalevrednega, vendar pa bi moral biti dan osnutek načrta predhodno občanom na vpogled. Sploh bi bilo z akcijami širšega znača- ja V bodoče potrebno seznaniti prebivalstvo, da bi se na osnovi večjih predlogov ukrenilo nekaj, kar bi prihranilo morebitne javne kritike. Neposrečene adaptacije, kot n. pr. Kosmova hiša v Zg. Železnikih in podobno — izzivajo nezadovoljstvo zaradi izdajanja takih gradbenih dovoljenj, dočim bi se s smotrno izkoriščanim lesom iz »Kovaškega vrha« dalo v Železnikih marsikaj napraviti. Kako bo končno možno urediti v središču Železnikov gostinske prostore, ki so za razvoj turizma precej pomembni, ostane še vedno poglavje zase. Taka in podobna vprašanja terjajo mnogo skupnega prizadevanja v prid Železnikov in njih bodočega razvoja. Upati smemo in izgledi so, da se bo v okviru sedanje komune na tem področju odslej več ustvarilo. —ec OBRAZI IN POJAVI „Trgovina je trgovina, kaj boste!" Strašansko mi je žal, da nisem trgovec! No, ker je to nemogoče, pa vsaj vodilni uslužbenec kakega trgovskega podjetja oziroma kakršnekoli že trgovinske ustanove. Tega, da me niso starši dali v uk za trgovskega vajenca (danes bi morda že bil direktor kakega trgovskega podjetja ali »vsaj« upravnik kake samostojne trgovine), jim ne bom nikoli odpustil. Ne, prav zares da ne! Pomislite! Nikjer ni take svobode (ne le svobode dejanja, temveč tudi svobode izražanja), kot prav v trgovinski stroki. Da to niso zgolj fraze, so dokaz tudi izrečene besede nekega predstavnika trgovinske mreže, na nedavnem sestanku odseka za kmetijske pridelke pri Trgovinski zbornici za okraj Kranj, ko je med razpravo o odkupnih cenah dejal: »Trgovina je trgovina, kaj boste!« Te besede je bleknil, ne da bi ga potem kakorkoli grizla vest. (In ostal je živ! — op. p.) Ali vam dajo te besede kaj misliti, dragi bralci? Ali vas morda spominjajo na karkoli? — Ne vem, mene so te besede močno prizadele! Kje smo? Na Marsu ali kakem drugem satelitu ali pa v deželi, kjer skušamo na vse načine omogočiti že današnji generaciji našega delovnega človeka in pripraviti prihajajoči, lepše, resnično boljše življenje? Ali nismo mi vsi tisti, ki delamo, ki si prizadevamo, da bi nam vsem bilo bolje? Ali ni vsak posameznik delček telesa, ki je začelo dihati svobodno in se z nesluteno notranjo silo neizprosno razrašča, naj si bo to posameznikom prav ali ne? — Pa kaj besedičim! Trgovina je vendar trgovina!... Da, trgovina je trgovina! In ostala bo to še lep čas. Šteti ure njenega obstoja v se- danji obliki, bi bilo še veliko prekmalu. Kajti, tudi v pogojih naše družbene ureditve ne bo trgovina izgubila mnogo na vsebini. Le odpadla ji bo (to bo nujno morala!) težnja in potreba za dobičkom! Naša trgovina ne sme biti trgovina za posameznika in tudi ne za peščico ljudi, temveč mora postati trgovina za nas! Šaj to je tudi njen osnovni namen. V izjavi predstavnika, ki je bil hkrati tudi predstavnik nekega kolektiva, pa se odraža tudi nekaj drugega. V njegovih mislih, zgleda, ni prostora za pojmovanje o skrbi trgovine in ljudeh, ki jim je ta naloga poverjena, za prebivalstvo. Ali je trgovina sama sebi namen? — Prav gotovo ne. Zdi se mi, da so nekateri ljudje, ki delajo v trgovinski stroki, nekoliko zgubili občutek, da so tudi sami potrošniki. Zdi se mi, da jim je kriterij, na osnovi katerega presojajo želje, možnosti in kupno zmogljivost potrošnika, precej zbledel. — Ali nismo morda tudi sami delno temu krivi? Ali jim morda nismo sami nudili večkrat kakšno priložnost oziroma skušnjava? — Morda! Končno: trgovina bo ostala trgovina! To je jasno! Samo postati mora taka, kakršno hočemo tudi ustvariti, oziraje se seveda na naše sedanje možnosti. To je: trgovina zaradi potrošnikov. Da pa bo lahko postala taka, bo, zgleda, treba iz vrst trgovskih delavcev odstraniti vse take ljudi, ki jim je lastni ali pa tudi neke vrste kolektivni egoizem sestavni del njihovega trgovskega dejanja in nehanja. Ker — naša skupnost je naša skupnost in konec koncev: »Potrošniki smo potrošniki, kaj boste!« Z REKE V PIREJ PO MORJU Po stoletjih in tisočletjih Delfi ni pozabljen IN PREBIVALCI DANAŠNJIH ATEN...? O ljudeh, njihovih navadah, običajih, načinu življenja, pogojih, značaju itd. v Atenah povem lahko le toliko, kolikor se da opaziti v enem dnevu. Atene so danes velemesto, promet po širokih in lepih u-licah vzbuja veliko presenečenje. Na obeh straneh ceste vozijo avtomobili drug za drugim — neprekinjena kača avtobusov, trolejbusom, tramvajev, osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov... — vendar poteka ta promet brez večjega hrušča, trobiti ni dovoljeno in zato se večkrat zgodi, da pešec s svojim prečkanjem ceste zaustavi celo vrsto avtomobilov Ljudje pa so — kot sem že rekla — postavni, črnolasi in lepe, nekoliko temnejše polti. Verjetno je glavna njihova značilnost »u-govanje«. Ino-zemci so jim najbolj dobro- Del stadiona v Delfiju došli, kajti tedaj lahko ceno svojih prodajnih artiklov precej zvišajo. Seveda jo potem znižujejo in hkrati jadikujejo kakšno nepopravljivo izgubo i-majo in da jim preti propad. Njihove trgovine so natrpane z vsem mogočim blagom, razstavljenim celo na pločni- kih; vendar na prostore, njihov zunanji videz, olepšavo in estetiko ne pazijo preveč. Na tržnem prostoru za meso je zaslediti vse od najmanjših rib preko ovčjega in mačjega mesa do goveda. Važni sestavni del hrane jim je tudi sadje. Razen vsega bogastva in razkošja velemesta, blestečih avtomobilov in polnih trgovin pa zasledimo tu, kot povsod, ljudi, katerim vse to ni dosegljivo, katerih 7-letni otroci hodijo po mestu z malim zaboj čkom ščetk in paste za čevlje. Tem je ves blesk in razkošje, zabave in bogastvo tuje — celo zoprno. V DEŽELI OLJČNIH NASADOV Mirno lahko rečem, da sta Pire j in Atene med najbogatejšimi mesti na svetu. Seveda je tu precej viden vpliv Amerike, ki pa je v ostalih krajih Grčije nekoliko manj opazen. Tam se ves blesk, razkošje in zabave umikajo trdemu delu, tlakovane ulice zamenjujejo njive, pašniki in opustošene golicave; tam natrpane trgovine, tu vinogradi, nasadi oljk in smokev; tam nebotičniki in palače — a tu — pritlične neometane »kolibice«. Severozapadno od Aten v nekdanji mali državici Fokida leži tudi mala luka, dežela oljk in pristanišče Delfija — Iteja. DELFI — SREDIŠČE »ZEMELJSKE PLOSCE«? Delfi leži približno 550 m nad morjem, nad deželo oljčnih nasadov. Kraj, kjer je bilo »žrelo«, iz katerega je bruha- la voda in para, so Stari Grki izbrali za Apolonovo preroči-šče. Razen tega je bil Delfi središče vseh tedanjih državic in Stari Grki so bili celo prepričani, da je tu središče zemeljske plošče (po njihovem Ohranjeni temelji Apolonove-ga preročišča mišljenju je imela zemlja obliko plošče) — središče sveta. Zato so tu postavljali najlepše umetnine, gradili najveličastnejša svetišča, tu je opaziti še številne neoblikovane kamne, dobro pa je ohranjeno še gledališče in stadion. ALI DELFI ALI AKROPOLA? Pogled na razmetano kamenje, ki je tu in tam že brez prvotne oblike, v večini pa so še dobro vidni temelji nekdanjega preročišča, je v bistvu sličen Akropoli, vendar je Delfi nekaj povsem drugega. Ze po svoji legi, v kotlini med hribi, po svoji okolici in geografskem položaju, je Delfi nekaj posebnega. Nekako samotno je pod Parnasom njegovo gledališče, čeprav so nekateri deli bolje ohranjeni kot na Akropoli. Vendar mu vsa okolica daje neko romantično obeležje. Od preročišča vodijo kamenite stopnice in steze med cipresami in palmami do drugih znamenitosti — gledališča in prav na najvišjem delu pod hribi do stadiona. Do stadiona ni ravno blizu, vendar je pot po tajinstvenih stezah lepa in kratkočasna. Pravo presenečenje pa ustvarja stadion sam s svojo pro-stranostjo. Tu izginja ves hrušč in ropot velemesta, razkošno in blesteče bogastvo zgradb ter razuzdano življenje, veselje in prisiljen smeh, ki na marsikaterem licu izzove mnogokrat solzo grenke resničnosti, preko katere kljub na videz brezskrbnemu življenju ne more mlado srce; vse to, kar je opaziti okoli starodavne Akropole, je Delfiju neznano. Dviga se v samoti, vendar vedno obiskovan in občudovan. DELA, KI NE BODO POZABLJENA Apolonovo preročišče ni ravno najbolje ohranjeno. Vidni so še temelji, stebri in tu in tam razmetani deli — ostanki svetišča. Kipe in vse, kar se je še dalo rešiti, hranijo danes v muzeju v Delfiju. V tem muzeju je ohranjen del zakladnice s kariatidami, trezor z znamenitimi reliefi, ki ponazarjajo razgovor med Apolonom in Heraklejem, dalje kipi padlih Spartancev v boju pri Termopilah. Posebno znameniti so reliefi z raznih svetišč — borba med bogovi in orjaki, boginja Atena in DRUŽINSKI POMENKI Tudi doma skrbno oblečena Dan za dnem se dogaja, da nas ob dopoldanskih urah, ko se po opravkih oglasimo pri znanki, njena pojava neprijetno preseneti. Najdemo jo na primer razmršeno, v umazanem predpasniku in v obleki, ki je nekoč služila za »boljše« priložnosti, zdaj pa nadomešča domačo obleko. Večkrat ob tem, ko se zgražamo nad sosedo, niti ne pomislimo, da tudi me nismo doma dosti drugačne. Z izgovorom, da bo za dom kar dobro, same prav tako marsikaj starega in neprimernega ponosimo. Celo v mlekarno ali k peku — četudi samo čez cesto — največkrat prihitimo kar take, saj ni časa za preoblačenje. Tak način oblačenja je neprimeren in se ženam dostikrat maščuje. Skrbno urejena zunanjost ni važna le tedaj, ko pričakujemo obiske, tudi za otroke in moža moramo biti skrbno oblečene. Mož bo ob prihodu na kosilo prav tako neprijetno presenečen nad vašim neestetskim izgledom kot ste bili vi nad zanemarjeno prijateljico. Da smo čedne tudi doma, ni treba veliko denarja. Stare, nemoderne obleke iz boljšega blaga najkoristneje uporabimo, če jih sparamo in predelamo za sebe oziroma za otroke. Do mačo obleko pa si seši- jemo iz bombažne tkanine. Taka obleka je udobna in praktična ter ima to prednost, da jo lahko pogosto peremo. Z okusom izdelana domača obleka in čist predpasnik sta potrebna vsaki gospodinji. Otrokom je na vzgled vedno starejši in največkrat je to mati. Po njej se ravnajo tudi sami. Pozneje, ko dorastejo, pa jih stane mnogo truda, da premagajo skoraj že »prirojeno« malomarnost in površnost v oblačenju. Recept !e ima obleka neprijeten vonj Obleka se sčasoma navzame neugodnega vonja, ker tkanina vpija vase vonj, prah, to-bakov dim in podobno. Ta vonj je neprijeten in je močnejši, če v obleki delamo in jo le malokdaj zamenjamo z drugo. Razen estetske neugodnosti, ki jo občutimo, je taka obleka tudi iz zdravstvenih razlogov neprimerna, saj nudi prav ugodne razvojne pogoje najrazličnejšim bakterijam, ki se naselijo v njej. Odlično deisinfekcijo in odstranitev neugodnih vonjev o-pravimo od časa do časa lahko same, če poškropimo oziroma zdrgnemo obleko zunaj in znotraj s sledečo mešanico: 30 kapljic smrekovega esenca, 20 kapljic cimetovega, 15 kapljic rožmarinovega, 15 kapljic nageljnovega, 10 kapljic pomarančnega esenca in 250 gramov destilirane vode. Za tkanine je omenjena mešanica povsem neškodljiva. Marmelada iz češpelj in bez-govih jagod 2 kg češpelj očistimo pečk (lahko jih še na debelo zre-žemo) ter jim dodamo 1 kg prebranih bezgovih jagod, ki jih osmukamo z vilicami. Vse skupaj mehko skuhamo in pretlačimo. Na 1 kg sadne kaše vzamemo 75 dkg sladkorja. Vse dobro zmešamo, da se sladkor stopi, nato pa kuhamo med stalnim mešanjem še kakih 15 minut. Moda GLAS GORENJSKE Izdaja: Casopi*no, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISKc Kranj, Koroika cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko B«xnlk. Urejuje: uredniški odbor. Telef. uredništva in uprave 475 / Tek. rač. pri KB Kranj ftt. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja vsako »oboto. Latna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev četrtletna . . . 100 dinarjev Posamezna fttev. stane 10 din Ohranjena sfinga iz Delfijske-ga muzeja Era, Zevzovi konji, nadalje Zevz s tehtnico pravice, A-hajska in Trojanska četvorica konj itd. Nekoliko slabše so ohranjene lončene posode iz let 1550 do 1100 pred našim štetjem, nadalje vaze iz ko-rintske in pokorintske dobe. Največje zanimanje pa vzbuja kip delfi j ske prerokovalke in dobro ohranjene sfinge iz 580. do 560. leta pred našim štetjem. Ta muzej je danes prav gotovo eden najbogatejših in najznamenitejših na svetu. Zgrajen je iz belega marmorja, nedaleč od Apolonovega preročišča, brez ozadja nebotičnikov in razkošnih zgradb — sam, toda nikdar osamljen in pozabljen. Od petka do petka Pomembno posvetovanje Med najpomembnejše dogodke v našem notranjepolitičnem godajanju fv tem tednu moramo vsekakor šteti posvetovanje naših vodilnih političnih in gospodarskih strokovnjakov, ki je bilo pred dnevi po predsedstvom predsednika Republike tovariša Tita. To posvetovanje je nedvomno dogodek številka 1 v preteklem tednu, ker bodo sklepi tega posvetovanja odločilno vplivali na nadaljnji, dalekosežni razvoj našega gospodarstva in s tem tudi na dvig življenjske ravni našega delovnega človeka. O položaju v našem gospodarstvu so razpravljali na omenjenem posvetovanju. Ugotovitve in sklepi, ki so bili tudi objavljeni — pa so zelo jasni. Ni menda državljana naše socialistične skupnosti, ki si ne želi in ki se ne veseli uspehov naše socialistične izgradnje, ki pa hkrati ne pričakuje tudi postopnega dviga življenjske ravni. Trenutno smo v takem položaju, ne le zaradi notranjega, temveč tudi glede zunanje političnega položaja, da lahko začnemo investirati v našo predelovalno industrijo, ki je v odnosu na naš desetletni razvoj in izgradnjo predvsem bazične, težke industrije, razmeroma zaostala. Te investicije bodo rodile boljše tržne pogoje, saj bo iz teh tovarn — tovarn za proizvodnjo blaga za široko potrošnjo, začelo pritekati na trg blago, za vsakdanjo uporabo, brez katere si danes ne moremo zamisliti sodobnega človeka. Danes ugotavljamo, da lahko s ponosom zremo na našo, po vojni prehojeno pot in ugotovimo, da so naši narodi vložili ogromne napore v industrializacijo in s tem za dvig naše dežele iz ekonomske zaostalosti. S pravico smo lahko ponosni na to prehojeno pot, ki ni bila postlana s cvetjem. Kdor misli.da bomo sedaj, »z novim vetrom, ki je zapihal«, kakorkoli drugače usmerili našo ladjo, živi v zmoti. Mi bomo samo nadaljevali svojo pot, po kateri pa bomo začeli hoditi nekoliko počasneje, oziraje se spotoma in upoštevaje tudi stranske stezice. Naše investicije bodo odtekale tja, kamor bodo prišle na najbolj plodna tla, tja, kjer se bodo najhitreje obrestovale. Vsi smo pozdravili to novo smer v našem gospodarstvu. Oddahnili smo se in tudi v prihodnje se bomo čedalje bolj. Toda v zmoti živi zopet tisti, ki misli, da bo šlo vse na bolje kar čez noč. Življenjski standard se namreč ne da kar čez noč dvigniti, tako kot bi to želeli. Le-ta je odvisen od mnogih činiteljev, predvsem pa od naših ekonomskih zmogljivostii. Zato bi bilo vsako mnenje o tem, da bo že kar jutri bolje, nesmiselno in nerealno, čeprav se bodo nekateri ukrepi naše nove gospodarske politike že takoj odrazili. To so nanizani ukrepi ki jih bomo uveljavili na področju našega gospodarstva, upoštevaje seveda objektivne okoliščine. Sedaj pa pride na vrsto subjektivni faktor, ki bo odločujočega pomena za uresničitev postavljenega cilja. Od njegove vloge, zavzetosti, poštenosti in prizadevnosti, bo v veliki meri odvisen tudi naš uspeh. Zato je dolžnost vseh, na gospodarskem področju delujočih ljudi, dolžnost vseh državljanov, da se z vso vnemo zavzamejo za uresničitev tistega, kar si vsi želimo: zvišanja življenjske ravni. Ponovno smo na velikem začetku. Zavedajmo se tega. I. AUSEC Uspehi gospodarske razstave na Bledu S 1. oktobrom 1955 se je zaključila III. stalna sezonska gospodarska razstava na Bledu. Ta razstava, ki počasi dobiva tradicionalno obeležje, se je razvila zaradi močnega interesa samih razstavljalcev. Na letošnji razstavi je bilo 29 podjetij tekstilne stroke, 12 kovinske, 11 lesne, 12 keramične, 8 elektro in fino mehanične stroke, 5 težke industrije, 12 živilske stroke, 3 usnjarske stroke in 9 ostalih strok in domače obrti. Med razstavljalci so bila renomirana podjetja naše težke industrije, kakor Železarna Jesenice in Ravne, dalje tekstilna, prehrambena podjetja itd. Podjetij - razstavljavcev je bilo iz Slovenije 75, iz Hrvatske 13, iz Srbije 5, iz Bosne in Hercegovine 1, iz Makedonije 3 in iz Vojvodine 6. Razstavo je obiskalo v tem letu okoli 107 tisoč gostov, od katerih 70% inozemskih, med katerimi prednjačijo Nemci, Nizozemci, slede pa Francozi, Avstrijci, Švedi, Norvežani, Amerikanci in Italijani. Prireditelji stalne sezonske razstave na Bledu pa se Že pripravljajo na prihodnje leto, da bodo priredili v okviru možnosti še boljšo razstavo. Otvoritev nove pešpoti v Kamniško Bistrico je bila preteklo nedeljo ob lesenem mostu na Iverju, od koder vodi pešpot po desnem bregu Bistrice do izvirka. Nato je bila v Kamniški Bistrici pred spomenikom počastitev padlih borcev - planincev. Sodelovali so godba Ljudske milice in Fatnje na vasi iz Ljubljane- Na popoldanski svečanosti so bila podeljena odlikovanja nekaterim zaslužnim planinskim delavcem in organizatorjem. Jugoslovanska planinska zveza je na svoji zadnji skupščini odlikovala Pavla Kemperla, načelnika Gorske reševalne službe v Kamniku z zlato, Štefana Repanška, tajnika PD Kamnik pa s si*e-brno značko. 7 dni do kongresa na Jesenicah Jesen ljubi tvid v vseh barvah in debelinah. Na skici vidite športni plašč in dve udobni jopici francoskega kroja, ki ju lahko nosimo k vsakemu enobarvnemu krilu. (Nadaljevanje s 1. str.) ustanovljeni zbori in skupine po šolah, katere v tej statistiki niso upoštevane. Nekoliko drugače je s knjižnicami in knjigami. Porast knjig kakor tudi obiskovalcev je precej razveseljiv; vendar pa je kritično stanje v podeželskih knjižnicah, kjer sta število in zlasti izbira knjig precej omejeni. Zato bo treba v bodoče posvetiti posebno pozornost mladini na vasi. Lep je porast dramskih in koncertnih predstav (na to je vplivalo slavje letošnje 10-letnice), prav nasprotno pa je število predavanj zelo nezadovoljivo, saj odpade povprečno na eno društvo eno predavanje. Pereče je vprašanje pošolskega izobraževanja kmečke mladine, ker le-ta praktično nima posebnega interesa in zlasti ne možnosti izobraževanja, ker so različni tečaji in tovrstne šole sila redke. S tem, ko so si delavsko prosvetna društva »Svoboda« prizadevala pritegniti v svoj delokrog široko množico ljudi, se je ustvaril vtis, da imamo dve društvi z različnimi kom-petencami. Na drugi strani pa so postala društva pri svojem delu vtesnjena, zato je težnja po novi obliki pravilna in nujna. Nedeljske izredne konference delavsko-prosvetnih in kulturno - umetniških društev v Kranju so se udeležili delegati skoraj vseh prosvetnih društev okraja Kranj, prisostvoval pa jim je tudi zastopnik Glavnega odbora Zveze »Svobod« Tomo Brejc. Po po- ročilu predsednika ZLPD Dušana Bavdka je tovariš Brejc med drugim poudaril, kako važno je danes pravilno vzgajati in izobraževati najširše sloje naših delovnih ljudi. Z» uspeh v družbenem upravljanju je nujno, da se s problem^ na katere danes naletimo, seznanimo vsi; prav tako je nujno, da sodelujemo pri utrjevanju in ustvarjanju komunalnega sistema. Delo naših društev mora biti prežeto z marksistično ideologijo. Treba je vzgajati in še enkrat vzga-jati našega delovnega človek* — upravljalca. Ime društva torej ni važn« — oblika tudi ne; važno ie< da bodo znala naša prosvetn* društva zasledovati problem^ jih pravilno razlagati in skup' no rešiti v interesu sociali' stičnih načel. L. J, 21 Čitalnica v Lescah dobiva nove obiskovalce Druga premiera Prešernovega gledališča V čitalnici v Lescah je prav prijetno mu gostilniški prostori dobro poznani. Čitalnica je bila v Lescah že nujno potrebna, saj ni bilo prostora, kjer bi bilo omogočeno vsaj delno kulturno življenje. R. 2. »Nima dosti zgodbe«. Samo tako jo občutiš, ko jo bereš — tako toplo in žalostno in kratkočasno — vse hkrati. Prav takšna je tudi Inge-jeva komedija — komaj jo smem tako imenovati, saj se stvari v njej odvijajo tako, da se dogajanje vse bolj in bolj približuje občutjem moderne tragike. Tragike? saj ni nobeden od junakov padel v boju za resnico in pravico« s polomljenim rapirjem v roki! Tembolj zato Ingevi junaki živijo naprej, na svojih plečih pa prenašajo vsi od kraja težo svojih neuresničenih sanj. Zato bomo Ingejevo komedijo imenovali kar tragikomedijo. »Nima dosti zgodbe«. Zares, zgodba je povsem preprosta. V malem podeželskem mestu Združenih držav Amerike živijo ljudje svoj vsak dan. Preprosti dobri ljudje, obteženi vsak po svoje z velikimi in majhnimi skrbmi. Tu živi gospa Flo Owens (Helena Ske-betova) s svojima dvema hčerkama in razmišlja o tem, kako bi ju poročila. In na tihem je prepričana (itega si močno želi), da se bo njena hči — lepotica Madge (Anka Cigojeva) poročila z gospodom Alanom (Jože Kovačič), tovarnarjevim sinom. Toda, ljudje imamo prijatelje in tudi Alan jih i-ma: ta mož je Hal Carter (Jože Pristov); brez cilja in smotra je prijadral v ta kraj, se sreča z Alanom (hodila sta skupaj na univerzo), spozna Madge in kaj je bolj razumljivo kot to, da se je zaljubil v Magde, ki je lepa, da nikoli tega. S svojo robato in čutno neposrednostjo osvoji Madge, in ta že naslednji dan odide z njim ... »Tako toplo in žalostno« ... S Cehovljevo in Williamsovo Otvoritev Srednje tehnične šote na Jesenicah V prostorih, kjer so bile pred likvidacijo pisarne Trgovskega podjetja Lesce, je DPD »Svoboda«, Lesce uredila svojo čitalnico. Upravni odbor DPD »Svoboda« je na to mislil že dalj časa, vendar v prostoru, kjer je bila prej knjižnica, tega ni bilo mogoče napraviti. Takoj, ko je Trgovsko podjetje izpraznilo sobo, se je vanjo vselila knjižnica. Za knjige, katerih je okoli 2100, je Tovarna verig v Lescah dala izdelati zelo okusne omare. Tudi Tovarna pletenin in nogavic in Gorenjska v ponedeljek dopoldne so odbora ing. Vinko Cižman in izpopolnitvi našega delavca, tovarna čokolade v Lescah, se zbrali v Metalurški šoli na drugi. Otvoritveni govor je Tako v Železarni Jesenice ob-nista zaostajali pri ureditvi Jesenicah novo sprejeti dijaki imel direktor ing. F. Hacin, stajajo z otvoritvijo tehnične čitalnice. Prispevali sta sred- Delavskega oddelka tehnične ki je podčrtal pravilnost stro- srednje šole kar tri strokovne stva za nakup osmih klubskih srednje šole s profesorskim kovne vzgoje s tem, da je bil šole t. j. Metalurška indu-garnitur. zborom, zastopniki ljudske ob- Jesenicam, kot enemu največ- strijska, Mojstrska in Delavski Na naslov Čitalnice prihaja- lasti in 2elezarne Jesenice, jih industrijskih krajev, do- oddelek srednje tehnične, jo razen vsakodnevnega časo- Pri otvoritvi so bili navzoči deljen Metalurški delavski pisja tudi razne revije ipd. podpredsednik LOMO Jeseni- oddelek ljubljanske Srednje Čitalnica ima mnogo obisko- ce Viktor Brun, direktor teh- tehnične šole. Z novo ustanov-valcev. Nekateri prihajajo za- nične srednje šole ing. F. Ha- ljeno šolo sta najlepše pove-to, da berejo, drugi da šahi- cin, zastopnik sveta za pro- zani teorija in praksa, ki sta rajo, poslušajo radio itd. Naj- sveto in kulturo OLO Kranj predpogoj pravilnega vzgaja-več pride seveda delavske Vilko Kus, predsednik Sveta nja srednje strokovnega ka-mladine. Vendar moramo žal za šolstvo ObLO Jesenice, dra. priznati, da marsikateri mla- predsednik Delavskega sveta Prvi razred te šole obiskuje dinec prijetno urejene čitalni- 2elezarne Jesenice Janko 30 dijakov — delavcev Zele-ce še ne pozna, medtem ko so Smolej, predsednik Upravnega zame. Ti so zaposleni dnevno P. Ulaga Vzpo Jbudno prosvetno delovanje v Zasipu V dneh od 9. do 16. t. m. praznujejo v Zasipu 30-letni-co ustanovitve tamošnjega £L* "LZ^l^l* Prosvetnega društva. Skozi ves teden so se vrstile prire tenkočutnostjo so vgrajene ob to glavo ali če hočete okvirno zgodbo še druge tople in žalostne ... Mlada študentka, Magdina sestra Millie Owens (N. Bav-daževa), moderna emancipi-ranka, obremenjena z manjvrednostnim občutkom, ker ni lepa, pobalinsko dekle brez ženskosti, bo leto in dan razmišljalo o tem, kdaj se bo vrnil njen Hal — tudi ona se je zaljubila vanj, toda brez upa, zato je vsa navdušena za umetnost — postala bo umetnica ... In zgodba gospe Helen Pottsove (Mi j a Janžeko-vič), ki izgineva ob svoji stari skopi materi, ta ji ni dala poročiti se s človekom, ki si ga je sama izbrala ... Hal pa je samo prišel in odšel... In ob teh zgodbah še zgodbe učiteljic: Rosemarv Sydney (Angelca Hlebcetova), Irme Kronkite (JNeda Sirnikova) in Christine Schoenwalder (Irena Silingova). Vse tri so si v nečem sorodne. Emancipiran-ke so (tako bo nekoč Mille), zgubile so smisel za resnično poslanstvo žene — za materinstvo. Rosemarv je tega naenkrat zadosti, zato »prisili« svojega ostarelega trgovčiča, da jo na mah poroči. Da, gospod Howard Bevans (France Trefalt) jo poroči — prišel je do zaključka, da »ljudje rajši kupčujejo s poročenim moškim!« ... In slednjič še poštar Bomber (Slavko Belak), mladenič, metovil bo vse življenje naokrog, zakaj lepe in prikupne Magde ne bo več ... »In . kratkočasno« ... Tisti melanholični Inge, kakor ga poznamo iz njegove drame »Vrni se mala Sheeba«, je v »Pikniku« prišel do spoznanja, da moramo kljub vsemu živeti, pomiril se je s tem, da je življenje tako, kakršno pač je. Zdaj je pogledal nanj skozi lupo komičnosti in našel v njem poleg trpke melanholije tudi košček smeha, pomešanega s solzami... William Inge se je uveljavil kot dramatik prav s »Piknikom«. Napisal pa je pred njim še dve drami (»Dalj od nebes« — pravi uspeh pa je dosegel šele s »Sheebo« - film smo imeli priliko videti tudi pri nas). Za »Piknik« je prejel kar dve najpomembnejši nagradi: Pulitzer Prize in Drama Critics Cirole Award. V New Yorku je bil prvič uprizorjen 19. februarja 1953. V pretekli sezoni je dosegel ob "VVilliamsovi »Zeleni mački na kositrasti strehi« enakovreden uspeh s svojo komedijo »Avtobusna postaja«, ki jo boste morda še v tej sezoni videli v našem gledališču. Ingev dramatski genij raste iz dediščine ameriškega kulturnega izročila, močno pa je čutiti vpliv ruske klasične literature. Anton Pavlovič Cehov je botroval s svojo dramaturgijo pref in jenih lirskih občutij — teh se tudi v »Pikniku« ne manjka. In prav vzgledovanje pri tem velikem mojstru je zadosten dokaz za to, da je Inge na pravi poti in da ne zasleduje pritlikavih ciljev. Ingev »Piknik« je dostojno krščen v Jugoslaviji. Ubrano ansambelsko igro je z režijo dosegel Miloš Mikeln, novi stalni režiser našega gledališča. Sceno je izdelal S. Kump, medtem ko je kostume izdelala Milena Kumar-Matulova. Ples je naštudiral M. Mayr. Rado Jan Jeseniško mestno gledališče v Tednu otroka »»jo pouka, kar je vsekakor Malokatera prosvetna usta- no gledališče na Jesenicah. SfefSrfe pf*strokovni ditve domačeSa in okoliških nova je storila v Tednu otro- Kljub odsotnosti nekaterih i ka toliko, kot je storilo Mest- gralcev je ponovno naštudira Obnovili sa krožne za ntna dala i lo Grimmovo pravljico s pet- Gostovali jem in plesi v 4 dejanjih »Tr- drustev, ki so tako razgibala kulturno prosvetno dejavnost kot doslej v Zasipu še nikoli. V soboto zvečer je priredil d > -mač pevski zbor pod vodstvom tov. J. Grma samostojen koncert. Razen gostovanj okoliških e te- njulčica«. T^J^-i, ^ iU-» rena »Sava« na Jesenicah or- z njo je v Tednu otroka \/ I rDOVIJoll ganizirale pionirski in mladin- razveselilo z gostovanji razen ski krožek za ročna dela. Raz- wnir tudi ntrnkP \? V teh dneh Popravljajo vsa tamburaških in pevskih zoo- stava v okviru občinskega otrok 2 Jesenic tuđi otroKe iz ljudsko prosvetna društva, rov ter folklornih skupin je praznika, ki je prikazovala iz- Škofje Loke, Kranja in Trži- predvsem pa društva Gorenj- Zasipane najbolj navdušil i delke pionirk, mladink in tu- ča. Nekaj tisoč naših najmlaj- ske, prireditve v počastitev mladinska igra »Sneguljčica-'. di žena, je pokazala uspeh teh je po zasmgi jeseniškega izrednega kongresa delavsko s katero so v nedeljo popold- krožkov. Zato so letos ponov- „i-HnUafc. v iVđnu Prosvetnih in kulturno umet- ne gostovali prosvetni delavci no organizirali krožke, ki naj mesmega gieadusta v ^unu niških društev Slovenije. Je- iz Ribnega. Toliko zanimanja bi bili ločeni za pionirke, otroka doživljalo ob pravljic- seniška »Svoboda« se je od- za posamezne prireditve a mladinke in žene. V minulem ni igri trenutke, ki jim bodo ločila, da bo razen vseh pri- strani prebivalstva Zasipa in tednu je krožek že pričel s ostali nepozabni. Ce upošteva- Prav> gostovala v Trbovljah, okolice je prav gotovo porok, svojim delom. Predvidevajo pa . no«#«n«i<4M v V soboto, 15. oktobra zvečer, da obnovljeno prosvetno de- njegovo delovanje izbolišati in m ' ad BO be mwwjpajoci v bosta priredila mešani in mo- lovanje v Zasipu ne bo zamr- ustanoviti v ta namen društvo »Trnjulčici« odrekli pripada- §kj pevski zbor jeseniške le. Prepričani smo, da je dal žena, ki bo povezovalo žene z jočemu honorarju, lahko re- »Svobode« v Delavskem domu kulturni teden, v počastitev območja Jesenic, jim nudilo cem0) da je jeseniško mestno v Trbovljah koncert umetnih 30-letncie ustanovitve prosvet- razna vzgojna, gospodarska in ^j-i«*« doprineslo Drime* In narodnih pesmi v počasti- nega društva v Zasipu, dovolj politična predavanja in bo tu- B y y tev izrednega kongresa »Svo- vzpodbude za nadaljnje delo- di prevzelo vodstvo krožkov za ren delež k počastitvi Tedna in kulturno umetniških vanje. ročna dela. U. otroka. društev. P. U. Prva premiera v letošnji sezoni v Prešernovem gledališču so bili Kreftovi »Celjski grofje« Ob Tednu otroka - staršem v premislek Najusodnejša odločitev v Človekovem življenju je odločitev za poklic, ker človek preživi pri poklicnem delu več kot polovico svojega življenja. Pravilno izbran poklic pomeni zato za posameznika srečno, zadovoljno in veselja polno življenje, za družbo pa gospodarski napredek z visokim življenskim standardom. Nepravilno izbran poklic pa pomeni za posameznika nezadovoljstvo pri delu, žalost Lj'udska teh „ Sfal in ^lasn° nukanje. Mošnjah je vzpodbudil šolski Radovljica pionlrii g Tudi Kamničanke so v Za- Jesenski veter hiti skozi ve- odbor k temu, da je na spios- ■ so ,I*««/«H1 izdelali že 12 modelov tipa P-grebu v okviru druge zvezne je in »zlato« listje šumi... ah no zeljo pionirjev ustanovu 5Q 10 9 n 1 909:555 18 poraz. Proti lokomotivi so iz- 10 9 p 1 892:477 18 gubile z 1:3, proti Elektrostro- 10 5 0 5 508:560 10 ju pa so zmagale s 3:0. Zani- 10 4 0 6 600:680 8 mivo je, da so vse tri sete 10 2 0 8 480:534 4 odločile v svojo korist s 10 1 0 9 467:750 2 15:13. lige dosegle eno zmago in en ječi? pionirski-modelarski odsek. Z Zdi se mi, da se zaveda, da delom so pričeli že v počitni- Za zaključek Tedna matere otroka pa so pionirji modelarskega odseka priredili mo- te "tudi bridkost. aktivnih članov, ki se zelo za Glej, tam na daljnovodih nimajo za to delo. Pionirji so delarsko tekmovanje, na ka- elektrike se v dolgih vrstah med počitnicami lahko obisko- terem so preizkusili svoje mo- zbirajo lastovice. Proč morajo vali tudi tečaje, ki sta jih vo- dele. 89 0617 775646 Radio LJubljana objave • oglasi Poročila poslušajte vsak dan Ob 5.05, 6.00, 12.30, 15., 17., 19.30 in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 15.15 uri, ob delavnic kih pa ob 14.35. Kmetijski nasveti in Kmetijska univerza vsak delavnik ob 13. uri. Nedelja, 16. oktobra: 8.00 O športu in športnikih: Letošnja poletna planinska sezona. 9.00 Otroška predstava — Hugh Lofting: Dr. Doolittle se vrača domov (prir. Matej Rode). 10.00 Družinski pogovori. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Pol ure za našo vas. 16.00 Po naši lepi deželi — Dušan Kralj: Lutke pripovedujejo. 18.35 Melodije, ki jih radi poslušate. 21.00 Kulturni razgledi. Ponedeljek, 17. oktobra: — 7.10 Igra tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod« p. v. Matka Sijakoviča. 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — a) Zgodba o mladem lisjaku 'i?o W. Bonselsu priredil I. Klemenčič), b) Pravljica Frana Milčinskega: »Zakleti grad« (radijska priredba). 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 15.30 Se pomnite, tovariši. 16.00 Zdravstveni nasveti. 16.10 Z našimi solisti in skladatelji. 18.50 Hammond — orgle v ritmu. 20.00 Kulturni Pregled. 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana. Torek, 18. oktobra: — 6.35 Popularne skladbe. 11.45 Cicibanom — dober dan! (Zakaj ima nosorog nagubano kožo in še kaj). 12.00 Slovenske narodne pesmi v priredbi Danila Bučarja in Petra Liparja. 13.30 Malo od danes in malo od včeraj. 14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature — Ladislav Kiauta: Alkoholna i-dila. 16.10 V svetu opernih melodij. 18.00 Zunanje politični feljton: Posarje. 18.30 Športni tednik. 20.30 Radijska igra — A Tichy: Matilda in ubežnik (prva izvedba). Sreda, 19. oktobra: 12.10 Lahek opoldanski glasbeni spo- red. 12.40 Tenorist Dino de Costa (Atene) poje grške narodne pesmi, pri klavirju Marjan Vodopivec. 15.30 U-trinki iz literature — Vsevo-lod Ivanov: Logi. 15.45 Lepe melodije. 16.00 Družinski pogovori. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. Četrtek, 20. oktobra: — 7.10 Vesele zvoke izvajata kmečka godba in trio Dorka Skober-neta. 11.45 Blaž Arnič — mladini (glasbena oddaja za pionirje). 12.40 Igra Vaški kvintet. 14.25 Ljudsko prosvetni obzornik. 15.30 Iz mladinske književnosti: Pesmi Dušana omnibus. 16.10 Glasbene u-ganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.10 »Pesem skozi stoletja« (ciklus samospevov iz domače in tuje glasbene u-stvarjalnosti). 18.30 Radijska univerza. 20.20 »Četrtkov večer« domačih pesmi in nape-vov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. Petek, 21. oktobra: 6.35 Jutranji orkestralni spored. 11.15 Melodije iz operet in glasbenih revij. 11.45 Cicibanom — dober dan! (Andersen: Svinčeni vojak). 12.00 Domače nape ve iavajata Mariborski pihalni ansambel in Martin Malovrh s harmoniko. 12.40 Nekaj italijanskih, francoskih in ameriških popevk. 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.30 Utrinki iz literature — Alberto - Moravia: Tarzan Maščevalec. 16.00 Modni kotiček. 18.00 Ljudje med seboj. 18.50 V tričetrtinskem taktu. 20.00 Tedenski zunanje politični pregled. 21.00 Mednarodna radijska univerza. Sobota, 22. oktobra: — 6.35 Operetna in lahka glasba. 11.45 Pojte z nami, otroci! 13.30 Melodije za prijeten oddih. 14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature: V jesenski tihi čas. 15.45 Koncertni valčki. 16.00 Nove knjige. 18.00 Okno v svet: Kneževina Monaco. 18.35 Jezikovni pogovori. 18.50 Nekaj za citre. 20.00 Veseli večer. Prodam popolnoma novo kuhinjsko pomivalno mizo. Naslov v upravi lista. Kmetijska zadruga Ljubno na Gorenjskem proda 2 elektromotorja 5.7 KS. Prodam samsko spalnico. — Naslov v upravi lista. Nov aparat za pobiranje zank tipa »REMA« — švicarski prodam. Naslov v upravi lista. Prodam sadni mlin na motorni pogon. — Markič, Stra-žišče 81, Kranj. Prodam šivalni stroj »Sin-ger«, pogrezljiv. — Naslov v upravi lista. Prodam 2 parceli po 1500 m2 v Drulovki ob glavni cesti Kranj — Ljubljana. Naslov v upravi lista. Zaposlimo takoj mizarje, ko-larje, ključavničarje, šoferja za vožnjo avtobusa in polkva-lificirane mizarje. — »Elan«, Begunje pri Lescah. Izgubljeno žensko zapestno srebrno uro dne 9. okt. od Planine do pokopališča v Kranju prosim vrniti proti nagradi. — Cufar Marica, Kranj -Ljubljanska cesta 7. Prodam staro zidno opeko. Studen, Pangeršica 6, Golnik. Hišo z vrtom na Jesenicah ob glavni cesti prodam. Ponudbe na upravo lista pod »Ugodna prilika«. • Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja 16. oktobra ob 16. uri: Izven in za podeželje. — William Inge: »Piknik«. Torek 18. oktobra ob 20. uri: Izven — Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Četrtek 20. oktobra ob 16. viri: Red C in izven — vstopnice še v prodaji. William Inge: »Piknik«. Sobota 22. oktobra ob 16. uri: zaključena predstava za Društvo profesorjev in učiteljev. Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Nedelja 23. oktobra ob 16. uri: gostovanje v Gorenji vasi. — Izven. — Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Prodam novo samsko spalnico. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam masivno moderno hrastovo jedilnico in staro spalnico. — Tržič, Koroška 86. Upokojenka ali starejša izo-braženka dobi nagrado in o-premljeno sobo v Kranju, če bi pomagala pri vzgoji dveh deklic. Ponudbe na upravo lista pod »Čimprej«. Kupim malo hišico na Hu-jah ali Klancu. Ponudbe poslati na upravo lista. Iščem starejšo žensko za dopoldanske ure. Poizve se iz prijaznosti v trgovini »Alpi-na« v Skofji Loki. Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel oficirju JA — Likar Franc, Kranj. OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo terena Stražišče in njegove okolice, da bo dr. Turna Vela, specialist za otroške bolezni, od 14. 10. 1955 dalje redno vsak petek od 14.—17. ure popoldne ordinirala v prostorih Otroškega dispanzerja v Stra-žišču (Novi blok). — Uprava Zdravstvenega doma Kranj. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA ŽREBANJE SREČK 80. KOLA (PLAN I) DNE 10. X. 1955 V BANJA LUKI Kino Kino »Krvave«, Cerklje: 15. in 16. okt. amer. film »14 ur«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. Kino »Radio«, Jesenice: od 15. do 18. okt. avstrijski film »Osebna tajnica«. Od 19. do 21. okt. slovenski film »Trenutek odločitve«. — Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10. uri matineja amer. filma »Cirkuški deček«. Kino »Plavž«, Jesenice: 15. in 16. okt. slovenski film »Tre- nutek odločitve«. 17. okt. zaprto. 18. okt. slovenski film »Trenutek odločitve«. 19. in 21. okt. avstrijski film »Osebna tajnica«. 20. okt. zaprto. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja ameriškega filma »Cirkuški deček« ob 10.30 uri. Kino Koroška Bela: 15. in 16. okt. avstrijski film »Osebna tajnica«. 17. okt. slovenski film »Trenutek odločitve«. — Predstave ob delavnikih ob 19. uri, ob nedeljah ob 17. in 19. uri. Predilnica volne v Bepipii - majhen kolektiv, ki nstvarja milijone Začeli sn delati na dve izmeni Skoro na koncu Begunj — tam, kjer cesta Pod goro proti Tržiču zavije že skoro na Dobrčo in ob cesti, ki pelje v Drago — tam, ko je bilo njegovo načelo, ko si je tedanje delavke zamenjal z novimi. In prave je dobil! Danes že presegajo norme, izdelujejo okoli 40 kg volne dnev- Predilnica volne v Begunjah no; začeli so delati celo na dve izmeni, k^r je pred njihovimi vrati vedno več ljudi z vrečkami in zavitki volne. Tako se je njihova proizvodnja skoraj potrojila. In asortiment? Kvaliteten in pester vse od volne za ročno pleteinje (domače volne) do strojne volne v vseh barvah in debelinah niti! Počasi — toda zanesljivo! V lanskem letu so ustvarili že 4,370.000 dinarjev bruto produkta. Za tako majhen kolektiv in tako panogo proizvodnje to nikakor ni malo. Zmaga je priborjena — to pričajo razna povpraševanja po njihovih izdelkih iz vseh najoddaljenejših krajev — celo iz Pohorja in Prekmurja. Najlepši uspeh in zagotovilo nadaljnjih uspehov pa je podjetje dobilo letos ~na Gorenjskem sejmu v Kranju, ko so dobili za kvaliteto svojih izdelkov pohvalo in diplomo. že misliš, da si proč od »sveta«, je na levi strani ob cesti mala, nič kaj privlačna stavba — Predilnica volne v Begunjah. Ce te ne bi zmotil napis, bi šel mimo — seveda le tujec. Toda podjetje je danes že dobro znano ne samo okoličanom, temveč se je glas o kvalitetnem predenju razširil že precej daleč. V majhnih, temnih in ne preveč sončnih prostorih delajo danes ljudje — kolektiv 4 oz. 5 delavk. Ob ustanovitvi leta 1953 so mislili, da bodo morali podjetje Prepustiti spanju. Vendar u-Pravnik tov. Pogačnik o tem ni hotel slišati. »Treba nam je ljudi, ljudi, ki se bodo zavedali, da delajo zase in za skupnost,« tako je Gibanje prebivališta NA JESENICAH Rojenih je bilo v času od 29. septembra do 6. oktobra 8 deklic in 8 dečkov. Poročili so se: Franc Horvat in Marija Božič, bolniška strežnica; Anton Strajnar, strojni tehnik in Marica Jon-tez, dipl. babica. V KRANJU Rojstva: Silvestra Bogataj, uslužbenka iz Kranja rodila dečka; Katarina Celik, gospodinja iz Kranja rodila dečka; Marija Vidic, uslužbenka iz Kranja rodila dečka; Ana Vari, uslužbenka iz Kranja rodila dečka. Poročili so se: Stanislav Bedene, študent in Saša Vim-polšek, študentka; Ciril Lampe, miličnik in Ana Ponebšek, natakarica; Emil Salmič, uslužbenec in Pavla Zupan, uslužbenka; Janez Mikelj, delavec in Frančiška Udovič, delavka; Alojz Tomažič, kurjač in Frančiška Stopar, tov. delavka; Ferdinand Smid, državni uslužbenec in Marija Malešič, pletilja; Marjan Jugovic, monter cent. kurjave in Gabrijela Mali, šivilja; Stanislav Golja, tov. delavec In Angela Mrak, tov. delavka; Franc Pegam, posestnik in Neža Vidic, kmečka delavka. Razglas Uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora Kranj obvešča vse davčne zavezance - zemljiške posestnike, da bodo razporedi od občinskih doklad za leto 1955 razgrnjeni za javni vpogled v času od 24. oktobra do vključno 3. novembra 1955 in sicer dnevno od 8. do 14. ure v prostorih: 1. občinskega urada Kranj, soba št. 3 — za bivšo mestno občino Kranj; 2. v prostorih Krajevnih uradov: Besni ca, Gorice, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Šenčur, Smlednik in Zabnica — za vse bivše občine. Proti odmeri občinskih doklad je v roku 15 dni po naznanitvi, t. j. do vključno 18. novembra 1955 dopustna pritožba na Komisijo za davčne pritožbe okraja. Pritožbo je kolekovati s takso din 90.— in z lokalne takso din 90.—. 80 0400 2400 24270 78070 95350 483600 508670 41 441 16441 418961 453291 2 322 5202 43912 216462 394592 485782 558242 163 903 384523 564613 94 114 2424 5464 054184 536504 5 15 124595 199695 796 84946 052116 076236 111756 198756 215716 777 1877 2277 5967 41657 97417 28 42708 054018 188738 392218 409 519 6629 22139 072869 082809 347219 415899 Skupno je bilo 156.202 dobitkov in ( skupni vrednosti 80 400.000 din. 600.— 40.000.— 10.000.— 80.000.— 80.000.— 60.000.— 100.000.— 100.000.— 800.— 2.800.— 82.800.— 100.000.— 200.000.— 200.— 2.200.— 10.200.— 80.200 — 100.200.— 100.200.— 100.200.— 100.200.— 2.000.— 4.000.— 100.000.— 100.000.— 400.— 4.000.— 20.000.— 20.000.— 100.000.— 400.000.— 200.— 600.— 100.200.— 100.200.— 2.000.— 60.000.— 500.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 2.000.— 10.000.— 10.000.— 10.000.— 80.000.— 60.000.— 1.000.— 60.000.— 800.000.— 100.000.— 300.000.— 8.000.— 6.000.— 20.000.— 60.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 600.000.— izžrebanih 5 premij v milijonov MLADINO V TELOVADNICE! Konec meseca septembra je TVD Partizan začel z redno vajo vseh oddelkov dece, pionirjev, mladine in članov v telovadnicah Osnovne šole Kranj in I. gimnazije. Vadba je dvakrat tedensko in obsega razgibalne vaje, orodno telovadbo in razne igre. Urnik telovadbe: Telovadnica v Osnovni šoli in na II. gimnaziji od 17.—18. ure ženska deca moška deca ženska deca moška deca od 18.—19. ure pionirke pionirji pionirke pionirji ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota Telovadnica v I. gimnaziji (spodnja telovadnica) od 18.30 ure od 20.—21. ure ponedeljek mladinke članice torek mladinci Člani sreda orodna telovadba za moške in ženske oddelke četrtek mladinke članice petek mladinci člani sobota — — (zgornja telovadnica) ponedeljek od 19.—21. ure lahkoatletika četrtek od 19.—21. ure moška odbojka petek od 19.—21. ure ženska odbojka Starši, pošljite svoje otroke k telovadbi, kjer bodo pod vodstvom vodnikov vzgojeni v disciplinirane, marljive in napredne ljudi, z redno vadbo pa bodo krepili moč in zdravje. SPORED PRVENSTVENIH NOGOMETNIH TEKEM GNP za nedeljo, 23. oktobra 1955: V Bohinju ob 9.45 uri: Bohinj : Mladost, pionirji, ob 10.30 uri Bohinj : Mladost B. V Lescah ob 15. uri: Prešeren : Svoboda, služb. Vovk. V Kranju igrišče Triglava: ob 13. uri Triglav : Prešeren, pionirji, služb, določi Triglav, ob 13.45 uri Triglav : Jesenice, mladinci, služb, določi Triglav, ob 15. uri Triglav B : Jesenice, služb, določi Triglav. V Tržiču ob 14.15 uri: Tržič : Naklo, pionirji, služb. Dobrin, ob 15. uri Tržič : Medvode, služb. Dobrin. V Šenčurju pri Kranju ob 13. uri Svoboda : Prešeren, mladinci, služb. Erzin. V Skofii Loki ob 13.30 uri: Ločan : Mladost, mladinci. služb^Urh Kalan, ob 15. uri: Ločan : Bled, služb. Urh Kalan. Oglašujte ▼ „Glasu Gorenjske9 Tovarna usnja »Standard« Kranj - tel. 164 sprejme takoj: 1 TEHNIKA za vodstvo elektrarne in delavnic za vzdrževanje. Zaželena stroka: elektro, strojna ali gradbena, po možnosti s prakso. 1 finančnega knjigovodjo ali knjigovodkinjo za daljšo honorarno ali stalno zaposlitev. Pogoji zaposlitve ugodni. Ponudbe dostaviti pismeno ali ustmeno upravi podjetja. Kvalitetno predenje privablja vedno več kupcev ......uA.AH.a^ Delavski svet MLIP-a na Cešnjici, p. Železniki razpisuje STIPENDIRANJE za študenta za zidarsko delovodsko šolo v treh šestmesečnih semestrih s pričetkom 1. nov. 1955. Prijave se sprejemajo do 20. 10. 1955 na gornji naslov. NA PREHOĐAVCE ZRN I IVI I V O S T i Poslednjič se je Marko ozrl na mogočni Jalovec, se pikro nasmehnil in zabrundal tisto: »Pod Spičko stala, slovo jemala .. .« potem pa smo, že v poznem popoldnevu, zapustili dolino Trente in se pričeli vzpenjati na Prehodavce. Nihče ni ničesar rekel, toda sporazumeli smo se kar tiho: vsi smo po^ steno utrujeni! In kako ne bi skopariti z malicami. Ob poti so nas pozdravljale zrele jagode, ki so hitrost našega napredovanja občutno zmanjševale. V pastirski koči smo se (vendar samo trije!) okrepčali s kozjim mlekom, potem pa se po labirintu kozjih in pastirskih stezic spet začeli vzpenjati navzgor. Kmalu pa smo ugotovili, da smo pošteno zašli! Marko, Tone in jaz smo šli malo naprej in iskali pot, ostali pa so se potrudili nazaj do pastirske koče, našli pot in po njej lepo napredovali. Seveda je pot peljala ravno v drugo smer kot smo jo iskali mi, zato smo bili vedno bolj medsebojno oddaljeni in klicev drug drugega nismo slišali. Prebijali smo se skozi gosto grmovje, plezali čez skalne stene, prečkali pašnike podol-gem in počez, toda poti ni bilo nikjer. Govorilni organi so nam jeli odpovedovati. Pogledal sem na uro in ugotovil, da že dobro uro zastonj iščemo pot, kar je pomenilo, da že dobro uro ne vemo drug za drugega, ali, da so oni že dobro uro hoda bliže cilju. Sonce je že zdavnaj zašlo. Tone je postajal bled. Na srečo je imel Marko s seboj baterijo in z njo smo se tolažili. Sprevideli smo, da je najpametneje potruditi se nazaj do pastirska koče. Temno je že bilo, ko so nas ne preveč prijazni pastirji rešili iz neprijetne zadrege. Prečkali smo pašnik in obstali pred pravcatim »pragozdom * kopriv. Potegnili smo nogavice navzgor, zapeli hlače in za- gazili vanje. Potem pa smo ■pristali« — na poti! Utrujenosti nismo čutili, morila nas je samo ena misel: kje so ostali? Vzpenjali smo sa vedno više, prišli že nad gozdni pas, začel se je pravi alpski svet. Sem pa tja smo morali uporabljati baterijo in prav ta nas je rešila mučnih skrbi! Nepričakovano smo o-pazili visoko gori v skalovju lučko, ki je ugašala in se spet zasvetila. Vedeli smo: vodja ekskurzije nam daje signale, o]." azili so nas. Bilo je spet vse v redu! Nobeden ni bil preveč zidane volje! To je zlasti Marko dobro občutil! Kozarček »kačje sline« pa nas je spet pomiril ... 3-ler Dihajte globoko! Poljudnoznanstveni odlomek o človekovem telesu f bili? Triglav, Razor, Prisojnik, Jalovec, to so bili naši glavni podvigi v zadnjih štirih dneh! Ni bil pa to edini vzrok naše utrujenosti in slabe volje. Prav v Trenti smo šele opazili, da postajajo naši nahrbtniki nekam sila lahki in da so tudi že v začetku revne listnice precej izgubile na svoji teži. Vodja ekskurzije nas je stalno opozarjal, da bo treba pohiteti, sicer do noči ne bomo na Prehodavcih. Seveda se je končno tudi on, čeprav pravi planinec, »priključil« nam, ki smo bili bolj navdušeni za »moderno planinstvo« (kamor spadajo žičnice, moderne ceste, avtomobili itd.). — Toda kljub temu smo se morali sprijazniti z dejstvom, da imamo pred seboj še štiri ure naporne hoje. Tone, Marko in jaz smo prevzeli vodstvo, za nami sta v »varni« razdalji stopali Saša in Vera, zadaj pa sta sopihala Bobek in naš vodja. Kmalu pa se je Marko začel sumljivo ozirati po bližnjem grmovju in na ovinku je nenadoma izginil. Vprašujoče sem pogledal Toneta in ne da bi ga kaj vprašal, mi je pojasnil: »Veš, Marko se je v Trenti najedel sliv in se potem napil vode!« — Razumel sem! Ze je začela noč iztegovati svoje tipalnice po gorski naravi, postalo je hladneje in hitro sta nas minila utrujenost in slaba volja. S počitki nismo ravno skoparili, morali pa smo eprav je naš pesnik pred mnogo pogostejša in posebno približno 70 let dnevno 100O 1 — da zrak ni tak, kakršen je dušika, pa vendar v vsem svo-zdravemu človeku nujno po- jem življenju od vsega tega treben. To zadnje — o zraku ne moremo uporabiti niti e-naj skušajo pojasniti na- nega samega grama tega dragocenega plina, čeprav je za nas tako važen in nenadomestljiv kakor je za peč gorilni material. W m dobrimi 100 leti ugoto vil, da »dolgost življenja našega je kratka,« se vendar mnogi znanstveniki po svetu intenzivno ukvarjajo z raziskavanji, kako podaljšati človekovo življenje. Mnoga znanstvena dogajanja zlasti s področja medicine, so v tej smeri že mnogo prispevala. Mnogi, ki raziskujejo človekovo prehrano, priporočajo to in ono, zmernost v vseh smereh, drugi gibanje itd., naš preprosti človek pa misli, da ima najlepše »gospoda«, ki nič »ne trpi«, se vozi in v dvigalih, celo po stopni cah se »ne matra« itd. Iz če Lakota je brez dvoma naj- slednje vrstice Kakor je znano, je zrak mešanica raznih plinov: nekaj manj kot 79 odstotkov dušika, 20 odstotkov kisika, 1 odstotek raznih plemenitih plinov večje zlo na svetu: milijarde kot so argon, helij, neon; 0,03 rastlin in živali letno pogine odstotke je ogljikovega diok- od lakote, ker nimajo dušika, sida, nekaj amonijaka in dru- brezštevilni ljudje umirajo od gih primesi. Dušik in kisik sta lakote, predvsem od lakote po dva plina brez barve in o- dušiku, po beljakovinah, ki so avtomobilih kusa- Dnevno človek potrebu- najdragocenejše hranil, sred-je 8 g dušika; telo porabi stvo — zraven pa so v 100 km dnevno 50 g beljakovin, ki so globokem dušikovem morju; to , spojine z dušikom. Ker so be- je pravzaprav največji para-S\o Da vendar M^ovine za gradnjo življenj- doks življenja in istočasno trnu ni tako vehko večio skih celic nenadomestljive, največja tragedija človeštva. tarost dSfeicr^JSS noben° živ°bit*ne more to-Ce bi namreč mogli vezati dr _ rej živeti brez dušika. Žival šik tako kakor vežemo kisik, lahko hranimo s hrano brez če bi imeli v naši krvi celice, dušika (kot je n. pr. mast, sladkor, škrob) kolikor hočemo, žival bo vseeno poginila, ker brez dušika ne more tvoriti življenjsko važnih beljakovin. kmečki ljudje, pa čeprav gara jo in nimajo ,tako obilne in izbrane hrane. Pri tem namreč pozabljajo, da mestni ljudje veliko preveč jedo in pijejo preko svojih telesnih potreb, da zato njihovi organi komaj zmagujejo težko delo: da se mnogo premalo gib- Množina dušika okoli zemlje ljejo, zaradi česar se pljuča in je neizmerljiva. Samo iz du- srce »polenita« in da zlasti sika nad Londonom bi mogli moderno velemestno življenje dobiti približno 12 milijard s svojo visoko civilizacijo ton solitra, s čemer bi mo- skriva v sebi vrsto nevarnosti g\[ zadovoljiti potrebo po du- za človekov organizem; da so šiku na svetu za več tisoč let živčna in rakasta obolenja tam naprej. Ali — eno od najbolj - nenavadnih dejstev v prirodi je to, da niti rastline niti živali niti človek tega dušika v zraku ne morejo zgrabiti, — so milni mehurčki, ki jih saj je dušik tako trdoživ ele-občudujemo zaradi izredno le- ment, da se prostovoljno noče pih barv, silno nežne tvorbe, združiti v nobeno spojino. Ka-Njih prozorne stene so debele kor brodolomec na morju u-samo eno stotisočinko mili- mre od žeje sredi ogromnih metra. količin vode, ker telo morske — je največji jugoslovanski vode ne more predelati, tako otok Krk, ki meri 408 kva- mi živimo na dnu velikega du-dratnih kilometrov. šikovega morja predihamo ki bi poleg kisika sprejemale tudi dušik, potem bi z enim mahom izginila vsa beda na zemeljski krogli. Tako pa je življenje pravzaprav vzajemno ropanje dušika. Človek u-bije žival, ta požre rastlino, ki je edini izvor dušika živega sveta. OBJAVIL JE PREKO 700 IZUMOV Jugoslovan, Nikola Tesla (1856 do 1943), je bil znanstvenik svetovnega slovesa. Elektrotehniko je proučeval nad 60 let in objavil preko 700 izumov. Ves svoj zaslužek je žrtvoval za svoje drage izume. Živel in umrl je v revščini, toda svet se ga bo vedno s hvaležnostjo spominjal, saj je s svojim požrtvovalnim delom ogromno prispeval k napredku. IGRALEC, PEVEC IN — IZUMITELJ Pred kratkim je nek nov izum povzročil veliko senzacijo med filmskimi in televizijskimi strokovnjaki. To je tako imenovani vidni-magnetofon, običajna ozka magnetofonska vrvica, ki ne snema samo glas, temveč tudi slike. Danes lahko s pomočjo tega novega izuma posnamemo na ta magnetofonski trak vsako sceno in jo reproduciramo brez posebnega razvijanja filma in brez negativa. Na vrvici novega aparata se lahko snema tudi v barvah. Izumitelj tega novega aparata, za katerega pravijo, da odpira pot v novo ero v zgodovini kinematografije in televizije, ni nihče drugi kot slavni igralec in pevec Bing Crosbv. Sirijo pa se tudi govorice, da je to prevara in da sta resnična izumitelja tega aparata dva inženirja, ki delata v Crosbvjevem podjetju. NOVO SINTETIČNO VLAKNO Neka ameriška tekstilna družba je izdelala novo sintetično vlakno, imenovano »tvcora«. Osnovna značilnost tega vlakna je, da se lahko spaja z naravnimi vlakni, zato je primerno za izdelavo puloverjev ter ženskih in otroških nogavic. INDIJSKI PENICILIN Indija bo kmalu poslala na trg doma izdelani penicilin. Preden so se odločili za množično proizvodnjo, so ga vsestransko preizkusili. Pričakujejo, da bo znašala letna proizvodnja tovarne v Pimpriju dvajset milijonov megasov, vsa indijska dežela pa ga potrebuje 23 milijonov megasov na leto. OSVAJALEC »MESEČNIH PLANIN« Mladi indijski inženir Džagdiš Sondi se je prvi povzpel na vrh legendarnih Mesečnih planin v Ugandi. Kol z indijsko zastavo je zasadil v višini 5379 metrov na vrhu Mocbius v pogorju Ruvenzori. — Mesečne planine so zaslovele zato, ker ob njihovem vznožju izvira Nil, zaradi zasneženih vrhov tik ob zemeljskem ravniku pa so naravna posebnost. BREZ BESED .. . Mi veste, da... 22 — Pomiri se. Ne skušam te. Povej mi, kdo je Silva? — Silva? Kdo ti je pravil o njej? — V vročici si jo klical. — Silva ... Silva je partizanka. Moje dekle je bila. A zdaj me sovraži. Prav ima! Nkoli je nisem bil vreden. — Ne govori tako. V vročici si preklinjal Nemce. Tudi ti jih sovražiš. Žalostno jo je pogledal. — A nosim njihovo uniformo. Zaklel se je, da ne bo streljal. Zakopal je municijo. Kdo ve, koliko tisoč nabojev je zakopal. Dve sto in še več so jih prejemali na dan. Izstrelil pa ni niti enega. Cev njegove puške je porjavela. Nekega dne je začutil hudo vročico. Ponoči se je splazil s strelskega jarka, da bi pobegnil na rusko stran. Puško# je vzel s seboj. Prejšnji dan so namreč Nemci ujeli tri Slovence, ki so hoteli pobegniti k Rusom in odvrgli orožje. V strah drugim Slovencem v kompaniji so jih ustrelili pred strelskimi jarki. Plazil se je in plazil, se prilepil k tlom, kadar so rakete razsvetlile temo. In razsvetljevale so jo zelo pogosto. Počasi so padale s padali in počasi ugašale. Plazil se je že ure, dokler ni zagledal pred seboj strelskih jarkov. Obstal je in poklical: — Tovariši! Iz jarka sta skočila dva vojaka. Dvignil je roke, a jih takoj povesil. Ni prišel k Rusom. V širokem protitankovskem jarku je zagledal Rumune. Kaj se je potem zgodilo, ne ve. Padel je v nezavest. Prebudil se je šele v bolnišnici. Nad njim se je sklanjal obraz temnolase žene. Ob njej je stal zdravnik v romunski uniformi. Temnolasi ženi pa je govoril rusko: Pazite nanj! Prave diagnoze ne morem ugotoviti! Vo-linska vročica? Morda tifus? Ne vem še, — in je šel. Temnolasa žena — bolničarka — je ostala pri njem. Sklonila se je bliže k njemu in mu skoro šepetaje dejala: — Dobro, da te ni slišal doktor. Fant jo je samo pogledal: — Rusinja? — Da. Prisilili so nas, da strežemo v bolnišnici. — Jaz... jaz sem Jugoslovan. Prisilili so me, da nosim nemško uniformo. — Ubogi, — je rekla. — Ne. Sam sem kriv. Zakaj nisem pravočasno pobegnil k partizanom. Me skušaš? Lahto ti povem vse. Moje življenje nima nobene cene več. — Ko ozdraviš, boš lahko partizansko. Tudi tu so partizani. Ni vedel, ali naj ji verjame ali ne. Ni se mogel znebiti občutka, da vohuni. Ve, da je hotel pobegniti k Rusom, a se mu je beg ponesrečil. Zdaj ga zdravijo, ker bi radi izvedeli za mišljenje drugih Slovencev, ki so bili z njim. Ne. Ničesar ne bodo izvedeli. To je edino, kar lahko še stori. Potem naj ga le ubijejo. Zato je rekel: — Ce me skušaš, vedi, da sem od leta 1941 delal za partizane. Sam bi bil danes med njimi, če bi poslušal Silvo in pozabil na svoje šibko telo. Sele pred kratkim sem spoznal, da lahko prenesem prav toliko naporov kakor kak močan človek. Tudi zdaj bi lahko vstal iz postelje in šel, če me popelješ k partizanom. — Bom, ko boš zdrav! Sama te bom zdravila. — Jaz nisem bolan, — je kriknil. Dvignil se je, a omahnil v nezavest. Prišel je zopet doktor in ugotovil: — Paratifus. Poslali so ga daleč v zaledje. Potem je prišel v nemško bolnišnico. Za njegov nameravani beg k Rusom nihče ni vedel. Pisal je domov, da kmalu pride. Obiskali so ga od doma in obljubili, da mu bodo poskrbeli zvezo s tovariši. Menil je, da bo dobil dopust. A ga ni. Sel je na Češko. Zahteval je dopust, a mu ga niso dali. Ponujali so mu ga v severni Nemčiji. Tedaj je rekel, da bi rad šel na Koroško. Končno so ga pustili severno od Drave s prepovedjo, da ne sme prestopiti na južni breg. Ni jih poslušal in čez dva dni ga je nemška kontrolna patrulja zaman iskala. Bil je že v partizanih. Tu je čez nekaj tednov zvedel za Silvino smrt. Granata ji je razbila glavo in njen grob je zdaj nekje na Primorskem. Na Primorskem ... Kdo ve. kako daleč je tja skozi gozdove? Kdo ve, kako daleč je tja tu od Kepe preko Možaklje in Pokljuke, čez Jelovico in potem čez njemu neznani svet. Silva! Ti moje lepo plavolaso dekle! Pisal je. Pisal je pesem, obtožujočo sebe. In zdaj mu je bilo laže. Sele sedaj, ko je nehal pisati, je zagledal Helgo poleg sebe. Zdrznil se je, kakor da bi zagledal Silvin privid. Spomin na ljubljeno, za vekomaj izgubljeno dekle včasih najdo podobnost v mnogih drugih ženah. — Kaj si napisal? — ga je ogovorila. — Pesem, — je rekel. — Rada bi jo brala. Zal, ne razumem vašega jezika. — Prevedem ti jo, Helga. Prevajal je. Ne prav spretno, dasi je nemščino popolnoma obvladal. Čutil je, kako se zgublja ritem in kako ob tujih besedah bledi občutje. Kljub temu pa je Helga pesem občutila in mu stisnila roko. Čeprav sta si bila tako različna, sta si bila nekje blizu. Občutje neke nehotene krivde ju je zbližalo.