kulturno-politično glasilo ’
svetovnih in
Srečno novo leto žeti
Celovec • Klagenfurt. Burggasse
domačih dogodkov
4. teto / številka 1
V Celovcu, dne 3. januarja 195%
Cena 1 šiling
Stomet set*
tako je mati d'jaia... zatorej dobro vem...
Zopet stopamo v novo leto. Ne vemo, kaj nam bo to leto naklonilo, niti ne moremo pregledati, je U višek politične in gospodarske napeloti le dosežen. Eno pa vemo prav gotovo, da moramo priti do zavesti in se zavedati v polni meri tudi vrednosti svoje lastne osebe, vrednosti svojega lastnega „jaza”. Imamo pridne roke, bistre glave. Enega pa nam manjka in to je samozavesti. Mogoče je del naše vzgoje kriv temu podcenjevanju lastnega „jaza”. Samozavestni ni izraz ošabnosti in napihovanja. Samoza-vtst je le izraz, da se tudi sam v polni meri zavedam vrednosti svojega dela, vrednosti svojih lastnih sposobnosti, ki morajo biti seve tudi v polni meri uporabljene na pravem mestu. Ponilni naj bomo pred vsemogočnim Bogom. Pred ljudmi pa bodimo samozavestni!
Iz našega roda so izšli veliki molje, ki so nesli naše ime in ga tudi danes nosijo po vsem svetu. Naša olja koroška domovina je dala vidne predstavnike na vseh poljih. Imamo velike znanstvenike, kakor fizika Stefana, imamo velike knjilevnike, kakor Janeliča, Jarnika, imamo tudi spretne politike, kakor je bil Einspieler in drugi. Imamo napredne gospodarje, ki se lahko postavijo z vsakim drugim v isto vrsto. Imamo rokodelce, ki s svojim delom prednjačijo. Imamo umetnike, katerih bi se tudi drugi radi polastili, kakor so Perhhart, Markovič ali v zadnjem času Avgust Čebul. Imamo svojo izrazito slovensko narodno pesem, ki ' le celo tisočletje prehaja iz roda v rod in daje molnosti izraza v veselju in lalosti. Imamo tudi globoko vernost v Boga, ki nam je bil ravno tedaj najblilji, ko smo bili v največjih telavah in bridkostih.
■ Vse to je znak narodne samobitnosti. Vsega tega se mi vse premalo zavedamo, radi tega podcenjujemo svoj lastni „jaz”, tako „jaz” posamezne osebe kakor tudi „jaz” vsega naroda. Čeprav smo le veja večjega debla, katero danes pozna po njegovem kulturnem ustvarjanju ves svet, vendar imamo tudi kot veja toliko kulturnih in liv-Ijenjskih vrednot, da nas ni strah bodočnosti.
In pravijo, da še jezika nimamo, da smo neka mešanica. To je trditev tistih, ki ne poznajo pestrosti slovenskega izralanja, ki ne poznajo bogastva naših slovenskih narečij.
Enega pa nimamo, šole nimamo, ki bi dajala naši mladini tisto samozavest, katero ta mladina za današnje livljenje tako nujno potrebuje. Nimamo šole, ki bi mladini pokazala kulturne zakladnice našega naroda in rodu. če bi naša mladina imela enkrat priliko spoznati vse te kulturne vrednote svojega lastnega naroda, potem ne bi bilo več čuta manjvrednosti, potem ne bi več manjkalo samozavesti.
Samozavest, zavest svoje lastne vrednosti, ne pomeni podce7ijevanja drugega, marveč daje šele pravo merilo v odnosih do soseda.
Samozavest ne pomeni, da bi odrekali drugemu to, kar je njgeovega, da ne bi pri znavali vrline naših sodelelanov druge na
rodnosti.
Za novo-leto je naša želja, da bi utrjevali to samozavest v vseh naših vrstah. Te samo zavesti manjka tako našemu kmetu kakoi našemu izobražencu, tudi duhovniku. Le če se bo zavedal vsak svoje lastne vrednosti in tudi svoje sposobnosti, se bomo kot ce lota zavedali tudi v večji meri svoje vred nosti kot narod in le tako bomo utrdih svojo narodno zavest.
Ob zibelk nam je pela mati „Sloven< sem", zato s ponosom reči smem: „Slovene< sem ..."
Nova avstrijska državna pogodba
Skoraj ni pogodbe v zgodovini, o kateri bi tako dolgo in tako brezuspešno razpravljali kakor o avstrijski državni pgodbi. Iz poteka posvetovanj za to pogodbo moremo najjasneje razvideti, kako so večkrat razmeroma malenkostne zadeve povod in sredstvo in kako so večkrat mali narodi in male države drobiž, s katerim poravnajo ali vsaj poizkušajo poravnati ..veliki” svoje velike in težke račune.
Dosedanja pogajanja
Po dolgotrajnih pogajanjih, ki so jih večkrat prekinili, so se v decembru 1950 zadnjikrat sestali namestniki zunanjih ministrov Združenih držav. Velike Britanije ter Francije na eni strani ter zastopnik Sovjetske zveze na drugi strani, da bi dosegli sporazum še o — do tedaj nerešenih — petih členih osnutka avstrijske državne pogodbe. Ko tega sporazuma ni bilo mogoče doseči, so se namestniki zunanjih ministrov razšli.
Sedaj pa prihaja iz Washingtona vest, da so se vlade Združenih držav. Velike Britanije in Francije sporazumele, da sestavijo nov osnutek avstrijske državne pogodbe. Ta osnutek naj bi nato namestniki zunanjih ministrov imenovanih treh vlad izročili zastopniku sovje.skega zunanjega ministra. To naj bi se zgodilo dne 21- januarja v Londonu, kjer naj bi se nato prekinjena posvetovanja o avstrijski državni pogodbi nadaljevala.
Kaj še ni rešeno?
Novi osnutek avstrijske državne pogodbe vsebuje 59 členov v takem besedilu, kakor so bili ti členi že sprejeti na 259 sejah, ko-
likor jih je doslej bilo. - Nadalje pa vsebuje novi predlog pogodbe tudi onih pet členov pogodbe, ki doslej še niso bili sprejeti. Med temi določili je zlasti važno določilo o oborožitvi Avstrije in o novi avstrij-ski vojski. Nadalje je v teh določilih vsebovano tudi vprašanje avstrijskih državnih dolgov po drugi svetovni vojni do priključitve k nemškemu rajhu. Končno pa vsebujejo ta določila še predlog o rešitvi vprašanja beguncev iz Sovjetske zveze in komunističnih držav, v kolikor živijo v Avstriji.
Po poročilih iz Washjgtona bodo zapadne države poizkušale z vsemi razpoložljivimi sredstvi doseči, da Sovjetska zveza pristane na ta pogajanja in tudi na predloge osnutka avstrijske državne pogodbe.
Ako ne bo pogodbe...
Za dan 28. decembra je g. deželni gla-stanku ne prišlo do sporazuma — kar je precej verjetno, če sodimo po dosedanjih izkušnjah — ne nameravajo Združene države skleniti z Avstrijo posebne pogodbe. To bi namreč že sedanji težki položaj Avstrije še poslabšalo. Tudi bi taka pogodba dokončno uničila vse napore in prizadevanja za umik zasedbenih, predvesm sovjetskih čet. Tudi bi to pomenilo dokončno delitev Avstrije v vzhodni in zapadni del.
Iz tega moremo razvideti, da ima Sovjetska zveza pri sklepanju avstrijske državne pogodbe v svojih rokah zelo močno orožje, saj moremo na primeru Nemčije — ki pa je velika in gospodarsko močna država — videti, kaj pomeni delitev v vzhodni in zahodni del.
Kmetijska zbornica
Za dne 28. decembra je g. deželni glavar Wedenig sklical občni zbor koroške deželne Kmetijske zbornice, katera je bila izvoljena 25. novembra 1951. Ob pričetku seje ni bilo jasnosti glede zakonskih predpisov pri volitvi predsednika. Člani OeVP (Bauernbunda) so zastopali stališče, da zadostuje navadna večina za izvolitev prezi-denta zbornice. Vendar postava točno predpisuje, da mora imeti izvoljeni prezident večino vseh oddanih glasov. Ker pa je število zborničnih svetnikov 25, bi moral torej prezident dobiti najmanj trinajst glasov.
Ker pa med strankami ni prišlo v nobenem primeru do kakega sporazuma, je seve
vsaka stranka mogla računati samo s svojimi glasovi, OeVP torej 12, VdU 6, SPOe 5 in Slovenci 2. Tak je bil tudi izid glasovanja. Vsaka stranka je glasovala za svojega kandidata, predpisane večine ni dobil nobeden izmed kandidatov in tako je ostala volitev brez rezultata. Ker tudi v odmoru ni prišlo do nobenega kompromisa, je deželni glavar kot predsednik občnega zbora zaključil sejo. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
Za slučaj pa, da bi tudi drugi volilni poizkus ostal brez rezultata, ima deželni glavar pravico, da razpusti dne 25. novembra 1951 izvoljeno zbornico in razpiše nove volitve.
Silni viharji na morju
Leto 1951 označujejo kot leto naravnih katastrof, leto povodnji, viharjev in orkanov. Se ob koncu je hotelo leto 1951 pokazati, da zasluži to svoje ime. Na vseh morjih so zadnje dni leta divjali strašni viharji, pravi orkani, kakor jih v tem stoletju še ne pomnijo.
Najhujši viharji so divjali ob španski, francoski, irski in britanski obali. Viharji so dosegli hitrost do 160 km na uro. Zaradi teh viharjev so morali ukiniti skoraj vsak promet po morju, liidje pa, ki so že bile na morju, so prispele v namembne luke z velikimi zamudami. Nekatere ladje so prispele močno poškodovane, več ladij s< še ni vrnilo, nekatere manjše ribiške ladji so se razbile in potopile, druge pa dajej' znake za pomoč (SOS).
Na novega leta dan se je vihar na splošno
pomiril. Število žrtev cenijo na približno 70 oseb.
Nove obrestne mere
S 1. januarjem so zvišali avstrijski denar ni zavodi (tudi hranilnice) obrestno mero za vse vrste Vlog. Za nevezane vloge znašajo obresti 3i5%, za vloge na šestmesečno odpoved 4% in za vloge na enoletno odpo ved po 4.5% na leto. — Pri vlogah na tekočem računu so obresti za nevezane vloge po 1%, pri trimesečni odpovedi 3.5%, pr> šestmesečni odpovedi 4% in pri enoletn odpovedi 4.5% na leto.
Razen tega je ministrstvo za finance do ločilo, da je mogoče dvigniti iz vlog n; hranilne knjižice brez. predhodne odpoved mesečno po 5.000 šilingov.
KRATKE VESTI
V	posebni okrožnici so avstrijski škofje sporočili avstrijskim katoličanom, da bo letos meseca septembra na Dunaju vseavstrij* ski katoliški dan pod geslom: ..Svoboda in dostojanstvo človeka”.
S papeževim dovoljenjem je bil posvečen v katoliškega duhovnika v Mainzu v Nemčiji prejšnji protestantski župnik Rudolf Goethe, ki je 25 let poročen in je star sedaj 70 let.
Po ugotovitvah avstrijskih kmetijskih zbornic je izgubilo avstrijsko kmetijstvo v povojnem času 15 odstotkov svojih delavcev, kljub temu pa je doseglo 90 odst. predvojne proizvodnje, kar odgovarja torej storilnosti 106 odst. napram predvojni storilnosti.
Na Koroškem se je mudil zaradi dogovora v nadaljevanju izboljšave kmetijskih zemljišč in zaradi zvišanja kmetijske proizvodnje, vodja kmetijskega oddelka pri zastopstvu ameriškega obnovitvenega načrta na Dunaju, mister Hendricks.
Zaradi velike železniške nesreče pri Lan* genwangu je izreklo sodišče v Leobnu sledeče obsodbe: Službujoči uradnik na postaji v Langenwang-u, Weinrauch in kurjač ekspresngea vlaka, Heber, vsak po eno leto strogega zapora, vodja lokomotive, Schmol-ka, na 9 mesecev zapora, vlakovodja Opre-sec pa je bil oproščen.
Nevarna živinska bolezen slinavka in parkljevka se na Zg. Avstrijskem še širi, pač pa se je posrečilo bolezen omejiti na Predarlskem. Zvezna vlada je dobila iz Francije pošiljke cepiva proti tej bolezni.
Deset držav, ki so podpisale italijansko mirovno pogodbo, je sporočilo italijanski vladi, da smatrajo za razveljavljena ona določila te mirovne pogodbe, ki govorijo o omejitvi italijanske vojaške oborožitve na suhem, na morju in v zraku.
Dne 24. decembra je kralj bivših italijanskih kolonij Cirenajke, Tripolitanije in Fessana oklical samostojnost bivše italijanske kolonije Libije, ki je postala s tem samostojna, od Združenih narodov priznana država. Meseca februarja bodo verjetno v tej državi prve svobodne volitve.
Štirje ameriški letalci, ki so morali pristati novembra meseca pri poletu v Beograd na madžarskem ozemlju, so bili obsojeni na plačilo vsak po 30.000 dolarjev. Ameriška vlada je zahtevano vsoto plačala in letalci so že prispeli v Nemčijo. Zaradi tega je sedaj ameriška vlada prepovedala vsako potovanje ameriškim državljanom na Madžarsko in je dala zapreti madžarske konzulate v Združenih državah.
Pogajanja za premirje na Koreji,, ki potekajo neuspešno že nekaj mesecev v Pan-mundžonu, so spet zastala.
Jugoslovanski ministrski predsednik, maršal Tito je v posebnem govoru poudarjal nevarnost takozvane „pete kolone” v jugoslovanski vojski. Zato je opozarjal vse državljane na veliko čuječnost napram takim poizkusom kominformskih držav.
Zaradi mraza v Združenih državah je zmrznilo 206 oseb, več tisoč pa jih je lažje ali težje poškodovanih zaradi padca na po-mrzlih gladkih cestah in potih.
V	Grčiji je v nekaterih večjih krajih obolelo do 20 odst. prebivalcev na gripi.
Pri gašenju velikega požara v sredini Londona sta vsled zadobljenih ran umrla dva gasilca, 22 pa jih je bilo težje poškodovanih.
Za novo leto je sovjetski visoki komisar v Avstriji čestital avstrijskemu prebivalstvu. Zatrdil je, da je sovj. zastopnik v zavez, svetu vedno branil demokratske svoboščine in pravice Avstrije in je bil vedno proti razmetavanju avstrijskega narodnega premoženja. Končno obljublja visoki komisar, tla bo tudi v letu 1952 ob vsaki priložnosti zagovarjal in branil osamosvojitev Avstrije.
Politični teden
Po svetu...
V božični številki „Nasega tednika” smo v kratkem obrisu označili bistvene dogodke, ki so vplivali na svetovno dogajanje. Označili smo pri tem tudi, kateri dogodki se še razvijajo.
Ravno ob koncu leta, med božičnimi in med novoletnimi prazniki, ko navadno politično delo miruje, pa moramo omeniti nekatere dogodke, ki bodo gotovo bistveno vplivali na dogajanje v novem letu.
Združeno gospodarstvo Zapadne Evrope
Po odobritvi načrta francoskega zunanjega ministra, Roberta Schumana, o združenju zapadno-evropske težke industrije, je odprta pot do nadaljnjih skupnih sklepov o enotnosti Zapadne Evrope. Schumanov načrt je sprejela francoska poslanska zbornica ravno pred prazniki. Zanimivo pa je, da bi ta načrt skora j ne dobil večine, toda ne zaradi odpora francoskih komunistov, ampak zaradi nasprotovanja onih, za katerimi stojijo francoski industrialci, ki se bojijo, da bi uresničitev Schumanovega načrta mogla neugodno vplivati na njihove velike, lahko rečemo, prevelike dobičke.
Sicer si nasprotniki načrta o združenju zapadno-evropske železarske in premogovne industrije niso upali naravnost nastopiti proti temu načrtu, hoteli pa so preprečiti ta načrt s tem, da so predlagali, naj se odloži razprava o načrtu za 4 mesece. To pa je skoraj istopomembno z nesprejetjem načrta. Saj ni mogoče pričakovati, da bi ostale države, ki so v načelu pristale na Schumanov načrt, tega mogle predložiti svojim poslanskim zbornicam v odobritev, ako bi Francozi sami ne sprejeli in ne odobrili tega dalekosežnega gospodarskega načrta svojega zunanjega ministra.
Ko je francoski ministrski predsednik uvidel to nevarnost, je izjavil, da bi odgo-ditev razprave o tem načrtu pomenila nezaupnico vladi, ki bo nato takoj odstopila. To je vplivalo in Schumanov načrt, s tem pa tudi zaupnica vladi, je bil odobren z veliko večino poslancev zbornice.
S tem je olajšano delo zapadno-nemške-mu kanclerju dr. Adenauerju, ki bo verjetno v kratkem predložil Schumanov načrt v odobritev zapadno-nemškemu parlamentu v Bonnu. Sicer je pričakovati v nemškem parlamentu ostro opozicijo proti temu načrtu ne samo s strani komunistov, ampak tudi s strani socialdemokratov, vendar pa je dr. Adenauer prepričan, da bo predlog o združenju težke industrije dobil večino glasov.
Organizacija združenih narodov V glavnem francoskem mestu se je pred
liko bodo posamezne države prispevale za stroške oborožitve. Seveda bi vsaka država sicer bila pripravljena, da bi dala gotovo število vojakov, toda vsi bi želeli, naj bi stroške spet plačale Združene države. Končno pa bo verjetno tako, da bodo sicer Združene države zelo znatno prispevale k izdatkom oboroževanja, vendar bodo morale prispevati tudi države Zapadne Evrope same.
Winston Churchill — v Ameriko Nekateri označujejo kot enega najvažnejših dogodkov povojne dobe potovanje ministrskega predsednika Velike Britanije, Winstona Churchilla. Ta je odpotoval na britanski ladji „Queen Mary” ravno na novega leta dan na razgovore k predsedniku Trumanu v Združene države. Na njegovem potovanju ga spremljata predvsem britanski zunanji minister, Anthony Eden, nato pa veliko število raznih strokovnjakov v gospodarstvu pa tudi v vojaških zadevah.
V Egiptu
Pri vseh teh dogodkih v Zapadni Evropi so stopili nekako v ozadje dogodki v Egiptu in v Perziji. Ob Sueškem prekopu se še nadaljujejo spopadi med egipčanskimi in britanskimi vojaki, vendar pa se zdi, da so nasprotja popustila. V tem nas predvsem uverja imenovanje novega osebnega mini-stra na dvoru kralja Faruka. Novoimenovani dvorni minister je znani prijatelj Velike Britanije. Iz tega sklepajo nekateri, da kralj Faruk ne odobrava sedanje ostre politike Egipta proti Veliki Britaniji. V Egiptu pa želja kralja Faruka veliko pomeni.
Kaj prinaša leto 1952 Samo kot zanimivost naj omenimo, da so se tudi letos ob začetku novega leta javili razni napovedovalci, ki napovedujejo, kaj moramo v letu 1952 pričakovati. Žani-mivo je, da so si vsi ti napovedovalci edini v tem, da bo v političnem oziru leto 1952 manj razgibano kakor pa leto 1951 in da v tem letu ne grozi vojna. Sicer bo tam v poznem poletju — po teli napovedih — res precejšnja vojna nevarnost, ki pa bo odstranjena s tem, da bo prišel sovjetski ministrski predsednik, generalisim Stalin, na konferenco izven Sovjetske zveze in bo tako skupaj z ostalimi predstavniki zapadnih sil zagotovil nadaljnji mir na svetu.
V resnici pa nikdo ne more z gotovostjo vedeti in napovedovati razvoj dogodkov v letu 1952. Vendar moremo z večjo gotovostjo in večjim prepričanjem upati na ohranitev miru, kakor pa pred enim letom. Prav gotovo pa bo to leto mirno in srečno, ako bodo vsi oni, ki so v resnici dobre volje in oni, ki o tej volji na eni in drugi strani govorijo, ako bodo vsi ti storili vse, da bi izginilo nezaupanje in nasprotje med Vzho-
Za Avstrijo, Grčijo in tudi Nemčijo je prezident Truman obljubil še zanaprej gospodarsko pomoč. Vendar je vse to zaenkrat šele obljuba. Državni krmarji pa bodo morali vsekako računati z možnostjo, da take pomoči v drugi polovici tega leta ne bo več in si bo morala država sama pomagati. Samopomoč pa je možna le na ta način, da s svojim lastnim delom več pridelamo in tudi več izvažamo, da bomo mogli plačevati ves potrebni uvoz. čim prej se bo vse naše gospodarstvo preusmerilo v tem smislu, da z istmi delovnimi silami več producira, tem lažje bo mogoče najti izhod iz tega novonastalega gospodarskega položaja.
Čeprav je bilo vsakomur že dolgo časa jasno, da ameriška pomoč preneha, se je pri nas z ozirom na zvišanje produkcije zelo malo storilo in tako je tudi nedavno neko ameriško poročilo o gospodarskem položaju v Evropi označilo Avstrijo in Grčijo kot najbolj gospodarsko zaostali državi v Zapadni Evropi.
Zadnji teden minulega leta so tako dunajski parlament kakor tudi razni deželni zbori uporabili, da spravijo svoje proračune pod streho. Tokrat se je v koroškem deželnem zboru proračunska debata zelo mirno odigrala in bili smo mnenja, da to mirno razpravljanje že nakazuje novo koalicijo med SPOe in OeVP v kmetijski zbornici. Datum 28. decembra pa je ob priliki volitev prezidenta Kmetijske zbornice pokazal, da do tistega dne taka koalicija še ni bila skovana.
Severno-atlantska zveza
Britanski list »Manchester Guardian” razpravlja o Severno-atlantski zvezi ter pravi:
»Težko bi dejali, da je zaključno poročilo, ki so ga izdelali v Rimu, povedalo vse. Jasno in boljšo predstavo o uspehu rimskega zasedanja bomo lahko dobili šele čez nekaj časa, ko se bo v prizadetih vladah začela razprava o obveznosti, ki so jih te vlade prevzele v Rimu.
V naslednjem mesecu leta, do novega sestanka v Lizboni, ki se bo začel 2. febru-
arja, bo vladala velika delavnost. Pariški odbor za evropsko vojsko bi naj do takrat že sprejel kake odločitve ali pa vsaj dobil jasnejšo sliko o težavah, ki so temu načrtu na poti. Gospodarski načrtovalci bodo podali poročila svojim vladam glede bremen in gospodarskih možnosti teh držav. Pogajanja z Nemčijo bodo napredovala in nemško stališče do evropske vojske bo jasnejše. Tudi Churchillov obisk v Washing-tonu bo takrat že pri koncu in obe strani bosta imeli še več razumevanja druga za drugo.”
Padec Slanskega - star boljševiški spor
Po mnenju bivšega tajnika češkoslovaške druge marksistične stranke, socialnega demokrata Blazoja Vilima, ki živi v Veliki Britaniji, je povzročil padec Slanskega v nemilost pri vsemogočnih komunističnih prvakih — star boljševiški spor, ki izhaja še izza prvih dni komunistične revolucije v Rusiji.
Slansky je bil že kot 26 letni mladenič član osrednjega izvršilnega odbora komunistične partije in leta 1928 j-e silovito napadel partijsko vodstvo, češ »da ni dovolj boljševiško". V tem starem vodstvu češkoslovaške komunistične stranke je bil tedaj tudi Gottwald. Stalin je takrat podprl staro vodstvo partije v priznanje za podpora, ki jo je imel v Gottwaldovih pristaših ob sporu s Trockijem.
V začudenje mnogih komunistov pa je mednarodni komunistični kongres leta
1928 odstranil staro vodstvo in ga zamenjal z novim, ki ga je prevzela skupina komunistov okoli Slanskega. Slanskega je takrat podprl tedajni glavni tajnik stare internacionale, Buhafin.
Nekaj let za tem je padel Buharin v nemilost.
Med drugo svetovno vojno je spet prispel na površje v češkoslovaški komunistični partiji Gottwald. Po vojni je zdrknil Slan-sky v partiji na drugo mesto v kpmuni-stični hierarhiji.
Letos je SIansky vnovič poskušal odpraviti Gottwalda in si pridobiti svoj stari položaj v češki partiji in vladi.
Toda s smrtjo Ždanova je Slansky izgubil svojega zadnjega vplivnega podpornika v Moskvi. S tem pa je bila njegova usoda že zapečatena.
Ob izpustitvi nadškofa Stepinca
prazniki nadaljevalo posvetovanje Glavne dom in Zahodom. Ako se bo zgodilo to, bo-
J-~ mo mogli - kar pač vsi iskreno želimo -svojim bralcein v tedenskih političnih pregledih poročati ne samo o pripravah na vojno in o vedno večjemu zaupanju med Vzhodom m Zahodom, ampak tudi o utrditvi miru.
... in pri nas v Avstriji
S koncem minulega leta se/je močno približal tudi konec neposredne ameriške pomoči evropskim državam. Ta pomoč je ime-Vzhodno-nemška vlada je že izjavila, da bi la nolpgo, da okrepi vse gospodarske osno-bilo delo tega odbora vmešavanje v notra- ve, ki naj bi v bodoče tvorile podlago sanje zadeve nemške vlade in da zato ne bo mostojnemu gospodarskemu življenju. Vse dala odobritve za delo tega odbora na zapadne države stojijo pred novimi gospo-ozemlju Vzhodne Nemčije. ludi zastopnik darskimi vprašanji. Ameriška pomoč bo si-Poljske ni hotel spiejcti mesta v tem odbo- cev podaljšana, vendar omejena predvsem
skupščine organizacije združenih narodov. Ne moremo pa govoriti o kako bistveno važnih sklepih. Sprejet je bil proti glasovom zastopnikov Sovjetske zveze in ostalih kominformskih držav ter Izraela predlog Združenih držav, Velike Britanije in Francije o vzpostavitvi posebne komisije, ki naj ugotovi, ali so v celi Nemčiji dani pogoji za svobodne volitve. Vendar pa more ta odbor začeti s svojim delom šele takrat, ko bosta zapadno- in vzhodno-nemški vladi dali pristanek za delo tega odbora.
»Manchester Guardian” prinaša v zvezi z vestmi o izpustitvi nadškofa Stepinca iz ječe zanimiv članek o jugoslovanskih razmerah, v katerem pravi tudi tole:
»Do izpustitve nadškofa Stepinca je prišlo po vrsti drugih ukrepov, ki bi naj omogočili jugoslovanskemu ljudstvu več svobode. Kazenski zakonik so omilili, vsaj na papirju, in tajni državni policiji so naročili, naj ne ravna več tako svojevoljno. To-
da še vedno so v ječah ljudje — med njimi ugledni člani nekdanje kmečke stranke — ki so bili obsojeni samo zaradi zločina — in to še pred prelomom s kominformom — da so bili prijazno razpoloženi do Zahoda. Ta zločin pa velja danes v Jugoslaviji kot patriotična čednost. Če bi napravil maršal Tito konec tem kaznim in tudi zločinom, bi podal pomemben dokaz svojega namena, da prekine z najhujšimi značilnostmi policijske države.”
Jugoslovansko prebivalstvo
Iz uradnih podatkov »Statističkog biltena” posnemamo sledeče podatke:
ru, ker po njegovem prepričanju Poljska ne more sodelovati v tem »protizakonitem odboru”. Zato je malo verjetno, da bi ta sklep Organizacije združenih narodov pomenil kak uspeh v ureditvi odnosov med Vzhodom in Zahodom. — Nato so bile seje Glavne skupščine organizacije združenih narodov odgodene do prvih dni januarja.
O skupni evropski vojski Važnejši pa so bili sklepi, ki so bili sprejeti na posvetovanju šestih zunanjih ministrov (Francija, Benelux-države, Zapadita Nemčija in Italija) Zapadne Evrope zaradi skupne zapadno-evropske armade. Seveda se je teh posvetovanj udeleževal tudi zastopnik Združenih držav in tudi vrhovni poveljnik vojske Atlantske zveze, general Eisenhower, je prišel na nekatera posvetovanja zunanjih ministrov. Ti so se zedinili o vseh važnejših točkah, le enega in to zelo važnega vprašanja, niso še mogli rešiti: ko*
na področje oboroževanja.
Avstrija je dobila v celoti 20 milijard šilingov. Avstrija plačuje le dve tretjini uvoženega blaga s svojim izvozom, vse ostalo pa smo plačevali z ameriškimi dolarji.
Če primerjamo ameriško pomoč po letu 1945 z avstrijskim državnim posojilom po prvi svetovni vojni, moramo ugotoviti, da je takratno posojilo znašalo le. četrtino tega, kar smo dobili po drugi svetovni vojni kot ameriško darilo.
Na milijone ton premoga, krušnega žita, maščob, surovin in strojev smo dobili na ta račun v državo in nismo se dosti zavedali te velike zunanje pomoči, šele sedaj postaja važnost te pomoči bolj jasna, ko se pojavljajo vprašanja, kako nadomestiti to veliko in važno gospodarsko postavko, ki naj naenkrat preneha. Sicer bomo do 30. ju-nija tega leta vsekakor še dobivali razne pošiljke, toda tudi ta datum je že sumljivo
Republika
Srbija
ožja Srbija
Vojvodina
Kosovo—
Metohija
Hrvatska
Slovenija
Bosna in
Hercegovina
Makedonija
Črna gora
Jugoslavija
skupaj moški ženske 6,527.966 3,171.201 3,356.765 od tega
4,136.934 2,004.722 2,132.212 1,663.212	795.434	867.778
kmetje do 5 ha drugi kmetje obrtniki in trgovci svobodni poklici, privatniki
4,317.231
2,747.625
318.947
100.725
727.820
3,756.807
1,391.873
371.045
1,758.927
652.872
356.775
1,997.880
739.001
2,565.277 1,237.381 1,327.896 1,152.986	584.002	568.984
377.189	178.078	199.111
15,772.098 7,582.461 8,189.637 Letni prirastek znaša okrog 300.000 prebivalcev (po štetju z dne 15. 3. 1948).
Po poklicih pa se deli jugoslovansko prebivalstvo takole:
(Podatki se nanašajo samo na osebe, stare več kot 14 let)
delavci	1,723.471
nameščenci	1,432.435
JUGOSLAVIJA ŽELI VRNITEV , BEGUNCEV
Jugoslovanski minister za notranje zadeve, Rankovič, je v narodni skupščini zjavil, da namerava podvzeti jugoslovanska vlada vse potrebno za prostovoljni povratek beguncev—jugoslovanskih državljanov, ki živijo sedaj v Nemčiji, Avstriji in drugih deželah. — Po Rankovičevi izjavi naj bi se vrnili predvsem ujetniki bivše jugoslovanske vojske, ki še žive v inozemstvu. Nato pa tudi civilisti in člani raznih vojaških oddelkov med zasedbo, v kolikor so po letu 1945 pobegnili v inozemstvo.
Vrniti pa se — po izjavi Rankoviča - ne morejo „SS-izdajalci, težki vojni zločinci in pa početniki sovražnega delovanja proti novi Jugoslaviji v inozemstvu.”
fospodikisitt trni v It&gmU
Leta 1928. smo imeli pri nas zadnji go spodinjski tečaj pod vodstvom Milke Hartmanove. Letos pa se je v zadnjih tednih zopet zbralo trinajst deklet, ki so se pod spretnim vodstvom iste voditeljice urila v kuhinjskih in gospodinjskih umetnostih. Šolnova družina je dala prostore na razpolago in njej gre prva zahvala, da je'bil tečaj sploh omogočen.
Na zadnjo adventno nedeljo pa smo na razstavi in zaključni prireditvi pri Škofu v Vogrčah videli, kaj se da v razmerno kratkem času pod spretnim vodstvom napraviti. V razstavnem prostoru so nam dekleta predočila predvsem to, kar naj dobra gospodinja pripravi za praznike, da se bo tudi na mizi razlikoval petek od svetka. Močnate jedi in pecivo ter predelava in priprava svinjskega mesa so bili bistveni deli razstave. Vse, kar je bilo za pod zob, je našlo pri nas vogrskih fantih, pa tudi pri mamicah in mladini navdušene odjemalce, pri vsem pa tudi s priznanjem nismo šte-dili. Sicer pa se dobro blago samo hvali, ker najde zadosti odjemalcev. Toliko vam povemo, da ni nič ostalo.
Zaključna kulturna prireditev, ki je obsegala recitacije, narodne ter božične pesmi in enodejanki „Bandrovkc” in „Pri jaslicah”, je pokazala, da gospodinja ni samo branilka štedilnika in kuhinje, marveč tudi varovalka narodovih vrednot. Ona posreduje iz roda v rod narodovo izročilo predvsem v pesmi in v pripovedki. Pohvaliti pa moramo tudi nežne glasove vogrskih deklet, ki se lahko merijo z vsemi drugimi ali pa jih deloma celo prekašajo! Pestremu sporedu celotne prireditve je odgovarjal tudi številen obisk, škofova dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Razveseljiv pojav je bil številen obisk mladine in sicer odrasle, kakor tudi šoloobvezne. To nekako dokazuje, da mladina ni samo na plesišču, marveč tudi v prosvetni dvorani in na odru ter pevski vaji, če se ji pri tem pomaga.
Na zaključni prireditvi je govoril gospod dr. Joško Tischler. Misli govora smo si prav dobro zapomnili. Med drugim nam je povedal: ,,Vsi prav dobro razumemo, da se mora vsak rokodelec svojemu delu priučiti in rabi za to tri ali celo štiri leta, vsi razumemo, da se mora zdravnik ali duhovnik po 14 let pripravljati za svoj poklic, ne moremo ali nočemo pa razumeti, da rabi tudi gospodinja in mati za svoj življenjski poklic priprave in izobrazbe. Gospodinja upravlja velik del narodovega premoženja, ona nosi tri vogle hiše, ona upravlja na kmetiji velik del trgovskih poslov, gospodinja je tista v hiši, okoli katere se suče v. veliki meri življenjska raven vse družine. Mati je tista, ki polaga prve tem«.4je v otroških srcih, ona je posredovalka narodove
kulture iz roda v rod. Oba poklica pa zdru žuje v eni osebi žena in tej ženi posveča mo tako malo pozornosti.
Gospodinjski tečaji po vaseh so le malo nadomestilo, korak naprej so polletni tečaji v gospodinjskih šolah pri naših šolskih sestrah v št. Rupertu in št. Jakobu. V izobrazbi te žene leži v veliki meri sreča in tudi gospodarsko blagostanje vse družine in ravno radi tega moramo temu vprašanju posvetiti mnogo več pozornosti. Niso šilingi osnova družinske sreče in urejenih gospodarskih prilik, veliko važnejši so pridne roke, srce na pravem mestu in dobra priprava neveste za družinsko-življenje. Po-
Veter tuli, sneg šumi, zametene so poti — ob potoku led ječi.
Potnik blodi...
Trudno hodi, bridko vpraša: „Kam?” Kolne v srcu bedni čas, v duši nosi bol in mraz...
Tuji potnik, pridi v vas, ' toplo, toplo je pri nas!: v peči ogenj blag zveni, muca na njej sanje prede,
Qloa& Uta
Slišite, kakor po prstih prihaja, menda ne mara, da vidi ga kdo.
Noč ga opolnoči v senco povija, nič mu krilatci v pozdrav ne pojo.
Prišlo je kakor ponoči prikazen točno z udarcem ob uri duhov; spremlja ga tiha skrb in bojazen, dvomi, ki jemljejo up v blagoslov.
Nič si zbog tega ne belimo glave: nikdar brez cvetja ne mine pomlad, klas dozoreva že dolga poletja, stalno v jeseni obiramo sad.
Nikdar ne mlatimo samega zrnja, vselej odpadajo pleve in prah; vrtnica rdeča ne zraste brez trnja, žlahtnega drevja prijema se mah.
Nimamo skoro zoper nezgode boljšega sredstva kot je srčnost; dajmo Nebesom vodstvo usode, vestno opravljajmo svojo dolžnost.
Limbarski
kojni tinjski prošt Sereinik je ob priliki neke poroke tako zelo nazorno predočil to dejstvo v preprostih besedah: „Pa se ženijo, gledajo predvsem po denarju. Denar poide, trepa pa ostane”.
Ob koncu je govornik voščil vsem blagoslovljene praznike ter srečno novo leto; v novem letu pa je želel »ženinom pridnih nevest in nevestam pridnih ženinov”.
Vogrčani se zahvaljujemo voditeljici tečaja, gospodični Milki, ki je iz svoje bogate življenjske izkušnje dala tudi košček vogrskim dekletom. Zahvaljujemo se šolnovi družini in vsem, ki so pri tečaju pomagali, in izražamo željo, da ne bi trajalo zopet triindvajset let do prihodnjega tečaja. Sicer pa pravi pregovor: ,, v tretje gre rado” in tako Upamo, da bomo Hartmanovo Milko prav kmalu zopet mogli pozdraviti kot voditeljico tečaja v Vogrčah.
teta kolovrat vrti,
Jožek nam ob jaslih pase betlehemske male črede vse božične čase.
(Ded je ovčke nam napravil, striček jaslice postavil.)
Da smo pridni, babica nam bajke pravi.
Da smo zdravi,
mama kuha mlečno kašo.
Ata ujčka Mojcko našo — oj to Mojcko, drobno ptičko, da nam zraste v pastiričko.
Trudni potnik, hoj, postoj!
Da odložiš tovor svoj, pridi, o le pridi k nam — topel je slovenski hram.
Milka Hartman
Slovenci po svetu
O Božiču, prazniku božje ljubezni, hitijo naše misli k našim rojakom na Koroškem in k vsem, ki bivajo v tujini kakor mi. Vsem Vam, dragi koroški Slovenci, kakor tudi vsem rojakom, naročnikom in bralcem »Našega tednika” po vsem svetu, želimo blagoslovljene božične praznike in zadovoljno, mirno in veselo novo leto. Novo leto naj nam prinese toliko zaželjeni mir, poveže naj nas med seboj v borbi za naše narodne ideale in utrdi v nas ljubezen do materinega jezika in do domovine.
Zveza slov. kat. društev sv. Barbare v Limburgu v Holandiji,
Slov. cerkv. pevsko društvo „Zvon”. Slov. kat. igralska družina.
Slovenski mladinski pevski zborček »Zvonček” v Heerlerheidc in Slov. pevsko društvo v Eygelshoven.
OfLal, topli hrum
BOŽJE DETE V JASLIH, SVETO:
RANE NAM ZACELI, BOL UBLAŽI
IN VIHARJEM TEMNIM VSEM UKAŽI, NAJ UTIHNEJO NA NOVO LETO.
Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem znancem in prijateljem po širnem svetu
ANTON LAGOJA
Bridgeport 5, Conn (USA)
Mnogo blagoslova in sreče v novem letu želi vsem svojim znancem na Koroškem in po svetu
KAREL MAUSER
1403 E. 55 St.
Cleveland 3, Ohio, USA.
Zdravo in veselo novo leto ter novoletne pozdrave pošilja vsem prijateljem in znancem, posebno pa svoji materi, bratom in sestri v domovini ter gospodu Alojziju Sedeju v Argentini, Šmid Franc iz Slovenske Koroške.
Blagoslovljeno novo leto želijo vsem prijateljem in znancem, gori-škim in tržaškim bratom, šentlenart-ski pevci, posebno pa organist, Usti-nijev Lojzek.
Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem znancem in prijateljem
ROGAR VOLTE, Apače
IZ RIMA
Na Orientalskem zavodu (zavod za vzhodno bogoslovje) je dne 20. dec. doktoriral salezijanec č. g. Stanko Kahne, doma v Ljubljani. Za nalogo si je izbral zgodovino o srbskem patriarhu Sergeju Crnojeviču in o njegovem prizadevanju za neodvisnost srbskega patriarhata v Peči (pod turško oblastjo). — Naloga je bila ocenjena odlično.
Mladi doktor, kateremu prav iskreno čestitamo, odpotuje v kratkem na Portugalsko, kjer bo deloval kot profesor na salezijanskem bogoslovju.
VABILO
Farna mladina v škocijanu ponovi na praznik sv. Treh kraljev božično igro „Pe-terčkove poslednje sanje”. Začetek prireditve, ki bo v župnišču, je ob j/oS- uri popoldne. — Pridite, ne bo Vam žal.
OBVESTILO - APAČE
Katoliška farna mladina naše fare priredi 6. januarja, na god sv. Treh kraljev ob 2. popoldan, igro »Razvaline življenja”. Med odmori bodo deklamacije, nastopijo tudi tamburaši in naš moški pevski zbor. — Prijatelji poštene zabave ste prisrčno vabljeni! Igra bo, kakor vselej, dokler še nimamo posebne dvorane, v župnišču.
Spisal: |. SIMON BAAR
GOLOBČEK
Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC 46. nadaljevanje
Dunaj mu ne prija, tu se bo naselil, šival bo kakor jaz, naj ima po meni spomin.
Holoubek je ganjen poslušno odšel, pre-videl cerkovnika, ki se je v dveh dneh spremenil v celega starca in je proti jutru zares mirno v Gospodu zaspal...
VI. Otroci
Zima se je hudo vlekla in zdelo se je, da je ne bo zlepa konec. Do božiča je Holoub-ku še čas hitro potekel, vedno je kaj brskal, z vnemo je pisal, urejeval arhiv, vestno je odgovarjal na dopise, posebno markovskemu gospodu župniku je napisal seženj dolgo pismo, kako je z njegovo smrtjo pravzaprav bilo, da bi spravil v pravi tir vesti, ki sta jih prinesla v Markovo grajski revi-dent in Marenka iz mlina. Uredil je vse svoje časne reči pa tudi na dušo ni po zabil.
V žepu pri telovniku je nosil majhen, kakor srebro svetel ključek, ki ga niko mur ni zaupal in se nikdar ni ločil od nje ga. To je bil ključ od črne, kovinske rakve, ki je ostala v Holoubkovi spalnici in pri kateri je vsak večer, preden je šel spat, pokleknil. Najprej je odprl pokrov, ga pri vzdignil, včasih vrgel vanjo kakšen papir ček, plačan račun, sliko ali pismo, nato pa je dolgo, dolgo klečal ob njej, pogreznjen v tiho premišljevanje ali vročo molitev. Bariča je bratu večkrat očitala čudaštvo.
toda končno se je s tem sprijaznila in je vsak dan ob jutranjem pospravljanju obrisala prah ne samo po mizah, omari, kle-čalniku, ampak tudi z rakve.
»Kaj da hoče imeti to vedno pred očmi,” se je kregal zdravnik, ki je pogosto prihajal v župnišče zdravit ohromelo nogo in roko, pa niti on ni premaknil rakve. Ostala je na mestu, kamor jo je Hanzek položil in kjer je prej stal divan. Holoubkovo stanje pa se kljub vsem zdravnikovim obljubam ni zboljšalo. Nič ni pomagal električni stroj, ne masaža ne telovadba, tako da je zdravnik sam priznal, da preostane samo še eno, poskusiti zdravljenje z vodo, najbolje v kakih toplicah pod strokovnim vodstvom specialista živčnih bolezni. S tem pa je treba počakati do pomladi, ko se začne kopališka sezona.
Te pomladi se je tudi Holoubek veselil in zato se mu je zdela zima brez konca. Mučilo ga je, da ne more ven na polje, na sprehod, kot je bil navajen, s svojo ohromelo nogo se ni upal na zledenela tla, vesel je bil, da je prišel ob palici v cerkev in šolo, in še v tem ga je moral često novi mežnar — mladi Jina — podpirati ali vsaj spremljati, da bi bil za vsako priliko pri roki, kajti Holoubek se ni mogel postaviti na noge brez tuje pomoči, kadar je pa del...
Slabo je tudi spal, branje ga je utrujalo in tako je našel raztresenje in pozabo edino v svojih mislih in razglabljanjih. Govoril je sam s seboj, s svojo dušo, z Bogom, z ljudmi, Često ne da bi vedel — in to glasno. Bariča ga je že nekajkrati slišala razlagati v sobi in se vrnila od vrat z vzdihom:
»Brat se uči pridige, ne smem ga motiti," drugič je mislila, da govori s kakim gostom, toda končno je odkrila resnico, kako se tudi v kuhinji zatopi v razmišljanje, kako med potjo razklada in maha z rokami, pregiblje ustnice in kima, kakor da bi se s kom najbolj živo bavil. Tedaj pa je nanj brezobzirno zaklicala in ga celo pokarala: »Na kaj si se pa ti navadil? Ljudje te bodo imeli za norca! Bodi vendar pameten!” Holoubek se je sicer vsakokrat pazljivo obrnil k njej, toda na očeh mu je brala, da je ne razume, da mora po sili trgati mrežo svojih misli, v katere se njegov duh vedno zamotava.
»Ta samota, ta samota!” je zato tožila Jinu, kadar koli je prišel v kuhinjo po vino ali ogenj, ali pa po druge cerkvene potrebščine.
»Res, gospod župnik bi se moral malce razvedriti, iti celo v gostilno, med ljudi, da bi se malo raztresel, ne pa vedno molil. To je res, samota človeka ne razvedri," je svetoval cerkovnik, toda nobeden Holoub-kovih tega ni razumel. Njemu se ni tožilo po ljudeh, marveč po drevesih, cvetju, poljih, ptičih, po soncu in toploti, po vetwi in burji, po božji prirodi in zato je željno hrepenel po pomladi. Ob tihih zimskih ve čerih si ni mogel kaj, da si ne bi na rahlo odprl vsaj okno in se zagledal v nebo, ki se je na njem lesketalo polno zvezd, kakoi da je na gosto posejano z zlatimi žeblji. »In to je samo zunanja stran, toda kaj ko bi ljudje videli njegovo lice," je šepetal in se spominjal na svojo prikazen, na svoj čudoviti sen, ki je o njem trdno verjel, da mu ga je Bog poslal v poučevanje in ki je zanj
neprestano hvalil Boga. Zdaj ne misli več na učiteljevo Dragico, niti na njeno pesmico »Imela sem golobčka,” ne misli več na Markov, ne na Grbe, ne na zelje, niti na kune in ne na Katico, celo na dom ne, vse to je splahnelo iz njegovega srca, tako da je zdaj v njem čisto in jasno kakor v kristalni čaši. Kaj tedaj Holoubek premišljuje? Po čem tako silno hrepeni, da se mu oči topijo v solzah?... Čuti, kako je posvetno prešlo, že je daleč za njim, in kako se od tega vedno bolj oddaljuje, stopa naprej in hiti k edinemu veselemu cilju, ki ga vedno bolj in bolj kliče in vabi - dviga se proti zvezdam — v nebo. Končno nati-homa zapre okno in šepetajoč: »Oko ni videlo in uho ni slišalo," se nazadnje vle-že, da malo zaspi...
Tudi skrbi za gospodarstvo je popolnoma zanemaril, vse je prepustil Bariči. Ko je na Hanzekova vprašanja nekajkrat brez zanimanja odgovoril: »Saj sam ne vem, vprašaj spodaj v kuhinji, sestra ti pove, kako in kaj," je Hanzek nehal gospoda nadlegovati^ in se je posvetoval z gospodi-njo, ki je šele sedaj smelo vzela vajeti v roke in treba je priznati, da je dobro gospodarila in z boljšim uspehom kakor sam Holoubek.
Praktični čut njenega nagona ji je narekoval, kaj jp treba prodati, da bo imela denar pri roki, kaj shraniti, da bo ostalo pri hiši do nove letine, in kaj se lahko razdeli revežem in znancem, gostom in prijateljem. Neveliko gospodarstvo je igraje šlo izpod rok in Hanzeku, služkinjam in delavcem v župnišču je ugajalo, zato kei jim
(Nadaljevanje na 4. strani)
VELIKA GOLJUFIJA
Hitlerjev list „Karntner Grenzruf” je pisal 13. majnika 1939 (dal je navodilo za bližajoče se ljudsko štetje):
„Za vpoštevanje pri ljudskem štetju.
Materinski jezik:
Materinski jezik je jezik, ki se ga poslužuje človek pri vsakdanjem občevanju. Navadno govori vsak človek samo en tak jezik. Ta se vpiše v oddelek 9. Na Koroškem pa se zgodi, da posamezne osebe uporabljajo dvoje občevalnih jezikov: nemško in slovensko. Ti vpišejo v oddelek 9: nemško in slovensko. — V gotovih krajih Koroške je v rabi dialekt (windisch), ki pa nikakor ni isto kakor slovenski jezik. Poleg tega obvladajo skoro vsi prebivalci tega ozemlja poleg omenjenega dialekta nemški jezik. Oni zapišejo v oddelek 9: „nemško”. — Če bi se pripetil redki slučaj, da bi kdo govoril samo omenjeni dialekt — mešanico (Mischmundart), potem naj vpiše v razpre-delbo 9: .vindiš’.”
Tako „Grenzru£” 1. 1939. Dal je torej tale navodila: „vindiš” ni isto kakor slovensko”. Kdor poleg „vindiš” obvlada tudi nemščino, ta zapiše v oddelek 9: „nemško”. Po mnenju „Grenzrufa” so med Slovenci na Koroškem samo redke izjeme, ki ne obvladajo nemščine. Samo v teh redkih slučajih se zapiše v rubriko 9 „vindiš”.
Navodila, ki so jih dobili števni komisarji pri ljudskem štetju 1. 1951, so precej podobna navodilom Hitlerjevega „Grenz-rufa”. Tudi zdaj so rekli: „vindiš” ni isto kakor ..sloveniš”. Na desettisoče ljudi, ki govorijo oba jezika, so zapisali za Nemce. Kdor je rekel, da govori slovensko, so ga kratkomalo zapisali za „vindiš”. Svoje postopanje so utemeljevali s tem, da je „slo-veniš” samo pismeno slovensko. Števni komisarji so čisto samovoljno ne oziraje se na to, če je kdo rekel, da je njegov občevalni jezik slovenski, zapisali „vindiš”. Če je kdo hotel, da so napisali ..sloveniš”, se je moral skoro naravnost tepsti s števnimi komisarji! Znani so nam taki slučaji!
Sedaj pa nekaj pripomb k razlikovanju: „vindiš” — ..sloveniš”.
Koroški Slovenci v svojih narečjih ne poznajo besede „vindiš”. Pravijo, da govorijo „sovej”, svavej”, nikdar ne pravijo, da govorijo „vindiš”. Beseda „vindiš” je nemška in s to besedo so Nemci označevali vse Slovence (primerjaj: Windische Mark na Kranjskem, Windisch-Graz in Windisch-Feistritz na štajerskem, Windisch-Matrei na Tirolskem, IVindisch-Garsten na Zg. Avstrijskem).
Čisto bedasto je trditi, da koroška slovenska narečja niso slovenska! Z isto logiko bi morali trditi, da n. pr. loientolarsko (La-vant-Tal je Labudska dolina) narečje ni nemško! Ali da druga nemška narečja, ki jih je na stotine, niso nemška! In z isto logiko bi pri ljudskem štetju vsakega Nemca,
ki ne govori pismene nemščine, mogli označiti, da ne govori nemško!
Čisto samovoljno je in čisto tendenciozno, če Nemci kor. slov. narečje označujejo z „vindiš” v nasprotju z drugimi slov. narečji in v nasprotju s pismeno slovenščino. Oni imajo pri tem političen namen, koroške Slovence ločiti od drugih Slovencev, jih odtrgati od slov. narodnega telesa. To je čisto nemoralično, da, zločinsko početje!
Eno je gotovo: kor. slovenska narečja so lepa in so pristno slovenska, V kor. slovenskih narečjih je mnogo pristnih, starih slo-vefiskih besed, ki so v ostalih slovenskih narečjih že izumrle.
Narečja imajo vsi jeziki. Kako različna so šele posamezna nemška narečja od pismene nemščine! Toda, kdaj je še komu prišlo na misel, da bi zaradi tega trdil, da to niso nemška narečja? In kako različna so posamezna nemška narečja med seboj! Tako, da se Nemci, ki govore različna nemška narečja, sploh ne razumejo med seboj.
Profesor dr. Ludvik Reinprecht, Nemec po rodu, ki je znal dobro slovensko in je poznal tudi hrvaščino, je trdil, da sta si slovenščina in hrvaščina bolj podobni med seboj nego so si podobna med seboj pozasemzna nemška narečja.
Toda, kaj pa nemške besede v kor. slovenskih narečjih? — Nekaj nemških besed imajo vsa slov. narečja. Mar zato niso več slovenska? Koliko slovanskih bešed imajo n. pr. Ogri in Romuni! Neki poznavalec romunskega jezika je trdil, da ima romunski
jezik eno tretjino slovanskih besed! Mar zato ni več romunski?
Splošno kor. slovenska narečja nimajo več nemških besed nego kranjska in štajerska. Deloma celo manj. Seveda v zadnjih desetletjih pod vplivom nemške šole in javnega življenja privzemajo Slovenci na Koroškem zmeraj več nemških besed, a to še ni noben dokaz, da koroška slovenska narečja niso pristno slovenska. To je samo dokaz, da jim v šoli niso dali priložnosti, da bi se naučili pismene slovenščine. Da, v zadnjih desetletjih jim v mnogih šolah sploh niso dali priložnosti, da bi se naučili slovensko bptilln ali je čudno, če ne poznajo mnogo pismenih slovenskih besed? Kako naj jih poznajo, če jih šola ni naučila! Kriva je šola, ne oni sami!
Reči moramo torej, da je velika goljufija in laž, če zdaj trdijo, da koroška slovenska narečja niso slovenska. In velika goljufija je, če koroškim Slovencem to skušajo takole dokazati: Ti te in te pismene slovenske besede ne poznaš. Če bi bil ti Slovenec, bi jo vendar moral poznati! Torej nisi Slovenec, marveč „vindišar”l
Ali mar Nemci, predno začnejo v šolo hoditi, poznajo'že vse pismene nemške besede? Gotovo ne. In če bi se jih ne naučili v šoli in v knjigi, bi jih ne poznali. — Naš slovenski človek na Koroškem pa ni imel priložnosti, da bi se naučil pismene slovenščine v šoli. Ali je potem čudno, če mu je mnogo pismenih slovenskih besed neznanih? Saj drugače biti ne more!
Laž ni goljufija je torej trditev, da koroška slovenska narečja niso slovenska, marveč nekaj drugega, bistveno različnega, — „vindiš”!
SVETI TRIJE KRALJI
Ko so šli sv. Trije kralji iskat novorojenega kralja nebes in zemlje, so nagovarjali tudi svoje žene, da bi šle z njimi. Kraljice pa so se strašno raztogotile in rekle, da ne bodo nikoli pripoznale višjega kralja nad seboj. In tako so se šli sv. Trije kralji sami poklonit Kristusu.
Po njihovem odhodu so se kraljice posvetovale, kaj bi storile, da ne pridejo pod oblast novorojenega kralja nebes in zem-Ije. Uganile so tako, da se je treba zapisati hudiču in ga prositi za svet. Ta jim svetuje, da naj kralje, svoje može, zastrupijo in naj same zavladajo mesto njih.
Sv. Trije kralji so se poklonili Kristusu in so se potem vrnili domov. Kraljice so jih prelepo pričakale in jim pripravile dobro kosilo, golobiče in grlice. Sv. Trije kralji se usedejo. Predno začno jesti, na-rede nad jedjo novo znamenje, znamenje sv. križa. Golobiči in grlice počrnijo, da so bili črni kakor oglje. Kraljice pa poble-dijo in se stresejo, ko vidijo, da jih je izdalo znamenje sv. križa. Pobegnile so zato na Klek k hudobnemu duhu. Sv. Trije kralji pa niso marali več za vlado in svet-
no oblast ter bogastvo, ampak so se oblekli po meniško in šli oznanjevat sveto vero, vsak svoji deželi:	eden tam, kjer sonce
vzhaja, drugi tam, kjer sonce zahaja, tretji pa tam, kjer sonce opoldne stoji. Bog jih je sprejel za prve svetnike v nebesih, njihove napuhnjene žene pa je sprejel hudobni duh za prve svoje pomočnice in za prve copernice na zemlji.	Janez Trdina
Bandrovka
Le pridi, pridi ljuba bi’va smrt, žj’h m’ne rj’vni Mojc’ki, pa vz’mi s svj’ta še pred vjhiahtmi, da k’ne bo trebi bondrati.
Pa lj’ts še n’či prišva bj’va smrt, zdaj puntlc s'm puvezova, da bom h ta nov’mu pavru suž't šva — sa bom pa kej navoduva.
Naj svj’tu štj’m sa m’ne štk gudi, da m’ram zmirim bondrati za ma nikj’r ta pravga domu ni — o — bo pa kej tam v večnosti...
Milka Hartman
Naše dekle
Ko v prejšnjih časih bandrale so naše pridne dekle, tarnale so, jokale se, otožno „z Bogom” rekle.
Tako so težko šle od nas, da smrt so si želele; peljale skrinjo skozi vas in žalostinke pele.
A danes, naše Mojce, o kako so te vesele
če drugam bandrat morejo -	\
po zraku bi letele!
O dekle, dekle naše vse, bodite pavru zveste!
Kakršne ste, pa bodete še ženinom — neveste.
Milka Hartman
Daleč, kje ...
Ledeno nem je gozd, tišina tudi v logu .,, Snežinke sever smelo razprši, glej, zapuščeno gnezdece tam visi v glogu, katero veter je iztrgal iz naročja vej...
Kje ptičke ste, ki tu ste se rodile in prve speve z mamico poskusile? ...
O,	daleč, kje... v tujini... ste!...
A kdo od vas za svoje gnezdece še ve?
Oh vi! življenje naše je isto, kakor vaše!..,
Usoda... kakor veter... nas vse razprši, spomin na zibelko na trnju obvisi, a videti je nič več ni...
Oh, daleč, kje ste vi?
In daleč tudi mi od tam, kjer prve pesmice so pele naše mamice!-------
Folanšek.
Hrepenenje
Nema noč na hribu sniva, zvon jutranji jo zbudi, ^ luna v čaru se umiva, ki v daljavi zažari!...
Oh, preljubo mi zvonenje, ti naznanjaš — ko še spim — da se vzbuja spet življenje, po katerem hrepenim!...
Pred teboj se tema skriva in beži pred bleskom dneva -in na hribu že počiva novi... dan kot srečna deva!
Folanšek.
Bariča ni utrgovala, ampak jim zboljšala, kjer je mogla, pri mizi in južini na polju. „V župnišču se marsikdo dobro naje, pa nam niti mrvice ne pomore, zakaj pa se ne bi imeli dobro tisti, ki se zanj trudijo," je govorila in bila naklonjena delavcem, njih otrokom, da celo njihovi drobnici, kozam in kuncem.
„Le vzemite si detelje - kje boste sicer zdaj kaj dobili za kozo," je naročala, ko so zvečer pozimi odhajali mlatiči, ali pa spomladi in poleti kosci in žanjci. Ljudje so spoznali njeno dobro srce in zato bi v ogenj šli zanjo in ne bi pustili, da bi jo kdo z besedo žalil.
Tako je imel trešticki župnik globok duševni mir, mogel je svoje misli zbrati, se poljubno predati svojemu razmišljanju, ..dvigati se v nebeško višino in tišino,” in se veseliti v neskaljeni sreči kakor otrok ...
Holoubka so se vsakoletni božični prazniki nežno dotaknili, toda doslej ga še no-benkrat niso tako ganili kakor letošnji. Srebrni ščip je svetil kakor veliko, čisto ribje oko, cele tri dni in noči je trajno padal alabastrski pršič, neusmiljeno je prekril vse umazane kaluže, smrdljiva gnojišča, razvožena pota in blatne steze, zapredel je gole krone dreves, nabral se je na okrajkih oken in pročeljih streh, padal je in padal, dokler se ni oblačno nebo na sveti večer razjasnilo, nastopil je mraz in vsa pokrajina se je spremenila v čarobno pravljico. Tudi sonce se je proti večeru blaženo nasmejalo na zasnežena polja, travnike, vrtove, na zamrzlo reko, samotno postajo in počivajočo cukrarno; črne vrane in kavke
so se vselile v še nezametene gozdove, vrabci in sinice so se zatekle v podstrešja skednjev in hlevov in niti vetrček se ni zbudil. V tej čisti, veličastni, kraljevski tišini je srebrni ščip priplul na obzorje, kakor hitro se je zmračilo. Kakor pastir je počasi plaval preko temnomodrega neba in zlate zvezde — njegove pokorne ovčke so mu sledile.
„Lc posedite malo,” je rekel Holoubek ljubeznivo v kuhinji po večerji, ki so jo v župnišču že ob petih končavali, „jaz pa moram pred polnočnico malo zadremati,” in je šepal gor v svojo sobo. To je rekel samo za izgovor, da bi se smel dvigniti in oditi v samoto, po kateri je hrepenel. Roj najslajših spominov mu je obletaval glavo, ko je s svečo v rokah stopal po stopnicah više in više. Vse mu je priplavalo pred oči, zgodnja otroška leta, dom, brat in sestra, očka in mamica, vse se mu je vselilo v srce, on pa je vse nosil s seboj kot zaklad. Svečo je ugasnil, se zgrudil pod tem sladkim bremenom v naslanjač in sklenil roke. Bleda mesečina je skrivnostno in mrzlo lila k njemu skozi dvoje oken, v katerih so se razločno začrtala samo krila okenskih okvirov, vsa ostala oprava pa se je zgubila v motnem polmraku. „Vstani, prijatelj naš, vstani,” so se mu od povsod smehljale oči zvezd, tako da sc je moral vsesti s stolom k oknu. Treštice ležijo pred njim, kakor na dlani. Niti pes ne bevskne, niti miš se ne gane,
„Sveta noč," šepeta Holoubek in s široko odprtimi očmi kar požira to sliko miru in tišine. Kakor čisto srebro se blešči in lesketa sneg po strehah, iz globokih senc
žarijo zastrta okna na kmečkih in bajtarskih kočah.
„Da, prav gotovo je bila taka noč, ko se je rodil Kristus Bog,” razmišlja duhovnik in gleda Betlehem, Marijo Devico, Jožefa, pastirje, ovce in osla. Čudno, vse to se mu pred očmi takoj spreurže v papirnate sliko, nerodno izrezane iz lesa, pisano barvane podobe. Celo angel ima papirnato „glorio” v rokah. Holoubek vidi sebe, kako kleči doma ali v cerkvi pred jaslicami in čuje svoj glas, kako poje z drugimi: „Božji nam je rojen sin, raaujmo se!” Dela si jaslice. Doma zbira deščice, iz gozda prinese košaro zelenega mahu, zdaj naleplja in iztezava slike, prižiga svečke in si tiho prepeva: „Iz prečiste deve, rodbine kraljeve, radujmo se!" ne da bi se zavedal, in vsi pojejo, oče, mamica, brat, sestra, učiteljeva Dragica, markovski gospod župnik, Katica, Čuk, vsi njegovi znanci, le trešticki otroci ne pojejo, ampak poslušajo in zaverovano gledajo na jaslice.
„Kaj vi nimate doma jaslic?” jih vpraša Holoubek.
»Nimamo," mu odgovorijo pojoče v zboru, „niti v cerkvi jih nimamo, mi okrasimo samo drevešček.”
»Ubogi otroci," jih pomiluje Holoubek, toda zdajci se je v zvoniku razmajal veliki zvon, udaril je s svojim kovinskim srcem ob svoj mogočni plašč in Holoubek se jc pri oknu zbudil iz svojih sanj.
»Da ne boš zaspal," trka Bariča s členkom krepko po vratih, »že prvič vabi k polnočnici.”
»Saj ne spim,” se je oglasil župnik sko-
raj jezno.
»Torej je dobro,” se smeje za vrati Bariča in se tiho kakor miš, v toplih copatah vrača v kuhinjo. »Brat je spal, kakor bi ga ubil, trikrat sem morala trkati in še zvon mi je moral priti na pomoč, da se je zbudil," je veselo in nežno pripovedovala v kuhinji Hanzeku in služkinji.
Holoubek je drsal v cerkev, ki je bila nabito polna. Po starodavni navadi je najprej odmolil jutranjke in zapel »Božji nam je rojen sin” in, komaj je končal stavek, je začutil globoko v srcu gorko veselje, kakor da ga je sonce poljubilo, lica so mu zažarela, v žilah mu je kri radostno zašumela, oči so mu gorele kot biseri, doumel je globoko skrivnost teh besedi kot duhovnik in človek. V-'trenutku se mu je v glavi posvetil pomen tega svetovnega zgodovinskega dogodka, ki ga tako preprosto, tako čudovito pripoveduje prva kitica naše stare božične pesmi. Vsa cerkev grmi in odmeva, »Radujmo se, veselimo se,” pojejo starci in starke v klopeh, otroci pri oltarju, možje na koru, dekleta v cerkveni ladji in fantje, ki se sramežljivo stiskajo pod korom in v veži. Celo orgle se zgubijo v va-lovju navdušenih ljudskih glasov, bučijo samo nizki pedali, da se cerkvica maje v svojih temeljih. Zdi se, da celo angelci, po oltarju in prižnici razvrščeni, mahajo z rokami in krili in da resni svetniki po stenah in stranskih oltarjih odpirajo usta in celo sama prvaka apostolov v glavnem oltarju, sv. Peter in Pavel, pojeta: »Radujmo se, veselimo se ...”
1
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja je ob nedeljali in praznikih ob štirih popoldne.
VESELE-VAZE
Težko smo pričakovali volitev v kmečka zastopstva, ker smo se zavedali in smo občutili na lastni koži, kako nas gospodarsko zanemarjajo. Ko je bilo razglašeno, da dobijo kmetje za popravo in zidavo hlevov, za zboljšanje in preoranje nedonosnih travnikov, za nabavo novih štedilnikov, podpore po Marshallovem načrtu, so se v večjem številu takoj priglasili kmetje. Pričeli so takoj z delom, da ne zamudijo predpisanega roka.
Kolmanov hlev je bil že desetletja sem napol razvalina. Gospodar si je postavil lep nov hlev, da ga je pohvalil pri pregledu strokovnjak okrajne kmetijske zbornice. Najel je posojilo v dobrolski hranilnici in njegova sinova, pridna gozdna delavca, sta dala ves trdo zasluženi denar za hlev očetu na razpolago v upanju in prepričanju, da jima bo oče lahko vrnil, ko prejme podporo.
Tudi Tratnikov hlev je bil že leta sem pravo strašilo, živina in ljudje v nevarnosti, da se hlev sam zruši. In postavili so nov hlev. zanašajoč se na obljubljeno podporo.
Vazar na Vazah se je vrgel na prasičje-rejo. Napravil je zaradi zvišanja števila prašičev iz starih desk zasilni hlevček v sadovnjaku. Ker je bilo delo pri tolikšnem številu prašičev v starec hlevu preveč zamudno in otežkočeno, se je gospodar priglasil za podporo in zidal poseben svinjski hlev s kuhinjo, kletjo in visečim odvozom gnoja.
Ko obljubljene podpore ni bilo od nikoder, se Vazar napoti na Kmetijsko zbornico v Celovec, kjer se neki inženir izgovarja, da ni denarja. Amerikanci so baje denar sicer obljubili in rekli, naj kmetje zidajo, sedaj pa ne dajo denarja.
Ko ga vpraša, koliko je dobil lesni industrialec Leigeb za svinjake, mu odgovori: „Der hat verzichtet”.
Sedaj pred volitvami smo vendar čitali v časopisih, da so dali temu bogatašu 80.000 šilingov, s katero podporo bi bilo že veliko kmetom pomagano.
Urank na Veselah je preoral popolnoma nedonosen pašnik. Ko ni bilo od nikoder obljubljene podpore, se je zglasil pri inž. Faušterju v Velikovcu, ki se začudi, da bi še ne dobil podpore, ko je že zdavnaj odposlal akt v Celovec. Izkazalo se je vendar, da je prošnja obležala v predalih v Velikovcu.
Podporo je vendar dobil OeVP-jevski zaupnik, ki se je šele naknadno letos lotil zidanja in notranje poprave novih svinjakov, ko je rok za prijavo že zdavnaj potekel. Oni, ki so pravočasno prosili in niso dobili obljubljene podpore, mu jo privoščijo, ne morejo vendar razumeti, kako je mogoče, da jo je dobil ravno oni, ki je zamudil rok.
Nekdo se je že zdavnaj izrazil, da Kol-man in Vazar ne bosta dobila podpore, ces ker sta Slovenca.
^ Dobro se zavedamo krivic, ki se nam go-.j? na gospodarskem polju, ko daje kmetijska zbornica tudi denar naših davkov v nemške predele dežele, v naše pa samo nemški zemljiški gospodi in nekaj drobtinic tistim, ki so ji pQ političnem naziranju všeč. Zato so se naši ljudje navdušeno vrgli v boj za »staro pravdo", odpirali ljudem oči, da je samo Kmečka gospodarska zveza tista, ki bo branila njih pravice. In uspeh ni izostal. Cenimo, da so vasi župnije Sem Vid, Gluhi les, št. Primož, Naglče, Horce, Vesele, Spodnje Vpare, del bivše občine Rikarja vas 80-odstotno volile KGZ in pripomogle, da je dobila KGZ v škocijanski občini 130 glasov.
MOKRI JE
Tam v vigredi smo poročali o povečanju pokopališča v St. Danijelu alt o novem pokopališču v Mokrijah. Kakor slišimo je medtem školijstvo naročilo župnijskim odborom, da zaprosi okrajno glavarstvo za dovoljenje novega pokopališča v Mokrijah. Upamo, da se bo večina odločila za ta predlog, ki najbolj odgovarja našim dušnopastirskim razmeram.
V prejšnjih časih je bilo pokopališče — podobno kakor krstni kamen — nekaka predpravica župne cerkve. Le zaradi prevelike oddaljenosti je bilo v prav posebnih slučajih mogoče dobiti dovoljenje, da so tudi podružnične cerkve dobile lastno pokopališče. V današnjem času pa Cerkev
'ri ms mmmkem
ne nasprotuje pokopališčem pri podružnicah, nasprotno, še toplo priporoča in podpira taka prizadevanja. Danes torej ni več v prvi vrsti merodajno pravno stališče, temveč dušno-pastirski oziri. Zato želi Cerkev, da je pokopališče na vasi ali vsaj v bližini, da morejo dobiti verniki več milosti zase in za rajne, ko se morejo lažje z manjšo zamudo časa udeleževati sv. maš za rajne.
Podobno jc večkrat dušni pastir poizkušal premostiti pravico župne cerkve k podružnični cerkvi bolj v središče župnije. Pri tem je bil večkrat pripravljen k osebnim in gmotnim žrtvam. Vendar so se farani za tako spremembo navadno zelo težko odločili. Danes pa skoraj povsod uvi-devajo^kako prav bi napravili njih predniki, če bi se bili odločili za predloge svojih dušnih pastirjev. - Dal Bog, da bi bili naši Mokrijani v zadevi pokopališča častna izjema!
Radijski aparat si kupim samo pri
TRUPPE & ERMANN
BELJAK—VILLACH, tVidmanngasse 20
Električni gramofoni v šatuljah in omaricah. Velika izbira zvočnih pložč. Tudi na obroke.
ŠMARJETA V ROŽU
V zvezi z blagoslovitvijo naših novih zvonov prinašata dnevnika »Volkszeitung” z dne 14. 12. 1951 in »Neue Zeit"^ dne 20. 12. 1951 poročili, v katerih zahtevajo upoštevanje dvoježičnosti našega ozemlja in hočejo, da bi naši duhovniki molčali k brezvernosti učiteljstva.
Dajemo v odgovor: Pisatelj članka v »Neue Zeit” se sam priznava y »freiheitliche Lehrerschaft”, s tem torej k marksistično usmerjenemu učiteljstvu, kar nam katoličanom popolnoma zadostuje. To, kar so povedali mil. g. prošt, drži. Trudili se bomo, da bodo naše otroke poučevali katoliški učitelji.
Z ozirom na zbirko za zvonove bi dodali, da smo morali premostiti marsikatere tež-koče. Le z žrtvami naših »domačih" dobrih gospodarjev ter pridnih in idealnih gospodinj ter njih otrok smo mogli doseči tako uspešno zbirko. Del nam znanih oseb iz dotičnega poročevalskega kroga pa ni hotel prevzeti niti botrstva pri naših novih zvonovih.
ELEKTRO-
dinami, motorji
TURBIN E-
na visoki in nizki tlak po izrednih cenah
Ogled skladišča možen vsak čas Zahtevajte cenik pri
SIUTZ-U
CELOVEC - KLAGENFURT
nasproti Waisenhauskasernc
■P
Vprašali bi zato tistih par privandravcev, kje je njih pripravljenost za ohranitev dvojezičnosti našega ozemlja. Prvič bi omenili ustanovitev »M. G. V. Schneerose” z dne 11. 3. 1951 pod geslom: „Ein deutsches Lied sei stets geweiht, dir schones Tal in Rosen-kleid” s slavnim odborom oseb, ki so nam še vedno v spominu iz bivšega 1000-letnega rajha. Pri proslavi dne 2. sept. 1951 ob ustanovitvi svojega zbora so razni dvojezični govorniki pokazali, kako strogo se držijo dvojezičnosti. In res v nadaljnjem delu proslave ni bilo slišati »dvojezično" niti ene slovenske pesmi ali govornikove besede.
Ravno isti so zbirali za spomenik vojnim žrtvam, ljudje so prispevali z neznatnimi izjemami skoro vsi. Zavestno so pa na spomeniku izpustili vsako slovensko besedo in v marmor so vklesali dokaz svoje dvojezičnosti in svoje globoke vere: spomenik je brez križa. Izgleda kot bi bili naši fantje in možje Nemci in da so zato z navdušenjem krvaveli za velenemški hitlerizem. ime fanta, ki se je umaknil hitlerjevemu vpoklicu in je padel na domačih tleh, pa ni našlo prostora na tem spomeniku. Dne 30. septembra 1951 so pustili spomenik cerkveno blagosloviti. Niti slavnostni govornik niti zbor »Schneerose” nista našla slovenske besede ali pesmi, samo naš domači dušni pastir so (od preje omenjenih nezaželjeno) molili in nagovoril; nemško in slovensko. Cerkveni mešani pevski zbor pa je zapel
kljub prepovedi dve slovenski in to bolj primerni pesmi kot je bila ona »Das ist der Fag des Herrn", ki jo je zapel zbor »Schneerose”. Po tako resnem spominu pa so napravili veselico s plesom pri pošti. Veselica je bila pod naslovom »Gebt uns unsere Verschleppten zuriick". Ugotoviti pa mo ramo, da iz naše fare nihče ni bil »ver schleppt” in sicer po zaslugi in po posredo vanju naših dobrih slovenskih mož in fan tov. S prodajanjem samo nemških spomin skih trakov so hoteli gotovo spet pokazat svojo dvojezičnost.
Dne 21. okt. 1951 je omenjeni zf$or »Schneerose" pel v Abrijah (Galicija) svoj nepolitični dvojezični »Abstimmungslieder-tafel”. Pa je zbor »pogorel”, ker je sam sebi pel.
Nadalje poudarjamo z ozirom na omenjeni poročili v »Volkszeitung” in »Neue Zeit”, kjer se poročevalca spotikata na besedah mil. g. prošta, da je nam vsem pri-diga ugajala. Trakove smo imeli slovensko-nemške, 4 dekleta so nemško deklamirala, na zvonovih pa so celo trojezični napisi vliti v bron.
Vprašamo nadalje ali vam je res naen-kratkrat toliko za nemško božjo besedo? Kje ste bili takrat, ko je nasilje izpodrinilo vsako slovensko besedo iz naših cerkva? Zakaj niste prišli v poletju poslušat pridige> ki so jih imeli naš č. g. župnik na željo letoviščarjev? — Zato je po našem čisto prav, da se cerkvena oblast ne ozira na suhe veje sv. Cerkve, ki so ji bolj v nečast; take suhe veje se polomijo ob prvem viharju.
Kje je pri nas uradna dvojezičnost? Pošta, občina, orožništvo in ostali uradi imajo samo nemške napise, samo naša Hranilnica in posojilnica ima slovenski napis, kakor je tudi v zadružnem registru vpisana in se tudi v nemščini uradno tako naziva. Pa še to v svojem nestrpnem velenemškem šovinizmu težko prenašate. Kako se Slo-vencem odgovarja v naših uradih? Danes ne bomo naštevali, kako se nagovarja naša mladina v šoli, kaj se pripoveduje v nadaljevalni šoli našim dekletom; omenili bi le, da so nam nabili na naše hiše tablice in številke s strogo nemškimi napisi vasi. In zato smo morali plačati odškodnino po 18.- šil., pa to brez sklepa občinskega sveta.
Tako pri nas upoštevajo dvojezičnost in demokratično ustavo.
V opomin poročevalcema obeh časopisov in ostalim germanizatorjem pa povemo, da budno zasledujemo vaše nemoralno po-nemčcvalno delo pri naših dobrih, poštenih in pridnih domačinih. Saj hočete s slad-korčki kupovati njih duhovne in telesne moči in jih izrabiti v svoje zlobne namene. Podvzeli pa bomo vse potrebno, pa naj vam bo to všeč ali nevšeč, da ohranimo naš rod domač, pošten v medsebojni ljubezni ter v zvestobi do Boga in naroda.
ST. ILJ - KLOPCE
Zopet so zapeli naši zvonovi, prvič na električni pogon. Zapeli so žalno pesem, ko smo spremljali dne 22. decembra na zadnji (Nadaljevanje na 7. strani)
Popravek
Vsled telefoničnega naročila inserata za tvrdke RUTAR je nastala napaka, katera napravi vtis, kot da bi se dobilo v trgovini France Rutar samo clektro-material. Enako bi moralo biti spodaj natisnjeno »Zgornje Libuče” in ne Spodnje. Da popravimo to napako, prosimo, da izrežejo vsi lastniki našega koledarja iz tega lista pravilno besedilo ter to prilepijo na dotično mesto na koledarju.
RUTAR trgovina in gostilna Žitava vas, tel. 14
FRANCE RUTAR trgovina za. elektrotehniko, kolesa, železnino, orodje, Štedilnike, peči, sadje. Sipe, barve, papir, Šolske in pisarniške potrebščine.
Dobrla vas, tel. 20.
ANTON RUTAR trgovina St. Vid v Podjuni, tel. 1 ANGELA RUTAR trgovina Zgornje Libuče p. Pliberk
Listnica uredništva
V četrto leto stopamo s svojim listom. Ob listanju v zadnjem letniku smemo ugotoviti, da se je tekom leta število sotrudni-kov znatno pomnožilo, tako tu doma, kakor tudi v tujini. Krajevni dopisniki se pridno in zanesljivo javljajo. Vsem tem so-trudnikom gre ob koncu leta prirsčna zahvala za sodelovanje in tudi zahvala za materialne stroške, katere jim je to sodelovanje nalagalo. Z zahvalo pa združujemo prošnjo, da bi nam ostali zvesti tudi zana-prej. Naj tudi nje, kakor vse delavce v centrali, navdaja misel, da s svojim sotrudni-štvom omogočijo list, ki se v celoti vzdržuje iz prispevkov naročnikov in inseratov.
Dobili smo tudi letos od številnih strani v deželi in iz inozemstva priznanja za list; vsa priznanja so zelo laskava. Predvsem nam bralci štejejo v dobro, da kljub težavnim in nepreglednim časom nismo prinesli načelnega članka, ki bi čez pol leta ali čez leto dni ne bil več aktualen ali bi morali pisati nasprotno. Kjer pa se je pojavila upravičena kritika, tam smo se in se bomo potrudili, da popravimo, kar je bilo nepopolnega.
Stroji in orodje - elektromotorji - hišni vodovodi — ' dizelmotorji — gen tilniki po originalnih cenah dobite pri
Hubert Hofer
C e 1 o v e c — Klagenfur
Getreidegasse 7/8
Vse poljedelske stroje
kosilnice mlatilnice čistilnice za žito slamoreznice sadne stiskalnice dizel motorje kakor tudi: mlečne centrifuge stroje za surovo maslo
mline
za moko in zdrob grablje za konjsko vprego izruvače za krompir ^nojnične črpalke električne plotove za pašnike električne motorje i. t. d.
šivalne stroje nove in rabljene rabljene že od S. 750.- naprej) Bencinske motorje rabljene (generalno repa-rirane)
nudi najugodneje:
MAX TRAUN
Pliberk - Bleiburg, Kumesthg. u
Glavno zastopstvo AGRIA-univerzalnih strojev, ki sejejo, okopavajo, gnojijo, osipajo, mlatijo, molzejo in prevažajo vse z istim strojem. — Zamenjam ali vzamem v račun tudi rabljene benzin- in dizel-motorje.
Seve gre tudi našim inserentom zahvala, da so nam ostali zvesti in da so spoznali pravo vrednost oglašanj'a v našem listu, tako je bilo nam in njim pomagano. Slavnostne številke »Našega tednika” so najboljši izraz tesnega sodelovanja med listom in gospodarskimi krogi. Dvakrat smo bili letos v stanu, da izdamo list na 24 straneh in sicer ob priliki koroške razstave, v avgustu m. 1. in pa za božič.
Romana »Golobček” nismo mogli z minulim letnikom končati. Ko pa bo roman končan, imamo pripravljen že nov roman. Mladi slovenski pisatelj Karel Mauser, katerega naši bralci tako zelo »obrajtajo”, da vedno zopet sprašujejo za njim, je napisal roman »Jamnik”. Njegova vsebina je vzeta iz domače zgodovine in bo že zato vsakega zanimala.
Vsi avstrijski listi so tekom minulega leta ponovno povišali naročnino. »Naš tednik” je bil s 1. julijem prisiljen k istemu koraku. V jeseni pa smo se mogli zopetnemu povišanju izogniti, da tako omogočimo naročanje lista tudi najrevnejšim.
Ostala bo torej naročnina in sicer celoletno šilingov 36.— ali mesečno tri šilinge. Posamezna številka stane 1 šiling.
Pač pa prosimo naše naročnike v inozemstvu, da razumejo naš položaj. Poštni stroški so se septembra m. 1. tako povišali, da stane poštnina za eno samo številko lista cn šiling in tako ne moremo več shajati s tremi USA dolarji letno, marveč smo po razmerah prisiljeni, da nam pošljejo naročniki iz inozemstva po 4 dolarje letno.
Domače naročnike pa prosimo, da upoštevajo pri vsem, da imajo list na osmih straneh mesečno za dva litra mleka ali za dvoje jajc. Vse one pa, ki morejo, prosimo, da se ob priliki plačevanja naročnine spomnijo tudi tiskovnega sklada. Ravno tiskovni sklad je tudi v minulem letu pomagal premostiti finančne težave.
Vsaka številka »Našega tednika” stane s poštnino, telefonom, upravo in uredništvom nad 5000 šilingov. Vrsta drugih stroškov pri tem še ni všteta.
Naše malokmetijstvo
Ako gremo na Koroškem od severa proti jugu in ako pri tem proučujemo kmetijske razmere v posameznih delih dežele, bomo ugotovili:
1.	Na severu Koroške prevladujejo velike kmetije; tudi še v srednjem delu nad narodnostno mejo. Čim bolj pa gremo proti jugu dežele, tem večje je število malih kmetij.
2.	Dosedanje pospeševanje kmetijstva na Koroškem je označeno po tem, da so posvečale uradne ustanove skoraj vso skrb in tudi skoraj vsa gmotna sredstva za ohranitev, povzdigo in izboljšanje velikih kmetij; uradno pospeševanje kmetijstva na Koroškem sc je premalo brigalo za ohranitev in izboljšanje malih kmetij. Ker pa je večina malih kmetij v južnem delu dežele, so zapostavljanje teh kmetij najbolj občutili Slovenci.
Zato so tudi skoraj vse novejše pridobitve kmetijstva šle nekako mimo naših malih kmetij, ki so ostale pri starem načinu gospodarstva. Zato pa je tudi gospodarski položaj teh kmetij danes izredno težaven in prva večja gospodarska kriza bi jih izredno hudo prizadela, če ne uničila. To vse pa je znak in dokaz, da se uradne kmetijske ustanove ne zavedajo ali vsaj premalo zavedajo velikega pomena teh malih kmetij, na katerih skoraj vsaki živijo družine, ki štejejo več delavnih moči, kakor pa jih morejo koristno zaposliti na lastni kmetiji.
škode zaradi tega neupoštevanja nimajo samo prizadeti sami, ampak tudi splošnost. Večje kmetije so ravno iz teh malih kmetij dobivale najboljše delavce, pa tudi mestom, industriji, obrti in trgovini so ravno te male kmetije dajale vedno nov in svež vir žive delovne sile.
Kako shajajo male kmetije?
Slabšanje gospodarskega stanja malih kmetij traja že dalje časa, že več petletij, že nekaj desetletij. Z moderniziranjem in mehanizacijo velikih in večjih pa tudi srednjih kmetijskih gospodarstev je bila potreba zaposlitve stalnih in sezonskih delavcev vedno manjša. Zaradi včdno strožjih predpisov v obrti so izgubili mali kmetje marsikatero priliko postranskega .zaslužka. Zaradi vedno večje motorizacije prevoza je marsikateri mali kmet izgubil možnost zaslužka z vožnjo lesa, gramoza itd.; reja delovne živine je postala zaradi tega negospodarska. Posledica vsega tega pa je, da so njive malih kmetij danes večkrat slabše obdelane, da so plitvo orane in navadno slabše gnojene, ker ni denarnih sredstev za ureditev gnojišč, gospodarstva z gnojem in za nakup umetnih gnojil.
Tudi pridelki, računano na en hektar njivske ali travniške površine, večkrat zaostajajo na malih kmetijah za pridelki na srednjih in večjih kmetijah. Saj slabše očiščeno seme lastnega pridelka, pomanjkljivo razkuženo seme in opuščanje skoraj vsakega zatiranja vsakovrstnih škodljivcev pač ne more dati dobrih pridelkov.
Ker je živina večinoma tudi slabše krmljena, ker male kmetije ne morejo kupovati dragocene plemenske živine, sami pa tudi ne morejo od malega števila živine vzrediti zares donosne živine, tudi mlečnost krav na malih kmetijah večinoma zaostaja za ono na srednjih in večjih kmetijah.
Nujna posledica vsega naštetega pa je:
1.	Nezadostni dohodki malih kmetij.
2.	Vedno slabše gospodarske razmere malih kmetij.
3.	Vedno večje pomanjkanje kmetijskih delavcev.
4.	Kljub naraščanju števila zaposlenih v deželi pa narašča število brezposelnih, ne-izučenih pomožnih delavcev.
5.	Naraščanje socialnega nasprotstva med večjimi in srednjimi kmeti na eni strani in malimi kmeti na drugi strani, med „bo-gatimi” in podeželskim proletariatom, kar prehaja včasih že v sovraštvo.
Zaradi vsega naštetega bi mogel kdo pri ti s preprostim predlogom: „Ako niso male kmetije življenja zmožne, naj propadejo”. Ta predlog pa je posledica popolnoma zmaterializiranega mišljenja in je gotovo nesocialen, krivičen, pa tudi škodljiv za splošnost. Zato pa mora tudi splošnost, to je skupnost, najti sredstva in načine, kako bi mogli male kmetije ohraniti in jih gospodarsko zboljšati.
Koliko je malih kmetij?
Težko je točno ugotoviti iz razpoložljivih podatkov, koliko je pri nas pravzaprav teh malih kmetij. Ako bi presojali samo po površini, bi zelo verjetno ne prišli do pravega rezultata. Saj se more na mali površini 2 do 5 ha v okolici mesta in pri intenzivnem vrtnarskem gospodarstvu še preživljati družina. Nasprotno pa večkrat kmetija z večjo površino, ki pa je v slabi legi in ki je oddaljena od mesta, večjega potrošnega središča in prometnih zvez, ne more več obstojati in ne more niti zaposliti niti preživljati svoje družine. Zato moramo tudi tako kmetijo šteti med malo-kmetijska gospodarstva.
Na Koroškem je skupno 34. 129 kmetijskih gospodarstev s površino nad pol ha. Od tega je 7115 gospodarstev s površino od 0.5 do 2 ha, G328 gospodarstev s površino od 2 do 5 ha, 11.347 gospodarstev s površino od 5 do 25 ha, 8150 gospodarstev s površino od 20 do 100 ha in 1189 gospodarstev s površino nad 100 ha.
Da imajo pri tem — to nepravilno in krivično ter gospodarsko neopravičljivo razmerje omenjamo le mimogrede — da imajo torej od skupne površine 903.064 ha male kmetije le izredno malo površine, gotovo ni znak zdravih razmer. Malih kmetij, ki imajo površino od pol do 5 ha, je na Koroškem od celotnega števila kmetij, ki jih je 34.129, kar 13.443, torej 39.2 odstotkov. In teh 39.2 odst. kmetij, moremo reči teh 39.2 odst. kmečkega prebivalstva, ima samo 28.855 ha, to je samo 3.2 odst. vse površine.
To nam pravi, da živi na teh malih kmetijah tako veliko število prebivalstva, da bi se morali nujno v povečani meri brigati za obstoj in izboljšanje življenjskega stanja tega prebivalstva.
Statistični podatki o gospodarstvu na naših kmetijah nam povedo, da redijo mala kmečka gospodarstva na enem hektaru obdelovalne zemlje še enkrat toliko goveje živine, trikrat toliko svinj in do šestkrat toliko perutnine kakor pa velika kmečka gospodarstva. — To se pravi, da se mala kmečka gospodarstva pečajo predvsem z živinorejo, ki zahteva mnogo več skrbnosti, ki pa zaposljuje tudi večje število družinskih članov in kjer ni potrebno toliko strojev kakor pa pri samem poljedelstvu.
Pomoč malim kmetijam
Te statistične številke nam že same povedo, v čem potrebujejo male kmetije predvsem podpore. Ne bo potrebno gospodarstva malih kmetij popolnoma preusmeriti, ampak izpopolniti in izboljšati. Tako bi našla mala kmečka gospodarstva boljšo zaposlitev svojih družin, pa tudi večje in stalne dohodke v raznih zelo intenzivnih
Vsako leto ob zimskem času začnemo govoriti o pomanjkanju električnega toka, ko nam odredbe predpisujejo, koliko toka smemo porabiti. Ako nas te zadenejo neprijetno, navadno krivimo za to elektrarne. Vendar pa morejo biti vzroki pomanjkanju toka tudi drugje.
Seveda drii, da je pogoj zadostne preskrbe s tokom zadostna proizvodnja toka. V resnici pa s p r o-izvodnjo samo še ni rešeno vprašanje preskrbe s tokom. Proizvedeni tok morajo daljnovodi prenesti iz elektrarn v krajevna omrežja, pa vse do posameznih potrošnikov. Iz tega vidimo, da je preskrba s tokom v veliki meri odvisna ne samo od tega, koliko toka elektrarne proizvajajo, ampak tudi od tega, koliko tega toka morejo daljnovodi prenašati. Zato more pomanjkanju toka biti večkrat vzrok tudi pomanjkanje daljnovodov.
DOSEDANJE DELO:
V letih med obema svetovnima vojnama je takratna koroška clektridtetna družba (KAWAG) pričela z gradbo 20.000 voltnega daljnovoda. To omrežje visoke napetosti je nato med drugo svetovno vojno razširila „KELAG” še na nekatera nadaljna območja. Ta daljnovod povezuje danes večje število manjših in srednjih koroških elektrarn, ki se tako medsebojno podpirajo in pomagajo. Ker pa je zmogljivost vseh teh elektrarn za potrebe vedno večjega števila potrošnikov premala, dobiva to omrežje še dodatno velike množine toka iz avstrijskega zveznega omrežja. Koroško omrežje pa vodi nato tako zbrani tok do posameznih potrošnikov (predvsem industrijska podjetja) in v središča glavnih potrošnih okolišev električnega toka.
panogah kmetijstva, kakor so na primer vrtnarstvo, sadjarstvo, nekatere skoraj vrtnarske njivske kulture in pa živinoreja. Predpogoj uspeha v teh panogah gospo-darstva pa je dvoje:
1.	Večja in boljša strokovna izobrazba in
2.	skupno delo, to je zadružna povezanost malih kmečkih gospodarstev.
Seveda tudi še tako temeljito znanje in še tako dobro organizirano zadružništvo ne more in ne bo na enkrat odstranilo vseh težkoč pa tudi ne vseh slabih strani ma-lokmetijstva. Saj je na primer večkrat skupna uporaba na pr. sejalnice ali kosilnice že zaradi tega težko možna, ker bi hoteli vsi ob istem času sejati in kositi.
Kljub temu pa je le mogoče skupno obdelovanje s strojem vsaj do neke mere. Tako bi bilo gotovo mogoče vse njiive malih kmetov vsako leto enkrat v jeseni globoko preorati s skupnim motornim plugom. Vsa ostala dela bi mogli opraviti nato kmetje sami z lahko vprego. Tako bi bile njive boljše obdelane in vendar ne bi bila zato potrebna konjska vprega. Ne bi bilo več potrebno rediti konj, namesto teh bi mogel kmet rediti vsaj eno kravo več. Posledica tega bi bila: boljši in večji pridelki ter večja količina mleka.
Razen tega bi bilo treba resno premišljevati, katere vrste kulturnih rastlin bi bile posebno primerne za pridelovanje na malih kmetijah.
Končno pa bi bilo potrebno preskrbeti lastnikom malo-kmečkih gospodarstev večje možnosti postranskih zaslužkov. Ker lastno gospodarstvo ne nudi polne zaposlenosti ob vsakem času, tudi ne daje zadosti dohodkov vsem članom družine. Zato naj bi bila tem poverjena skrb za zadružne oziroma skupne kmetijske stroje, ki jih tudi ni treba oskrbovati celo leto. Na-daljno delno zaposlitev bi mogli najti člani malo-kmečkih družin v onih krajih, ki so bolj oddaljeni od prometnih zvez, v zbiralnicah mleka, v posnemalnicah in malih sirarnah, kjer je potrebna zaposlitev samo po nekaj ur na dan. Se nadalje bi mogli najti člani malo-kmečkih družin zaposlitev kot ižvežbani oskrbovalci sadnega drevja, mogli bi prevzeti zatiranje raznih rastlinskih bolezni in škodljivcev.
Iz vsega opisovanja sledi, da je naloga, ki jo imajo kmetijska zbornica, deželna in zvezna vlada pri reševanju vprašanja ohranitve in utrditve naših malih kmetij težka in je tudi ni mogoče rešiti za vse kraje po enotnem pravilu. Saj so gospodarske razmere različne skoraj za vsak okoliš, za vsak kraj in mogoče tudi za vsako kmetijo. Zato je tudi za vsak kraj in še skoraj za vsako kmetijo treba najti posebno rešitev.
Toda pravilna rešitev malo-kmetijskega vprašanja je za naše razmere in za naše kraje izredno važna in nujna. Zato pa je tudi naloga vlade in kmetijske zbornice, da posvetita temu vprašanju več pozornosti kakor pa dosedaj.
Nadalje preskrbuje to omrežje s tokom še večje število manjših transformatorskih postaj v podeželskih občinah. To pa pomeni ra zanesljivost obratovanja precejšnjo nevarnost. Ako nastane v eni ali drugi teh postaj kaka motnja, so izklopljeni naenkrat celi okoliši od preskrbe s tokom in so toliko časa brez toka, dokler ni motnja odpravljena. Razen tega pa to 20.000 voltno omrežje danes že nc more več povsod dovajati potrebne množine toka.
KAJ PA ZA BODOČE:
Ker torej 20.000 voltno omrežje nc zadostuje, je v načrtu v bodoče uporabljati to omrežje le kot razdeljevalno omrežje za preskrbo manjših transformatorskih postaj. Vse druge naloge — predvsem prenos energije na večje oddaljenosti — pa bo moral prevzeti novi daljnovod visoke napetosti, ki ga pa tudi Kelag nc more zgraditi v kratkem času. Začetek tega daljnovoda bo v velikem transformatorju v Gračah pri Beljaku. Od tu bo izpeljano omrežje v posamezne dele dežele. Za to potrebna dela so deloma že gotova deloma pa v teku. V spomladi bodo pričeli z gradnjo prvega odseka tega daljnovodnega omrežja, to je proga Grače (Beljak) — Spital na Dravi. Nato pa bodo to omrežje razširili na gornjo in spodnjo Dravsko dolino ter na Ziljsko dolino.
Z zgradbo tega omrežja visoke napetosti, bo dobila Koroška moderni daljnovod, ki bo zadostoval pozmogljivostiinzanesljivostidolgo vrsto let ter bo tako koristil celotnemu gospodarstvu dežele pa tudi vsakemu posameznemu potrošniku toka.
Kratke zanimivosti
NOVA JUGOSLOVANSKA LADJA
V ladjedelnicah „3. maj” na Reki so zgladili in spustili v morje 4.200 tonsko ladjo „Avala”. To je največja ladja, ki so jo doslej zgradili in peta ladja za prekomorski promet, zgrajena po vojni v ladjedelnicah na Reki. — Nova ladja je 117 m dolga in doseže hitrost 15.5 morskih milj na uro (L morska milja je 1852 m). V istih ladjedelnicah gradijo še dve ladji enakega tipa, gradnja nadaljnjih treh ladij pa je v načrtu.
ERP-POMOC
Od začetka ERP-pomoči do 1. decembra lanskega leta je nakazalo 19 ameriških bank na račun te pomoči Avstriji vsoto 259,012.236 dolarjev. Vse države pa so prejele na račun ERP-pomoči vsoto 5 milijard in 400 tisoč dolarjev.
TURSKI PREMOG
Prvič v zgodovini se je zgodilo, da uporabljajo za kurjenje plavžov (visokih peči) v zapadni Evropi turški premog. Sama Francija je dobila pred kratkim 50.000 ton premoga iz Turčije in nadaljnje dobave so na poti. — S pomočjo ERP-kreditov so modernizirali in tako usposobili za večjo proizvodnjo turške premogovnike, od katerih največji je v Zonguldak-u.
ZAŠČITA TKANIN
Neka ameriška družba je izdelala novo kemično sredstvo, ki ščiti tkanine pred raznimi malimi organizmi, kot sta na primer rastlinska rja in snet ter tudi pred raznimi bakterijami. Novi izum bo zlasti važen pri izdelovanju zastorov, šotorov, nepremočljivih odej in drugih izdelkov, ki se uporabljajo na prostem. Nova kemikalija, ki je trenutno na razpolago samo še za poskuse, je svetlorumene barve, skoraj brez duha in prav nič ne draži človeškega telesa.
Nova prosojna plastična snov
Znanstveniki laboratorija ameriške komisije za atomsko energijo v Brookhavenu so ustvarili nov visokokakovosten plastičen material s tem, da so bombardirali določeno tekočino s „superžarki X”, ki so jih proizvedli z radioaktivnim kobaltom. Novi material je izredno podoben lucitu — ki je mogoče najbolj znana in uporabljena od sedajnih prosojnih umetnih smol, — ima pa še nadaljnje odlične lastnosti.
Lucit uporabljajo kot znano za izdelovanje prozornih letalskih oken. Druga zelo podobna snov je „plexiglas” — ki jo tudi izdelujejo v Ameriki — ki jo uporabljajo v velikem obsegu v avtomobilski industriji, ker je nezdrobljiva.
Brookhavenski laboratorij sicer ni objavil podrobnosti o načinu izdelovanja novega materiala, vendar se zdi, da bodo lahko novi material uporabljali na najrazličnejših področjih.
PROTI PORODNIM BOLEČINAM
„New York State Journal o£ Medicine” poroča, da je med vsemi do sedaj odkritimi blažilnimi sredstvi proti bolečinam novo zdravilo, nisentilhidroklorat, najuspešnejše.
Dr Harry Laforge, ki je napravil poskuse s tisoč ženami v starosti od 17 do 42 let, poroča, da je novo anestetično sredstvo »dokončno odstranilo bolečine in strah pred porodom” in da je popolnoma neškodljivo tako za porodnico kot za novorojenčka. „Naš utis je bil tudi — nadaljuje dr. Laforge — da je nisentil skrajšal trajanje porodnih bolečin.”
Dr. Laforge pripominja, da povzroča zdravilo sicer pri porodnici zaspanost in mlahavost, da pa v splošnem ne vpliva na njeno bistrost duha. Pqjodnice večinoma lahko zaspijo, a se lahko zbudijo, ne tožijo pa o nikakih bolečinah. Nekatere se spominjajo samo na par minut bolečin tik pred porodom. Skupno z nisentilom uporabljajo isocin, drugo učinkovito anestetično sredstvo.
NAŠE TELO
Naše telo se pri delu najmanj utrudi ob temperaturi med 20 in 21.7 stopinj Cel-zija.
NOVO ZDRAVILO PROTI DAVICI
V Angliji delajo zdravniške poizkuse z novim zdravilnim sredstvom proti di.vici. Zdravnik Charles James je dosegel presenetljive uspehe pri zdravljenju otroške davke in ošpic z novim preparatom „Gamma Globulin”. O tem novem načinu zdravljenja govori omenjeni zdravnik James v razpravi, ki je izšla te dni.
Elektrifikacija - pogoj gospod, napredka
fptt l vicu ml JCamikuvi
(Nadaljevanje s 5. strani)
poti mnogo prezgodaj umrlega Petra An-derwald-a na farno pokopališče v št. Uju. Pokojni je bil star šele 53 let in je podlegel zavratni bolezni kljub vsej postrežbi in kljub večmesečnemu zdravljenju v bolnici.
Bil je mož, ki se je ravnal po Slomškovem načelu: „Sv. vera mu je bila luč in materni jezik mu je bil ključ do življenjskega pojmovanja”. Tako veliko število pogrebcev, in to predvsem moških, le redkokrat vidi št. Ilj. — Ob odprtem grobu je pokojnika g. župnik stavil vsem moškim, zlasti gospodarjem in očetom za vzgled. Pokojnik si je postavil novo hišo, nov hlev, nov skedenj. Pri vsej pridnosti in delavnosti pa ni nikdar delal ob nedeljah. In ako ni bilo ob slabem vremenu v cerkev drugega, je bil prav gotovo Hvajnik. Poznan je bil daleč naokoli, saj so na pr. ob košnji hodili ljudje po vile in grablje k njemu od vseh strani. Pri svoji delavnosti in v svojih načelih je bil neomajen in bi mogel o njem reči s pesnikom: „Podrl se domu steber je krepak”.
Bil je v tem oziru tudi vzgled mnogim sosedom in ni nemala njegova zasluga, da Klopce dajo pri vsakih volitvah največ ■slovenskih glasov. Naj bi ostal ta duh na Hvajnikovem domu vedno, naj bi bil sosedom vzpodbuda, da bi se še vedno moglo reči: »Spomin njegov živi med nami, k delu n^s budi in drami”. Ti, dragi Peter, počivaj mirno v domači zemlji, v gomili očetovi, mi pa ti bomo ohranili hvaležen spomin. Preostalim, ženi in trem hčerkam, naše iskreno sožalje!
MOHLIČE
V	cvetu svoje mladosti, v 29. letu je umrla Kajžrova Miccj v Podkrinju. Poročila se je k Pongracu v Goriče, kateremu zapušča dva otročička.
Pogreba na kvatrni ponedeljek se je udeležilo ljudi, kakor v Mohličah le malokdaj. Bila pa je pokojna tudi znana in priljubljena v vsej okolici. Sonce v fari so jo imenovali g. župnik v poslovitvenem nagovoru. Bila je prava hčerka vedno nasmejane Metnikarjeve Tončke. Blag ji spomin in večni mir, zaostalim naše prisrčno sožalje! '
SELE
V	decembru smo imeli v farnem domu dve zelo posrečeni verski prireditvi. Dne 8. decembra proslavo na čast Brezmadežni,
na Štefanovo pa slov. Božič v pesmi in prizorih.
• Marijanska proslava nam je najprej predočila skrivnosti veselega rožnega venca, vse po besedilu evangelija, prvo, tretjo in peto skrivnost, pa tudi na odru z igro. Na-vrh sta stopila pred kapelico Matere božje fant in dekle v narodni noši, se ji posvetila in prosila, naj ju še naprej čuva v boju za čistost, vero in dom. Prosila sta zase in za vso mladino. Ljudsko petje je spremljalo in zaključilo Marijansko prireditev.
Božičevanje na Štefanovo je privabilo toliko ljudi, da je bila - dvorana nabito polna in nikomur ni bilo žal, da je prišel gledat in poslušat. Celo godci v bližnji gostilni so morali utihniti, ker med predstavo ni bilo plesalcev. V začetku je zapel moški zbor tri lepe svetne pesmi, zatem cerkveni zbor nekaj božičnih. Sledila je nato igra Slovenski božič, štirje božični prizori: Jožef in Marija iščeta prenočišča, Jožef in Marija prideta v hlevček, angel oznani pastirjem Odrešenikovo rojstvo, otroci in pastirji pred jaslicami — je zbor pod vodstvom g. kaplana Ropasa povezal s petjem starih božičnih pesmi. Tudi na odru so igralci besedilo peli. Častitljivi Jožef s polnim mehkim tenorjem, ljubka Marija s čistim sopranom, nevljudni gostilničar in žena z basom, oziroma z altom, angel, pastirji ob ognju in potem pri jaslicah, so nastopali tako dostojanstveno in naravno, tako pristno preprosto, da so betlehemski dogodki kar zaživeli pred nami. Občinstvo je pazljivo in mirno sledilo prizorom na odru in zborovemu petju. Otrokom in odraslim je ta božična pevana zgodba nudila mnogo bogatega duhovnega užitka. To je bila prva prireditev te vrste in je pokazala, kako naše ljudstvo ljubi petje, si želi zdrave duhovne hrane, pa tudi, koliko talentov je skritih v naši mladini.
Lepo božičnico so imeli na božični popoldan na Zg. Kotu pri Maleju. Tam so otroci deklamirali, peli in uprizorili dve igrici tako ljubko, da so številni gledalci bih polni hvale. Vse to je požrtvovalno organizirala in vodila gospa Pepca Ogris, kateri se hvaležni Kočani zahvaljujejo.
Al. V.
KLANČE
V Klančah smo sedaj prav pridni. Elektriko smo dobili, ki nas je dosti stala. Glavno je, da jo imamo in vsak bo že nekako plačal. A poskrbeti moramo pa tudi za na-
šo cerkev. Zato bo treba spet denarja. V to svrho je cerkveni odbor sklenil napraviti prireditev, katere dobiček bo šel za luč v cerkvi.
Na Štefanovo so se naši domači igralci postavili z lepo uspelo igro in tamburaši so nam zasvirali vsem v veselje. Kot so gospod župnik rekli v svojem govoru, da smo lahko veseli ob pravem času, na to ima človek pravico. In tako smo tudi na Štefanovo ta nasvet izpolnili in pri Rupicu ni manjkalo vesele družbe, posebno še, ko smo opazili, da imamo med seboj Šentjanže, ki so se ob tej priliki pač morali skazati.
IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllillll
Cerkveni prispevki
»JAVEN POZIV’
Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za četrto četrtletje 1951 (zaključeno 1. decembra 1951) se niso plačali, pozivamo, da v opominjcvalncm roku treh tednov, ki se začne 1. januarja 1952, brez nadaljnega poziva plačajo svoj prispevek do 21. januarja 1952 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in da pokažejo ob enem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz. — Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki se mora plačati in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno varstvo in imajo pravico, da zaračunajo pobiralno pristojbino 1 šilinga.
FINANČNA ZBORNICA KRŠKE ŠKOFIJE, Celovec, Mariannengasse 2.
Finančna zbornica krške školije vošči vsem katoličanom, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, veselo novo leto in obilo božjega blagoslova.
Dragi reševalci!
V današnji številki vam povemo le del lepih nagrad, katere smo posredovali pri tvrdkah, katerih naslove boste rešili v križanki.
1.	Zaboj steklenic piva (24) — darilo pivovarne Schleppe.
2.	Damsko spodnje krilo — darilo tvrdke Formanek — Beljak.
3.	Torta — darilo slaščičarna Liebhart — Celovec, St.-Veiter-Strasse.
4.	Steklenica likerja — darilo tvrdke Brunner — Celovec.
Hristos se rodi o uj srečno novo leto želi vsem pravoslavnim bratom
ck. Madut Sava Jčathtig.
branilec, pripuščen pri francoskih sodiščih v Avstriji in sodni prevajalec za vse slovanske jezike in za francoski, .italijanski, španski, furlanski, nemški in angleški jezik BREGENZ — Vorarlberg, Riedcrgasse 8.
Slovenski pravopis Prešernov aibum
Gotovo najlepše darilo ob vsaki priliki. Naročite takoj pri upravi »Našega tednika”.
Izšel je lep Stenski koledar »Našega tednika”; izvod po 1 šiling. Naročila naslovite na „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26.
Ostanki po vsaki cent v trgovini Warmuth, Bcljak-Villach, samo še do vključno 7. januarja 1952.
RUTAR trgovina in gostilna Žitara vas, tel. 14
FRANCE RUTAR trgovina za elektrotehniko, kolesa, železnino, orodje, štedilnike, peči, sadje, šipe, barve, papir, šolske in pisarniške potrebščine.
Dobila vas, tel 20.
ANTON RUTAR trgovina St. Vid v Podjuni, tel. 1
ANGELA RUTAR trgovina Zgornje Libučc p. Pliberk
FRIEDRICH LUDWIGER pl, EICHFELS Celovec, Ebentalcr Strasse 36/1 Zastopstvo zvonov, vin (posebno mašnih) in zaloga paramentov
želi predvsem čč. duhovščini srečno novo leto 1952.
5.	Steklenica likerja — darilo tvrdke Brunner.
6.	Steklenica žganja — darilo tvrdke Brunner.
7.	Zavojček slaščic — darilo slaščičarne Liebhart.
8.	Steklenica vina — darilo tvrdke Brunner.
Ostale nagrade boste izvedeli v prihodnji številki. Rešitve je treba poslati do 25. januarja 1952.
Metod Turnšek
Zakopan božič
(Poglavje iz novele Junaki »Mrzle vode”.)
(Nadaljevanje)
Vsi štirje so začeli telovaditi. Pripogibali so se naprej in nazaj, na levo in desno, počepali in se dvigali, vrteli roke. V bledikaste obraze se je spet vračala rdeča barva.
„No, zdaj pa zares pojdem,” se je po desetminutni telovadbi prvi dvignil Foltej.
»Tudi meni je dovolj te vežbe. Saj nismo vojaki!” Tudi Lipeju je presedlo to vežbanje.
»Vendar bunker še ne bomo zaprli! Mora se do dobra prezračiti!” je odločil Peter.
Ko so se v prosti naravi osvežili ter stresli s smrek plazove snega, so se drug za drugim začeli pogrezati v svoj podzemeljski dom. Zadnji je ostal Hanzej. Ni se mu mudilo nazaj. Z odprtimi usti, z očmi in dušo je pil lepoto in dobroto božjega stvarstva. Ah, ko bi mogel biti ptič ali zajček, sploh katero koli živo bitje v svobodni prirodi, le človek — suženj ne! Pa da je vsaj tukaj v gori, v domačem kraju pod svobodno zemljo! Koliko selskih in drugih slovenskih fantov ta sveti večer, toži, se solzi po frontah, na Norveškem, v Rusiji! Koliko jih že krije trda, zmrzla ruša! In vse to ima na duši Hitler, prekleti Hitler...
Globoko spodaj se jc oglasil srdit pasji lajež. Hanzej je za hip onemel. Napeto je prisluhnil, če morda ne prihaja navzgor kakšna policijska ekspedicija...
»Ne, samo doli pri Kališniku, na mojem domu, je tak hrušč. Naj vrag vzame tistega hitlerjevca iz Kanalske doline in vso policijsko svojat s psi vred!” je Hanzej siknil skozi zobe. Koliko truda je vložil, da je od Kališnika odkupil in prevzel dom in ga preuredil. Zdaj pa se v njem šopiri tujec. Ves njegov pridelek, živino in stroje ima pritepeni priseljenec, on pa se mora potikati po gozdu kot preganjana zver. Mogel bi imeti že ljubo ženo in otroke. Nocoj, na sveti večer bi mogel z družino kaditi in kropiti okrog doma in po shrambah, pa mu je vse pre-vrgel Hitler. Tisti njegovi oholi gestapovski petelini sc sedaj repenčijo na njegovi domačiji in skrunijo dom ... Škrtnil je z zobmi, še zakleti je hotel, pa se je nad Košuto popeljala zvezda ... Pogled se mu je u jel v ono stran, oči so objele zvezdnato nebo. Toliko drobnih nebeških lučic že miglja... Ah tako lepa noč! Hanzej bi stal in stal in Strmel v zvezdnato svetovje .. • Čemu je prav ta zemeljski
planet tako preklet, poln krivic in gorja, vojska... Slednjič se je mladi Kališnikov gospodar le malce pomiril. Zamahnil je z roko in si dejal:
»Saj ne bo večno ta vojska... So bile in so minile, nebo in svet sta pa ostala!” Obšlo ga je radostnejše razpoloženje. Ob nebesnih zvezdah se mu je sprožila celo melodija božične pesmi o božičnih zvezdicah. Takoj pojde nazaj v bunker in zapeli jo bodo ...
Peter je Hanzeju, ko je bil že do pasu v bunkerju, naročil, naj se močno stegne na desno do bližnje smreke in jo krepko potrese, da bo s plazom skrbno zabrisal sleherno sled za seboj. Na levo stran pa naj pazi, da ne bo podrl ali zasul votlega smrekovega parobka, ki jim služi za dimnik in ventilator. Hanzej je storil po naročilu. Pokrov je pravilno padel na svoje mešito in zaprl bunker. Vitka smrečica, ki je rasla sredi pokrova, se je samo malce stresla. Nikjer ni bilo niti najmanjše sledi, nobene gazi k bunkerju. Divja goščava vse okrog je bila nedotaknjena. Peter, poveljnik bunkerja, bi tudi za ves svet ne dovolil, da bi kdo eno samo vejico odlomil ali tam okrog kaj klestil.
»Fantje, zdaj pa bomo kakšno zapeli! Bolj privij le-ščerbo, Lipej!” je ob vstopu v bunker silil Hanzej.
»Res, zapojmo!” je pristal Peter. »Še svečki pri jaslicah prižgi, Lipej!” je naročal Peter.
V desnem kotu bunkerja, ki je bil le štiri metre dolg in tri širok in dobra dva metra visok in ob dveh straneh obdan z enonadstropnimi pogradi, udobnimi ležišči, so fantje pod sveto razpelo, narejeno v bunkerju, postavili in pritrdili jaslice. V dolgem adventu so jih vsi štirje skrbno pripravljali. Peter je prevzel gradnjo hlevčka. Vse je izdelal, kar spada k hlevu. Nad njim je zgradil še koroški dom, takšen, po kakršnem je sam koprnel. Hanzej se je trudil z živinčeti, z osličkom in voličkom. Pri voličku je venomer mislil na svojega izgubljenega Prama. Srce mu ni dalo miru, dokler še ni upodobil še svojega iskrega konja Hidrana, ah, Hidrana, s katerim se sedaj vozari pritepeni Kanalčan. Foltej in Lipej sta ob betlehemski stajici pritrdila trop ovac. O da, bi jih kdaj še pasla! Malo poprej so jih pritrdili gor v kot.
Lipej je skočil s pograda, privil luč in prižgal še svečki pri jaslicah. Hlevček se je osvetlil, sv. Družina, ki ji je Peter posvetil največ ljubezni, je bila izredflo ljubka. Sv. Jožef jc bil podoben Lužnikovemu očetu, Marija pa najmlajši sestri Lužnikovih bratov. Dete v jaslicah je dvigalo glavico, kot da je polno skrbi za svoje najdražje.
Fantje-skrivači so zrli v svoje delo, zaživeli so se v bet-
lehemsko skrivnost. Z ganotjem so doživeli, morda prvič v življenju, trpko dejstvo, da je Bog Sin, z Očetom in Svetim Duhom sostvarnik vesoljstva, bil rojen v bedi, med golimi stenami, tujec na zemlji, ki je njegova... Njihova usoda, skrivanje v temačnem podzemlju, se jim je ta trenutek zazdelo lažje, znosnejše...
»Tudi kropiti in kaditi bi morali nocoj po svojem domu!” se je spomnil Peter.
»In poprtnike bi morali naložiti na mizo in pod njo vse hišno in gospodinjsko orodje!” je dostavil Hanzej.
»Hm, poprtnike.” še Bog, da smo danes namesto treh spekli enega! Upam, da se je s hruševimi krhlji le obnesel!” je pomodroval Foltej, ki je bil prevzel krušno peko.
»Pa daj, odreži kraj ček, da bomo videli, kakšen jel Tudi k jaslicam ga priložimo za božji žegen!” je naročil Peter.
Ko je Foltej prerezal hleb, je prijetno zadišalo po sveži peki. S pobožnostjo je položil košček k sv. Družini. Hanzej je dejal:
»Daj, dobri Bog, da bi nam ta božji dar nikoli ne zmanjkal! Žebrajmo, fantje! Oče naš, kateri si v nebesih ...”
Vsi so za Hanzejem molili zbrano in iz srca.
»Žebrajmo tudi za našega dragega očeta in ljubo mater, ki sta nam mladim rezala kruh! Pa še za naše ljube sestre!’ Oče naš...”
Molili so. Besede so drhtele, na oči so jim privrele solze ... Očetovo in materino obličje, obrazi ljubih sestra so jim stopili pred trpko dušo.
»Še za vso slovensko domovino, za vse slovenske ljudi, kjer koli jih tare gorje! Oče naš...”
Polni ginjenja so fantje v duhu obiskali znanec, po frontah na Norveškem in v Rusiji, trpine po taboriščih in ječah, toliko izgnancev. Iz srca je vrela prošnja, naj bi se dobri nebeški Oče ozrl na vse rane krvavečega naroda __
»Veste kaj,” je po molitvi povzel besedo Hanzej, »trdno verujem, da bo krivica nad našim narodom kaznovana... Ponižani bodo sovražniki našega naroda... Kot pastirjem na betlehemskih poljanih bo tudi nam oznanjena velika radost... Tudi nam bodo svetile še srečne zvezdel Zapojmo, fantje, tisto o zvezdah!”
Začel je in vsi za njim so v pesem izlivali svojo dušo.
»Glej, zvezdice božje migljajo lepo ...
odprto široko je, sveto nebo ...”
(Dalje prihodnjič)
Sfovctodte oddate i/ cadtu
CELOVEC (val 417.2 m)
Oddaje vsak dan od I4.!i0 do 15.00, ob sobotah od 9.00 do 9.30, ob nedeljah in pramikih od 7.15 do 7.45, v torek in izmenoma vsak drugi četrtek in soboto tudi od 18.30—19.00 ure. — Poročila pri vsaki popoldanski oddaji.
6.	januarja: Božične pesmi. — Verski govor.
7.	januarja: Teden in mi. — Skladatelj Anton
Lajovic.
8.	januarja: Zdravnik. — Glasba.
Zvečer: Slovenska narodna pesem (II. del).
9.	januarja: Kmečka gospodinja in gospodar.
10.	januarja: Slike iz narave (za mladino).
Zvečer: Nagoni (zvočna igra).
11.	januarja: Komentarji. -- Zanimivosti.
12.	januarja: Iz slov. literature (Ivan Tavčar).
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Oddaje vsak dan od 5. do 7., od 12. do 15.30 in od 18. do 24. ure, ob nedeljah od 6.30 do 24. ure. — Gospodinjski nasveti vsak torek in petek med glasbenim sporedom od 6.15 do 7. ure, ob torkih tudi ob 13.50. — Kmetijski nasveti ob nedeljah ob 16.50 — Kulturni pregled ob četrtkih ob 14.15 -Zanimivosti iz zdravstva in prirode ob sredah ob 19.40 in ob petkih ob 14.15 - Prireditelji slovenskih narodnih pesmi ob petkih ob 18.00 — Vsak dan ob 22.80 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
4.	jan. ob 13.00 Iz znanosti in tehnike
14.30	operetne melodije
18.00 umetne in narodne pesmi 20.15 obilčimo Belo Krajino
5.	jan. ob 17.10 Igra Kmečki trio
18.30	hrvatska narodna glasba.
„Hlia malaga člc-atca" dobavlja najugodnajta radio.aoarata, alaktro-matar!a[
RADIO SCHMIDT
Celovec-Klagenfurt, Bahnhotstr. 22
GLEDALIŠČE
Začetek ob 20- uri
4.	I. „Martha”, romantično-komična opera (prvič)
5.	I. „Der Talisman”, burka
6.	I. „Martha”
Ure in poročne prstane
prodajam po najnižjih cenah ali zame n j a m za staro zlato in srebro
F#URAR
CELOVEC • KLAGENFURT, Burggasse 8.
sssss KINO =
CELOVEC - KLAGENFURT
STADTTHEATER
Predstave ob 16. in 18. uri, v ponedeljek tudi ob 20. uri.
Od 4.—10. I. „Gott braucht Menschen”
Od 10.—17. I. „Maria Theresia”
Brechte
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30
Do 7. L „Wicn tanzt”
Od 8.—10. I. „Episode”
Od 11.—17. I. ..Hochst gelahrlich”
BELJAK - V1LLACH
BAHN HOFLICHTSPIELL
Predstave ob 12., H., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri.
Oti 4.—7- L „Der Richter von Colorado”
Od 8.—10. I. „Eiitgleist”
HALI OGLASI
Radi vrnitve iz Beograda na svoj rodni dom na Koroškem prodam ali zamenjam za enakovredno posestvo na Koroškem svojo, leta 1923 solidno zidano enonadstropno hišo v Beogradu, v prometni Radniški ul. broj 72. Hiša ima prostorno klet, prostor za trgovino in 20 prostorov za stanovanje. Hiša je oddaljena 50 metrov od tramvajske postaje Beograd —Čukarica. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Janežič, Rute, p. Maria Elend im R. ali pa na naslov mojih sinov: Janko in Hugo Janežič, Beograd, Banova ulica 1.
Izvežban kmetijski in gozdarski delavec (tudi na žagi),^ poročen, z enim otrokom, star 47 let, zeli službo na južnem Koroškem. Vzamem v najem tudi malo posestvo. — Ponudbe na upravo lista.
URADNE OBJAVE
Spremembe davčnega zakona.
Novoletna
nagradna križanka
Dne 17. decembra 1951 je sprejel državni zbor spremembe davčnega zakona, ki so v glavnem:
X.
Izračunavanje uslužbcnskega davka (Lohnsteuer) za izplačilne termine, ki nehajo po 31. dec 1951.
Za te izplačilne termine bo izdana uradna preglednica po stanju z dnem 1. januarja 1952. Dokler tc preglednice le ni, je davku podvrženi zaslužek zmanjšati za:
1.	dolžne zneske za zakonito socialno zavarovanje, najmanj pa za 65 šil. mesečno, 15 šil. tedensko, 2.50 šil. dnevno,
2.	dolžne zneske za zakonita javno-pravna zastopstva (doklade za delavsko zbornico, za pomočnike - zakon z dne 1.3.1950, BGB1. .št. 87),
3.	prispevek za gradbo stanovanj v smislu tozadevnega zakona z dne 17. dec. 1951,
4.	morebitne zneske, ki so vpisani kot davka
prosti na izkaznici za uslužbenski davek za leto 1952/53,
5.	prosti znesek za kmečke delavce, ki je (v šil.):
dav&ra skupina L dav. sk. II. in III.
dnevno	5—	7.50
tedensko	30.-	45.-
mesečno	130,-	195.-
letno	1.560.-	2.340,-
Dosedanjega zneska (91 šil. mesečno, 21 šil. tedensko ali 3.50 šil. tedensko) ni več treba odtegovati), ker je že v novi razpredelnici vsebovan.
Stanovanjski prispevek v smislu z dne 21. 9. 1951 (30 šil. mesečno), prispevek za otroke in drugi davka prosti prejemki niso vsebovani v neobdavčljivem zaslužku in jih zato ni odtegniti od neobdavčljivega zaslužka.
II.
Trosti zneski pri dohodnini (uslužbenski davek).
1.	Prosti zneski za one, ki imajo uradne izkaze in
za one, za katere velja zakon o preskrbi žrtev, so s L januarjem 1952 zvišani na (v šil.): dnevno	tedensko	mesečno	letno
14.-	84,-	364.-	4.368.-
2.	Davčnim obveznikom, katerih stanovanje je zaplenila zasedbena oblast, bodo priznani pavšalni zneski, katerih višina se ravna po tem, ali je za zaplenitev priznana odškodnina in po tem, ali jc bilo stanovanjc opremljeno.
3.	Dokazani izdatki iz let 1945 do 1951 za popravo škode po bombardiranju in druge vojne škode, kateri izdatki pa doslej še niso bili uveljavljeni, bodo v letu 1952 upoštevani prt bdmerf dbhodnine do največ 10.000 šil.
Delojemalcem bodo ti prosti zneski vpisani v izkaznico o usluzbenskem davku za leto 1952/53 in velja od L januarja 1953, ako so tozadevni predlogi pri pristojnem finančnem uradu najkasneje do 30. aprila 1952,
III.
Božični dodatki
Dodatki, ki jih dobijo delojemalci v času od 1 novembra do 15. januarja naslednjega leta poleg redne plače, ne podležijo dohodnini (uslužb. davku), ako ne presegajo skupno 700 šil.
IV.
Letna izravnava za leto 1951
Letno izravnavo jc mogoče priznati' za koled. leto 1952 le na prošnjo in v slučaju, da je razlika med dejanskim uslužbenskim davkom in med davkom, izračunanim na podlagi letne izravnave, vsaj 5% rednega uslužbenskega davka.
V.
Dodatki za nedeljsko, praznično in nočno delo
Ti dodatki so po novih predpisih dovoljeni le pri onih delojemalcih, katerih davku podvrženi prejemki za normalni delovni čas ne presegajo letnih 46.800 šil.
VI.
Ugodnosti za zdravnike in živinozdravnikc
Ta ugodnost jc razširjena tudi na nabavo jcep-avtomobilov.
VIL
Od I. januarja 1952 ne velja več olajšava za delojemalce, ki so prekoračili 60. leto starosti.
VIII.
Prometni davek
Člen X. novega davčnega zakona vsebuje predvsem določila o dopolnitvi in razširitvi oprostitve plačila prometnega davka in o zavarovanju plačila prometnega davka pri izvozu pol- in gotovih izdelkov.
Pri tem je važno zlasti določilo, da je oproščena
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 in 8 naslov največje ljudske manufakturne trgovske hiše na Koroškem. Čitatclji jo bodo lahko uganili, ker je stalen gost v našem tedniku) 15 zdravilna rastlina; 16 „ljubim” v latinščini; 17 žensko krstno ime; 18 veznik; 19 ne vidi; 21 „go-spod” v turškem jeziku; 22 nova rastlina žitarica; 23 juridična beseda, ki pomeni ne-navzo&iost neke osebe na gotovem kraju; 26 luknja v zeml ji; 27 lep pogled; 28 trgovska hiša v Beljaku, ki je našim čitateljem znana po oglasih v našem listu in po svojih nizkih cenah; 29 srebro v nemščini; 30 nad-vse solidna in cenjena trgovina s preprogami v Beljaku; 32 opaž, zidna prevleka; 34 kratica za „mlajši”; 35 zemeljsko bogastvo; 38 nordijsko žensko ime; 39 kratica za rim-sko-katoliški; 41 rezultat; 43 igralna karta; 45 kratica za ruska podjetja v vzhodni Avstriji; 48 veznik; 49 veznik; 51 slaboumen; 52 trgovska hiša v Celovcu, poznana po svojih nizkih cenah in hitri postrežbi; 55 nadvse ugledna manufakturna trgovska hiša v centru Celovca, cenjena po svojih kvalitetnih izdelkih in bogati izbiri; 58 strast, nagnjenje; .60 del obraza; 63 angleški zuVianji hiiništer; 65 plačilni v kavarni;' 66 veznik; 67 športna obleka; 70 mohamedanski ženski stan; 71 poljska mera; 72 telesne poškodbe; 74 rastlinska slaščica; 77 odvodnica; 78 lunina sprememba; 79 skrajšano moško ime; 81 nasajen človek; 84 najstarejša pivovarna na Koroškem, ki ima tudi v Podgori svojo podružnico. „Dobro jutro, dober dan,... pivo vsaki dan”; 85 teža zaboja; 87 oblika vodne gladine 89 moderen aparat; 92 »naredi človeka"; 96 takoj; 98 svetopisemska oseba; 99 razdobje; 100 nemir, nerazpolo-ženje; 102 zlodej; 105 dva enaka soglasnika; 107 geslo, namen; 109 prižnica; 111 osebni zaimek; 112 osebni zaimek žen. spola; 114 dva enaka samoglasnika; 115 čitatelj; 117 čitatelj; 121 del naslova; 122 žensko ime; 124 nobeden ni izvzet; 125 peč, ognjišče; 126 kraj, znan po piramidah; 127 začetnici imena in priimka Josipa Stritarja; 128 prva ženska; 129 član evropske narodne skupnosti; 130a ploskovna mera; 132 konček kopnine; 133 trgovina perila v Beljaku, kjer tudi naši čitatelji radi dobro in poceni nakupujejo; 134 trgovina čevljev v Celovcu, Burggasse, odlična kvaliteta in lepa izdelava; 135 trgovina papirja in šolskih
prometnega davka odškodnina, ki jo plačujejo solastniki kmetijskih strojev za uporabo teh strojev v blagajno strojne skupnosti.
IX.
Prosti zneski za vloge pri premoženjskem davku
Dosedanji prosti znesek v višini 1.000 šil. jc povišan na 10.000 šil. Ta znesek pa je povišan na 20.000 šil., ako jc vsaj polovica tega zneska vloga oz. dobro-imetje, ki je vezano na odpovedni rok 6 ali več mesecev.
potrebščin v Celovcu na Bahnhofstrassc.
Navpično: 1 največja rastlina; 2 kratica za ..imperij”; 3 šesta in prva črka v abecedi; 4 hlod za sekanje; 5 gozdna rastlina; 7 mehaniziran človek; 6 ..prijatelj” v francoščini; 8 nemška reka; 9 znana beseda za posebnega človeka; 10 nebesa; 11 pritok spodnjega Rena; 12 lesna stavba; 13 priznana veletrgovina z vinom v Celovcu, dobavlja v splošno zadovoljstvo mnogim našim prijateljem; 14 vzpetina; 19 jeza; 20 angleški visoki naslov. 24 hiter umik; 25 žensko krstno ime; 27 poznan; 28 turško pokrivalo; 30 slaščičarna in kavarnica ter zajtrkovalnica v Celovcu, St.-Veiter Strasse, poznana predvsem birmanskim botrom in poželi; 31 kratica za oziroma; 33 travniška živalica; 36 del telesa; 37 največji italijanski pesnik; 39 grška črka; 40 trgovina z manufakturo, blagovi in šivalnimi predmeti, zelo priljubljena pri naših ljudeh, v Celovcu na 8.-Mai Strasse; 42 reka v Srbiji; 44 zimska padavina; 46 kraj pri Ljubljani; 47 stvetopisemska oseba; 48 veznik; 49 reka v Savinski dolini; 50 žito; 53 barva 56 nemška beseda za „zlo, nesrečo”; 57 prevajalec ..Tednikovega” podlistka; 58 tujka za „plašč”; 59 nova' država judo.v; 61 medvojna iznajdba proti podmornicam; 62 kai/or 16 vodoravno; 64 kratica za „na-rodna republika Slovenija”; 66 odpadek lesa; 68 barva; 69 dva enaka samoglasnika; 71 del obraza; 73 znana kratica na avtomobilih zasedbene oblasti; 75 vrsta pesnitve; 76 kratica za preseljeno osebo; 78 travniška žival; 80 zamisel; 82 prve tri črke; 83 kratica za „tcga leta”; 86 strupena žuželka z narobe črkami; 87 je slabo ali dobro; 88 skrajšano žensko ime; 90 posedujem; 91 zelenica v puščavi; 93 prva ženska; 94 prepir in ropot; 95 sleherni; 96 prihodnjik; 97 krvna cevka; 101 nudim, izročam; 103 nemška kratica za odpošiljatelja; 104 norveški skladatelj; 106 tovarna pohištva v Celovcu, lepe izložbe na St. Veiter Strasse, istotam zaloga, izdeluje kvalitetno za vsak okus in po zmernih cenah; 107 mi je znano; 108 rastlina za olje in predivo; ilO obrtniška organizacija iz preteklih dob; 112 maščoba; 113 osebna nikalnica; 116 kovina; 118 hiša čevljev v Beljaku z dvema prodajalnicama in veliko zalogo kakovostnih zimskih in športnih čevljev za vsak okus; 119 zabavne stavri, tudi prireditve; 120 nikalnica povdafjena; 121 predlog; 123 latinski pozdrav, tucii tovarna pohištva; 130 dva enaka glasova; 130a igralna karta; 131 konček kopnine.
. Svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno Novo leto želi manufakturna tvrdka
Krischke & Co.
Celovec—Klagenfurt, R.-Mai-Str. 3 in Neuer Platz 12.
M	SCll l6PPG"PIV0 fumodi
POZOR!
Slovemke plošče
za tu* in inozemstvo
Ob vsaki priliki najlepše darilo!
Sada je vrijeme (iz filma „Dama v hermelinu") •Serenada Opatije — Terezinka - Vozniki nam pripeljejo — Dekle prinesi mi vode-Dekle prinesi mi vode (Vokalni kvintet) — Pozdrav iz Havaja (havajske kitare) • Cigani svitajte -
Veselje na Gorenjskem • Slovenski dom — Nocoj je ena 1 uStna noč-Krojaček (Vaški kvintet) -Cej so tiste stezdice-Ste videli barona, Liepa ura sonce 'sije — Kmečki valček-Skoz vas — Alenka • Ljubljanski m w imet (na harmoniki) —
Njega ni-Od Celja do Žavca (Vokalni kvintet) — Valcer iz Bohcmy-Ruže s juga — Da bi jaz vedela • Za mal dnarja tnal muzike — Štajerski fantič • Dekle prinesi mi vode — Ti-Pi-Tin (foxtrot) — Meluzina (foxtrot) — Serenada iz baleta „Harlekiaovi milijoni - Serenada (ciganski orkeste.)
NaroCite takoj zaloga je majhna!
Uprava ..Nalaga tednika" v Celovcu Viktringer Ring 26
List izhaja s sak četrtek. Naroča se pod naslovom „Na5 tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. — Cena mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje. — Lastnik in izdajatel j Narodni svet koroških
Slovencev. - Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tisk: ..Carinthia”, Celovec, VSlkermarkter Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. - Poštni
čekovni urad štev. G9.79S.