18 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 19 PROJEKTNI TEDNI OBOGATIJO ŠOLSKI VSAKDAN / Mag. Petra Kunc, profesorica slovenščine in sociologije / Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne UVOD Kot profesorica slovenščine in sociolo- gije na Srednji šoli Ravne se že šesto leto srečujem s projektnimi tedni, s katerimi pa imam tako dobre kot slabe izkušnje, zato sem se odločila, da predstavim enega od projektnih tednov in analiziram projektno delo na Srednji šoli Ravne na Koroškem. V prihodnosti se nam napoveduje če- dalje več takega dela in bi bilo dobro ugotoviti, kaj je dobro in kaj slabo. Nekaj sodelavcev sem vprašala, kako potekajo projektni tedni, na katere pomanjkljivosti bi radi opozorili, kaj mislijo o motivaciji učiteljev in dijakov, kako poteka komunikacija med njimi, do kakšnih konfliktov prihaja, kako jih rešiti, kaj je dobro, kakšne predloge imajo ipd. Podrobneje bom opisala projektni teden na temo Solidarnost in odgovornost do živali. PROJEKTNO DELO (TEORETIČNA IZHODIŠČA) Uradna in strokovna definicija učenja (ISCED 1993) pravi: »Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretno- stih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev.« Marentič Požarnik (2003) razlaga, da do učenja pride na osnovi izkušenj, ob interakciji (sovplivanju) med človekom in njegovim fizikalnim ter socialnim okoljem. Ena od oblik učenja v šoli je projektno delo, ki lahko zelo obogati klasičen pouk, znanje, pridobljeno na ta način, pa bolj poglobljeno in traj- nejše. Marentič Požarnik (2003) pravi, da je kakovostno učenje tisto, ki dijaka celostno, miselno in čustveno aktivi- ra. Učenje je uspešnejše, če dijak do cilja pride s samostojnim iskanjem in razmišljanjem, s smiselnim dialogom v skupini, s postavljanjem in preizku- šanjem hipotez, in sicer na ta način, da je zanj osebno pomembno in vpeto v resnične življenjske okoliščine. Vse to lahko zagotovi projektno delo, kjer pouk ni več transmisija, kot razlaga aktivno učenje Marentič Požarnik, ampak živa transakcija – mnoštvo smiselnih interakcij med učiteljem in dijaki ter dijaki samimi – in končno transformacija – spreminjanje poj- movanj o svetu in tudi spreminjanje osebnosti. Projektno delo je zelo pomembno pri povezovanju teorije in prakse v po- klicnem in strokovnem izobraževanju, česar se na Srednji šoli Ravne še kako zavedamo, zato se vsako šolsko leto potrudimo, da izpeljemo dva projek- tna tedna. Temo vsakega projektne- ga tedna določimo na podlagi pobud učiteljev, ki skozi vsakdanje delo v šoli pridejo do idej, na katerem področju bi lahko povezali teorijo z vsakdanjim življenjem in kako. Vsak projekt je enkratna in časovno omejena organizacijska tvorba, ki ima svoj začetek in konec, ko so doseženi zastavljeni cilji (Atlagič idr. 2006). Pro- jektno delo je načeloma timsko, pri čemer imajo dijaki možnost naučiti se sodelovati z drugimi in se spoprije- mati z odpravljanjem sporov, ki se ob delu porajajo. Učitelj ima pri projek- tnem delu pomembno usmerjevalno in intervencijsko vlogo, ki zajema tudi pripravo na delo z dijaki in ustvarjanje čim boljše klime (Bahovec idr. 2007). Za projektno delo je značilno nasle- dnje (Bahovec idr. 2007): - vsebinsko-problemski pristop; - konkretnost tematike, življenj- skost; - ciljno usmerjena in načrtovana de- javnost s poudarkom na dejavnosti učencev; - upoštevanje interesov učencev, nji- hovih potreb in sposobnosti. Pri tem sta poudarjena izkušenjsko učenje in kooperativnost. Poznamo dva načina, kako lahko po- teka projektno delo (prav tam): - določitev ciljev, načrtovanje, izved- ba in utemeljitev ali - izbira ustreznega problema, sku- pno načrtovanje poti do rešitve problema, izvajanje posameznih nalog, ki izhajajo iz problema, in preverjanje rešitev problema. Faze, po katerih poteka projektno delo, so (Bahovec idr. 2007): - iniciativa, - zasnova projekta, - načrtovanje, - izvedba in - sklepna faza – predstavitev. Ko načrtujemo projektno delo, izhaja- mo iz ciljev izobraževalnega progra- ma. Prednost dajemo tistim ciljem, ki jih je mogoče najučinkoviteje do- segati. Pozornost je treba namenjati tako vsebinskim in procesnim ciljem kot tudi rezultatom. Cilji naj bi bili konkretni, dosegljivi, prilagodljivi, prepoznavni v aktivnostih, časovno opredeljeni in merljivi (Atlagič idr. 2006). Zelo pomembna faza je načr- tovanje projektnega dela, od njega so odvisni potek in rezultati celotnega procesa. Vloga dijakov je pri projek- tnem delu v primerjavi s klasičnim poukom močno spremenjena, saj mo- rajo opravljati tudi tiste dejavnosti, ki jih pri klasičnem pouku opravlja- jo le učitelji (Žužej 1991), pri tem pa moramo paziti, da nas ne zavedejo le interesi dijakov, saj moramo dose- či zastavljene učne cilje. Vsakemu je treba dodeliti vlogo, ki je v skladu z njegovimi osebnostnimi značilnostmi, znanjem in sposobnostmi, pri čemer se mora vsak posameznik zavedati od- govornosti, ki jo je s tem dobil (Atlagič idr. 2006). PROJEKTNI TEDEN NA TEMO SOLIDARNOST IN ODGOVORNOST DO ŽIVALI V šolskem letu imamo torej dva pro- jektna tedna. Šola v letnem delovnem načrtu določi, kdaj bo potekal posa- mezni projektni teden. Opisala bom, kako je potekal projektni teden na temo Solidarnost. Ime psa Tila Pasma škotski mejni ovčar (border collie) Izvor Škotska Življenjska doba 12–15 let Opis višina 55 cm, teža 22 kg, dovoljene so različne barve v kombinaciji z belo, pri čemer bela barva ne sme prevladovati; Tila je tribarvna: črno- rjavo-bela Značaj Tila je izredno živahna, z ogromno energije, nezaupljiva do tujcev, kar je prva značilnost te pasme, rada ima živali. Nasveti Najprimernejša je kmetija z možnostjo paše, primerna pa je tudi hiša z dovolj vrta ali stanovanje, le da moramo upoštevati, da potrebuje ta pasma veliko zaposlitve. Če ga ne zaposlimo mi, si bo našel delo sam, kar pa navadno ni v skladu z našimi željami. 18 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 19 PROJEKTNI TEDNI OBOGATIJO ŠOLSKI VSAKDAN / Mag. Petra Kunc, profesorica slovenščine in sociologije / Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne UVOD Kot profesorica slovenščine in sociolo- gije na Srednji šoli Ravne se že šesto leto srečujem s projektnimi tedni, s katerimi pa imam tako dobre kot slabe izkušnje, zato sem se odločila, da predstavim enega od projektnih tednov in analiziram projektno delo na Srednji šoli Ravne na Koroškem. V prihodnosti se nam napoveduje če- dalje več takega dela in bi bilo dobro ugotoviti, kaj je dobro in kaj slabo. Nekaj sodelavcev sem vprašala, kako potekajo projektni tedni, na katere pomanjkljivosti bi radi opozorili, kaj mislijo o motivaciji učiteljev in dijakov, kako poteka komunikacija med njimi, do kakšnih konfliktov prihaja, kako jih rešiti, kaj je dobro, kakšne predloge imajo ipd. Podrobneje bom opisala projektni teden na temo Solidarnost in odgovornost do živali. PROJEKTNO DELO (TEORETIČNA IZHODIŠČA) Uradna in strokovna definicija učenja (ISCED 1993) pravi: »Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretno- stih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev.« Marentič Požarnik (2003) razlaga, da do učenja pride na osnovi izkušenj, ob interakciji (sovplivanju) med človekom in njegovim fizikalnim ter socialnim okoljem. Ena od oblik učenja v šoli je projektno delo, ki lahko zelo obogati klasičen pouk, znanje, pridobljeno na ta način, pa bolj poglobljeno in traj- nejše. Marentič Požarnik (2003) pravi, da je kakovostno učenje tisto, ki dijaka celostno, miselno in čustveno aktivi- ra. Učenje je uspešnejše, če dijak do cilja pride s samostojnim iskanjem in razmišljanjem, s smiselnim dialogom v skupini, s postavljanjem in preizku- šanjem hipotez, in sicer na ta način, da je zanj osebno pomembno in vpeto v resnične življenjske okoliščine. Vse to lahko zagotovi projektno delo, kjer pouk ni več transmisija, kot razlaga aktivno učenje Marentič Požarnik, ampak živa transakcija – mnoštvo smiselnih interakcij med učiteljem in dijaki ter dijaki samimi – in končno transformacija – spreminjanje poj- movanj o svetu in tudi spreminjanje osebnosti. Projektno delo je zelo pomembno pri povezovanju teorije in prakse v po- klicnem in strokovnem izobraževanju, česar se na Srednji šoli Ravne še kako zavedamo, zato se vsako šolsko leto potrudimo, da izpeljemo dva projek- tna tedna. Temo vsakega projektne- ga tedna določimo na podlagi pobud učiteljev, ki skozi vsakdanje delo v šoli pridejo do idej, na katerem področju bi lahko povezali teorijo z vsakdanjim življenjem in kako. Vsak projekt je enkratna in časovno omejena organizacijska tvorba, ki ima svoj začetek in konec, ko so doseženi zastavljeni cilji (Atlagič idr. 2006). Pro- jektno delo je načeloma timsko, pri čemer imajo dijaki možnost naučiti se sodelovati z drugimi in se spoprije- mati z odpravljanjem sporov, ki se ob delu porajajo. Učitelj ima pri projek- tnem delu pomembno usmerjevalno in intervencijsko vlogo, ki zajema tudi pripravo na delo z dijaki in ustvarjanje čim boljše klime (Bahovec idr. 2007). Za projektno delo je značilno nasle- dnje (Bahovec idr. 2007): - vsebinsko-problemski pristop; - konkretnost tematike, življenj- skost; - ciljno usmerjena in načrtovana de- javnost s poudarkom na dejavnosti učencev; - upoštevanje interesov učencev, nji- hovih potreb in sposobnosti. Pri tem sta poudarjena izkušenjsko učenje in kooperativnost. Poznamo dva načina, kako lahko po- teka projektno delo (prav tam): - določitev ciljev, načrtovanje, izved- ba in utemeljitev ali - izbira ustreznega problema, sku- pno načrtovanje poti do rešitve problema, izvajanje posameznih nalog, ki izhajajo iz problema, in preverjanje rešitev problema. Faze, po katerih poteka projektno delo, so (Bahovec idr. 2007): - iniciativa, - zasnova projekta, - načrtovanje, - izvedba in - sklepna faza – predstavitev. Ko načrtujemo projektno delo, izhaja- mo iz ciljev izobraževalnega progra- ma. Prednost dajemo tistim ciljem, ki jih je mogoče najučinkoviteje do- segati. Pozornost je treba namenjati tako vsebinskim in procesnim ciljem kot tudi rezultatom. Cilji naj bi bili konkretni, dosegljivi, prilagodljivi, prepoznavni v aktivnostih, časovno opredeljeni in merljivi (Atlagič idr. 2006). Zelo pomembna faza je načr- tovanje projektnega dela, od njega so odvisni potek in rezultati celotnega procesa. Vloga dijakov je pri projek- tnem delu v primerjavi s klasičnim poukom močno spremenjena, saj mo- rajo opravljati tudi tiste dejavnosti, ki jih pri klasičnem pouku opravlja- jo le učitelji (Žužej 1991), pri tem pa moramo paziti, da nas ne zavedejo le interesi dijakov, saj moramo dose- či zastavljene učne cilje. Vsakemu je treba dodeliti vlogo, ki je v skladu z njegovimi osebnostnimi značilnostmi, znanjem in sposobnostmi, pri čemer se mora vsak posameznik zavedati od- govornosti, ki jo je s tem dobil (Atlagič idr. 2006). PROJEKTNI TEDEN NA TEMO SOLIDARNOST IN ODGOVORNOST DO ŽIVALI V šolskem letu imamo torej dva pro- jektna tedna. Šola v letnem delovnem načrtu določi, kdaj bo potekal posa- mezni projektni teden. Opisala bom, kako je potekal projektni teden na temo Solidarnost. Ime psa Tila Pasma škotski mejni ovčar (border collie) Izvor Škotska Življenjska doba 12–15 let Opis višina 55 cm, teža 22 kg, dovoljene so različne barve v kombinaciji z belo, pri čemer bela barva ne sme prevladovati; Tila je tribarvna: črno- rjavo-bela Značaj Tila je izredno živahna, z ogromno energije, nezaupljiva do tujcev, kar je prva značilnost te pasme, rada ima živali. Nasveti Najprimernejša je kmetija z možnostjo paše, primerna pa je tudi hiša z dovolj vrta ali stanovanje, le da moramo upoštevati, da potrebuje ta pasma veliko zaposlitve. Če ga ne zaposlimo mi, si bo našel delo sam, kar pa navadno ni v skladu z našimi željami. 20 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 21 Kot mentorica sem prevzela skupino dvanajstih dijakov prvega letnika stroj- nih tehnikov, s katerimi smo se odloči- li, da bo naše projektno delo osredoto- čeno na solidarnost in odgovornost do živali, saj vsak dan slišimo ali beremo o tem, koliko živali potrebuje pomoč ali dom. Najprej smo se pogovorili o sami temi, vsak je povedal, kaj meni o tej problematiki, izmenjali smo si izkušnje, ki jih imamo na tem podro- čju, in naredili načrt dela. Dijaki so povzeli, da so psi že več tisoč let koristni in zvesti človekovi spremljevalci, ki so sčasoma prevze- li najrazličnejše naloge. Tudi danes človeku pomagajo pri številnih opra- vilih in ga spremljajo skozi mnoge ži- vljenjske preizkušnje. Za večino ljudi je odločilno, da je pes prijazen in da se v njegovi družbi dobro počutijo. Mnogi si psa omislijo, ker si želijo zabavnega, zvestega in pozornega družabnika. Člani družine so veseli, da jih ob vrnitvi domov prijazno poz- dravi njihov štirinožec, in uživajo, ko jim zvečer leže k nogam in jim dela družbo. Mnogim, ki bi se sicer premalo gibali, je pes dobrodošla sprememba, saj z njim preživijo marsikatero urico na prostem. Psi so nam v veselje in nam lahko ne- izmerno obogatijo življenje, v zameno za to pa ne pričakujejo plačila. Ljudje moramo zanje narediti le eno – z njimi moramo lepo ravnati. Cilji projektnega tedna na temo Solidar- nost in odgovornost do živali: - zavedati se, kako pomembna je soli- darnost in odgovornost do živali; - razvijati odnos do živali; - znati poiskati informacije s pomo- čjo različnih virov, ki so na voljo; - razvijati kulturo dela in pravilen odnos do njega; - razvijati kulturo poslušanja; - vklapljati se v civilno družbo (obisk Koroške osrednje knjižnice dr. Fran- ca Sušnika Ravne na Koroškem; obisk psov, ki jih poznamo); - sodelovati v vseh delovnih korakih, od zasnove, načrtovanja, sporazu- mevanja, uresničevanja do vredno- tenja rezultatov; - spoznavati delitev dela kot pogoj za uspešno opravljanje sestavljenih nalog; - se medpredmetno povezati s slo- venščino, biologijo, sociologijo in računalništvom; - poiskati, kje in kaj je v literaturi napisanega o psih; - izdelati knjigo Vse o psih; - izdelati elektronske prosojnice; - pripraviti govorni nastop. Potek projektnega dela PONEDELJEK: - pogovorili smo se o temi Solidar- nost in odgovornost do živali; - izmenjali smo predloge in ideje; - naredili smo načrt dela po dnevih; - razdelili smo si podteme; - oblikovali smo tabelo, s katero smo šli na teren; - na primeru smo pogledali, kako bomo izpolnili tabele; - oblikovali smo osnutek knjige; - začeli smo iskati podatke. Razdelili smo si podteme – podnaslove za našo knjigo z naslovom Vse o psih, in sicer: - Uvod; - Zgodovina psov; - Pasme; - Ko dobimo psa; - Zdravstveni nasveti in nega; - Prehrana; - Vzgoja psa; - 20 nasvetov za vzgojo psa; - Odgovoren pasji skrbnik; - Psi, ki jih poznamo in jih imamo radi. Na spletu so iskali gradivo za posa- mezno poglavje v knjigi. Ko so imeli gradivo zbrano, so vse po elektronski pošti poslali dijakoma, ki sta bila za- dolžena za oblikovanje knjige (kazalo, fotografije, tabele …). Prav tako smo določili, kdo bo oblikoval elektronske prosojnice in kdo bo obli- koval knjigo, pri tem smo upoštevali njihove želje in zmožnosti. Vsak po- sameznik prispeva svoj delež in s tem razvija pozitivno sliko o samem sebi. TOREK – delo na terenu : - fotografirali so pse iz svoje okolice; - zapisovali in zbirali so podatke o njih (za vsakega psa, ki so ga izbrali in obiskali, so izpolnili tabelo, ki smo jo oblikovali prejšnji dan). SREDA: - obiskali smo Koroško osrednjo knji- žnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem; - iskali so podatke; - pomagali so pri izdelavi knjige. ČETRTEK: - do konca smo oblikovali knjigo, jo pregledali in lektorirali; - izdelali so elektronske prosojnice; - pripravili so se na predstavitev. PETEK: - predstavili so delo naše skupi- ne drugim skupinam na sklepni prireditvi; - predstavili so našo knjigo. Na knjigo Vse o psih, kjer smo zbrali vse, kar naj bi vedeli, če želimo po- stati odgovoren skrbnik zadovoljne- ga psa, smo bili zelo ponosni, saj ima kar sedemdeset strani. Poleg koristnih podatkov so v njej tudi fotografije in osnovni podatki za posamezne pse iz naše okolice. V nadaljevanju sta dva primera, kako so dijaki za vsakega psa izpolnili tabelo in jih fotografirali. UGOTOVITVE IN SPOZNANJA Projektno delo je velik izziv tako za dijake kot tudi učitelje, daje jim veliko zadovoljstva in uspehi so vidnejši ali kot opiše Žužejeva (1991), da se pri projektnem delu odpre nepredvidljiva bogata paleta variant projektnega uč- nega dela in je nemogoče predvideti vsa spoznanja, znanja, vse vzgojne učinke, vsa nova ustvarjalna hotenja – nemogoče je predvideti vse notranje, čustvene in s tem v zvezi miselne pole- mike, veliko ustvarjalnost, ki se kaže v bogatejšem govornem in pisnem izra- žanju ter umetniškem ustvarjanju. Na ta način dela naj bi bil sprožen razvoj vseh dijakovih osebnostnih sposobno- sti na kognitivnem, psihomotoričnem, socialnem področju ob samoaktivnosti in notranji motivaciji. Ime psa Lady Pasma zlati prinašalec Izvor Anglija Življenjska doba 12–15 let Opis višina 55 cm, teža 35 kg, zlatorjave barve, lepo grajena Značaj Lady je živahna, pozorna, zelo prijazna in zaupljiva. Rada ima domačega mačka. Je vsestranski pes. Zelo dobro se razume z otroki. Je izjemno učljiva in predana. Nasveti Nujni so vsakodnevni sprehodi, rada ima družbo, odlično se obnese tudi v stanovanjih. 20 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 21 Kot mentorica sem prevzela skupino dvanajstih dijakov prvega letnika stroj- nih tehnikov, s katerimi smo se odloči- li, da bo naše projektno delo osredoto- čeno na solidarnost in odgovornost do živali, saj vsak dan slišimo ali beremo o tem, koliko živali potrebuje pomoč ali dom. Najprej smo se pogovorili o sami temi, vsak je povedal, kaj meni o tej problematiki, izmenjali smo si izkušnje, ki jih imamo na tem podro- čju, in naredili načrt dela. Dijaki so povzeli, da so psi že več tisoč let koristni in zvesti človekovi spremljevalci, ki so sčasoma prevze- li najrazličnejše naloge. Tudi danes človeku pomagajo pri številnih opra- vilih in ga spremljajo skozi mnoge ži- vljenjske preizkušnje. Za večino ljudi je odločilno, da je pes prijazen in da se v njegovi družbi dobro počutijo. Mnogi si psa omislijo, ker si želijo zabavnega, zvestega in pozornega družabnika. Člani družine so veseli, da jih ob vrnitvi domov prijazno poz- dravi njihov štirinožec, in uživajo, ko jim zvečer leže k nogam in jim dela družbo. Mnogim, ki bi se sicer premalo gibali, je pes dobrodošla sprememba, saj z njim preživijo marsikatero urico na prostem. Psi so nam v veselje in nam lahko ne- izmerno obogatijo življenje, v zameno za to pa ne pričakujejo plačila. Ljudje moramo zanje narediti le eno – z njimi moramo lepo ravnati. Cilji projektnega tedna na temo Solidar- nost in odgovornost do živali: - zavedati se, kako pomembna je soli- darnost in odgovornost do živali; - razvijati odnos do živali; - znati poiskati informacije s pomo- čjo različnih virov, ki so na voljo; - razvijati kulturo dela in pravilen odnos do njega; - razvijati kulturo poslušanja; - vklapljati se v civilno družbo (obisk Koroške osrednje knjižnice dr. Fran- ca Sušnika Ravne na Koroškem; obisk psov, ki jih poznamo); - sodelovati v vseh delovnih korakih, od zasnove, načrtovanja, sporazu- mevanja, uresničevanja do vredno- tenja rezultatov; - spoznavati delitev dela kot pogoj za uspešno opravljanje sestavljenih nalog; - se medpredmetno povezati s slo- venščino, biologijo, sociologijo in računalništvom; - poiskati, kje in kaj je v literaturi napisanega o psih; - izdelati knjigo Vse o psih; - izdelati elektronske prosojnice; - pripraviti govorni nastop. Potek projektnega dela PONEDELJEK: - pogovorili smo se o temi Solidar- nost in odgovornost do živali; - izmenjali smo predloge in ideje; - naredili smo načrt dela po dnevih; - razdelili smo si podteme; - oblikovali smo tabelo, s katero smo šli na teren; - na primeru smo pogledali, kako bomo izpolnili tabele; - oblikovali smo osnutek knjige; - začeli smo iskati podatke. Razdelili smo si podteme – podnaslove za našo knjigo z naslovom Vse o psih, in sicer: - Uvod; - Zgodovina psov; - Pasme; - Ko dobimo psa; - Zdravstveni nasveti in nega; - Prehrana; - Vzgoja psa; - 20 nasvetov za vzgojo psa; - Odgovoren pasji skrbnik; - Psi, ki jih poznamo in jih imamo radi. Na spletu so iskali gradivo za posa- mezno poglavje v knjigi. Ko so imeli gradivo zbrano, so vse po elektronski pošti poslali dijakoma, ki sta bila za- dolžena za oblikovanje knjige (kazalo, fotografije, tabele …). Prav tako smo določili, kdo bo oblikoval elektronske prosojnice in kdo bo obli- koval knjigo, pri tem smo upoštevali njihove želje in zmožnosti. Vsak po- sameznik prispeva svoj delež in s tem razvija pozitivno sliko o samem sebi. TOREK – delo na terenu : - fotografirali so pse iz svoje okolice; - zapisovali in zbirali so podatke o njih (za vsakega psa, ki so ga izbrali in obiskali, so izpolnili tabelo, ki smo jo oblikovali prejšnji dan). SREDA: - obiskali smo Koroško osrednjo knji- žnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem; - iskali so podatke; - pomagali so pri izdelavi knjige. ČETRTEK: - do konca smo oblikovali knjigo, jo pregledali in lektorirali; - izdelali so elektronske prosojnice; - pripravili so se na predstavitev. PETEK: - predstavili so delo naše skupi- ne drugim skupinam na sklepni prireditvi; - predstavili so našo knjigo. Na knjigo Vse o psih, kjer smo zbrali vse, kar naj bi vedeli, če želimo po- stati odgovoren skrbnik zadovoljne- ga psa, smo bili zelo ponosni, saj ima kar sedemdeset strani. Poleg koristnih podatkov so v njej tudi fotografije in osnovni podatki za posamezne pse iz naše okolice. V nadaljevanju sta dva primera, kako so dijaki za vsakega psa izpolnili tabelo in jih fotografirali. UGOTOVITVE IN SPOZNANJA Projektno delo je velik izziv tako za dijake kot tudi učitelje, daje jim veliko zadovoljstva in uspehi so vidnejši ali kot opiše Žužejeva (1991), da se pri projektnem delu odpre nepredvidljiva bogata paleta variant projektnega uč- nega dela in je nemogoče predvideti vsa spoznanja, znanja, vse vzgojne učinke, vsa nova ustvarjalna hotenja – nemogoče je predvideti vse notranje, čustvene in s tem v zvezi miselne pole- mike, veliko ustvarjalnost, ki se kaže v bogatejšem govornem in pisnem izra- žanju ter umetniškem ustvarjanju. Na ta način dela naj bi bil sprožen razvoj vseh dijakovih osebnostnih sposobno- sti na kognitivnem, psihomotoričnem, socialnem področju ob samoaktivnosti in notranji motivaciji. Ime psa Lady Pasma zlati prinašalec Izvor Anglija Življenjska doba 12–15 let Opis višina 55 cm, teža 35 kg, zlatorjave barve, lepo grajena Značaj Lady je živahna, pozorna, zelo prijazna in zaupljiva. Rada ima domačega mačka. Je vsestranski pes. Zelo dobro se razume z otroki. Je izjemno učljiva in predana. Nasveti Nujni so vsakodnevni sprehodi, rada ima družbo, odlično se obnese tudi v stanovanjih. 22 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 23 Glede motivacije nasploh učitelji menijo, da je včasih večja, včasih manjša, pomembna je izbira teme (nevsakdanje vsebine, ki so povezane s poklici, za katere se usposabljajo, ali s tematiko iz vsakdanjega življenja, v katero se poglobijo), ki mora biti za dijaka zanimiva in poučna. Dijake je treba motivirati in jih pripraviti na delo. Dobro je treba pripraviti potek dela, da so dijaki motivirani v vseh fazah dela. Uporabiti je treba različne metode dela, multimedijska sredstva, skratka projektno delo naj bo čim bolj razgibano in zanimivo. Manjša skupi- na dijakov zagotavlja lažje delo. Zaradi »neklasičnega« pouka so dijaki bolj pripravljeni sodelovati. Na ta način pridobivajo novo znanje, so kreativni, se smiselno vključujejo v delo, vsak želi prispevati svoj delež, vsak najde svojo priložnost. Dodatna motivacija je, da lahko dobijo lepo oceno, če projektno delo dobro opravijo. Komunikacija je bistveno drugačna, saj učence pri delu le usmerjaš; zaradi manjšega števila dijakov poteka komu- nikacija med vsemi posamezniki (v razredu zaradi številčnosti dijakov to ni izvedljivo). Komunikacija poteka na vseh ravneh, je vsestranska, živahna ter iskrenejša, saj dijaki ob delu na glas izražajo občutja, razmišljanja, svoje poglede ipd., se bolj odprejo. Vzrok je verjetno majhnost skupine in manj formalna oblika sodelovanja z učite- ljem. Dobro je, če dijak dojame, da je komunikacija med njim in učiteljem »enakovredna«, kar pomeni, da naloge rešujeta v dogovarjanju, torej da učitelj sprejme dijakove ideje, predloge, raz- mišljanja in mu s tem da vlogo enako- vrednega ustvarjalca pri projektu. Ko dijak to začuti, je tudi komunikacija dobra. Pomembno je ustvariti dobro klimo v skupini. K onflikt nastopi v primeru, ko dijaki ne morejo oziroma ne znajo sprejeti mnenja drugega, ko ne znajo medse- bojno sodelovati, ko so neresni, niso pripravljeni delati, ko ne upoštevajo dogovorov ipd. Ovire je treba odpra- vljati sproti in zmanjšati morebitne pomanjkljivosti oziroma slabosti. Največji problem je predstavitev pro- jektnega dela preostalim skupinam na šoli, ker dijaki niso navajeni javno nastopati, in nekateri se predstavitve sploh niso udeležili. Ker je bil to velik problem, morajo po novem dijaki, ki neopravičeno izostanejo na sklepni predstavitvi, predstaviti izbrano temo učiteljskemu zboru. Dobro pri projektnem delu je, da se dijaki srečajo z drugačnim načinom dela in ob tem usvojijo znanja, ki so potrebna in pomembna za njihov po- klic ali pa širijo njihove kompetence, pomembne v vsakdanjem življenju. Urijo se v pridobivanju in iskanju informacij iz različnih virov, se raču- nalniško opismenjujejo, vsi morajo biti dejavni, vadijo javno nastopanje, krepijo samozavest. Učijo se timskega dela, dojemajo pomembnost dogovo- rov, kompromisov ipd. So ustvarjalnejši in spoznavajo delo na terenu. Postajajo samostojnejši, odgovorni, iznajdljivi, domiselni, izvirni. Delo opravljajo z navdušenjem in zavzeto. Razvijajo sposobnost samostojnega opazovanja, primerjanja, povezovanja in logičnega sklepanja ter sposobnost samostojnega poročanja. Pri projektnem delu lahko razvijajo sproščeno izražanje pogledov, mnenj in stališč. Zanimivo je, da se v majhni skupini lahko pozitivno izka- žejo vsi, tako se na primer lahko tih, nekomunikativen dijak izkaže pri delu z računalnikom. Ker so to dijaki, ki so jim nove tehnologije zelo blizu, radi pokažejo svoje znanje in spretnosti na tem področju. Izdelajo zanimive elektronske prosojnice, velikokrat s humornimi elementi, ki obogatijo projektno delo. Slabo je, če veliko dela opravi kar uči- telj sam, ker dijaki niso pripravljeni delati, se izogibajo, niso samostojni, če delo ne poteka timsko, kot je pred- videno; če je klima v skupini slaba. Problem je, če nismo postavili ciljev oziroma so nedosegljivi, če k problemu nismo pravilno pristopili, če nismo upoštevali interesov dijakov, njihovih potreb in sposobnosti, če nismo skupaj načrtovali poti do rešitve problema, če si nismo postavili posameznih faz, jih preverjali ter utemeljili. Problemi so lahko tudi finančne narave, če smo se lotili nekega izdelka in potrebujemo material. Negativne izkušnje imamo tudi z odzivnostjo zunanjih sodelav- cev, le redki so še počaščeni, da jih povabimo k sodelovanju. SKLEPNA MISEL Odprtost, ustvarjalnost in inovativnost so bistvene prednosti projektnega dela, vsem udeležencem pomenijo izziv ter vsekakor obogatijo šolsko leto. Projektno delo presega okvire pou- ka. Pot celotnega projektnega dela ni preprosta. Učitelj spodbuja in usmer- ja aktivnost dijakov k zastavljenim ci- ljem, kar je zelo naporno in od učite- lja zahteva fleksibilnost ter strokovno, metodično-didaktično in psihološko znanje. Še vedno se najdejo učitelji, ki prevza- mejo celotno delo večinoma nase in naredijo sami skoraj vse, zato dijaki niso motivirani in jim je takšno delo dolgočasno. Ne vedo, kaj bi počeli, ker je vse opravil učitelj, ki ga skrbi, da dijaki dogovorjenega ne bodo opravili dobro. V projektne tedne vložimo veliko tru- da in dela, zato je še pomembnejši rezultat dela; ta je največkrat nagra- da za udeležence, ki ga s ponosom predstavijo. Projektni tedni imajo tako izobraževalni kot vzgojni pomen, zato so še kako pomembni. V sedanji druž- bi in v družbi prihodnosti so projekti in projektno delo navzoči v vsakem segmentu družbenega, poklicnega, pa tudi zasebnega življenja, zato so izkušnje, ki jih pridobijo s projektnimi tedni v šoli, dobra popotnica mladim za naprej. Na koncu moram poudariti, da ve- čina dijakov komaj čaka, da bo spet projektni teden, ker imajo ta način dela raje kot klasični pouk, in kar je najpomembneje – pri projektnem delu se ogromno naučijo in pridobijo mar- sikatero kompetenco, ki jim bo prišla prav v vsakdanjem življenju. Literatura Atlagič Goran, Ciglič Ivana, Černilec Janez, Gorjan Mojca, Krošl Karmen, Maher Neva in Ravbar Jana (2006) Projektno delo: gradivo za učitelje. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Bahovec Irena, Bezić Tanja, Slivar Bran- ko in Zupanc Breda (2006) Ocenje- vanje v novih programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Marentič Požarnik Barica (2003) Psi- hologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Marinšek Silvo in Erčulj Justina (2007) Ljudje v organizaciji. Ljubljana: Šola za ravnatelje. ISCD, Review of the International Standard Classification of Education (1993) Do- stopno na: http://unesdoc.unesco. org/images/0009/000953/095389eb. pdf (18. 11. 2014). Žužej Vera (1991) Projektno delo. Lju- bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. projektna skupina 22 Didakta februar 2015 Didakta februar 2015 23 Glede motivacije nasploh učitelji menijo, da je včasih večja, včasih manjša, pomembna je izbira teme (nevsakdanje vsebine, ki so povezane s poklici, za katere se usposabljajo, ali s tematiko iz vsakdanjega življenja, v katero se poglobijo), ki mora biti za dijaka zanimiva in poučna. Dijake je treba motivirati in jih pripraviti na delo. Dobro je treba pripraviti potek dela, da so dijaki motivirani v vseh fazah dela. Uporabiti je treba različne metode dela, multimedijska sredstva, skratka projektno delo naj bo čim bolj razgibano in zanimivo. Manjša skupi- na dijakov zagotavlja lažje delo. Zaradi »neklasičnega« pouka so dijaki bolj pripravljeni sodelovati. Na ta način pridobivajo novo znanje, so kreativni, se smiselno vključujejo v delo, vsak želi prispevati svoj delež, vsak najde svojo priložnost. Dodatna motivacija je, da lahko dobijo lepo oceno, če projektno delo dobro opravijo. Komunikacija je bistveno drugačna, saj učence pri delu le usmerjaš; zaradi manjšega števila dijakov poteka komu- nikacija med vsemi posamezniki (v razredu zaradi številčnosti dijakov to ni izvedljivo). Komunikacija poteka na vseh ravneh, je vsestranska, živahna ter iskrenejša, saj dijaki ob delu na glas izražajo občutja, razmišljanja, svoje poglede ipd., se bolj odprejo. Vzrok je verjetno majhnost skupine in manj formalna oblika sodelovanja z učite- ljem. Dobro je, če dijak dojame, da je komunikacija med njim in učiteljem »enakovredna«, kar pomeni, da naloge rešujeta v dogovarjanju, torej da učitelj sprejme dijakove ideje, predloge, raz- mišljanja in mu s tem da vlogo enako- vrednega ustvarjalca pri projektu. Ko dijak to začuti, je tudi komunikacija dobra. Pomembno je ustvariti dobro klimo v skupini. K onflikt nastopi v primeru, ko dijaki ne morejo oziroma ne znajo sprejeti mnenja drugega, ko ne znajo medse- bojno sodelovati, ko so neresni, niso pripravljeni delati, ko ne upoštevajo dogovorov ipd. Ovire je treba odpra- vljati sproti in zmanjšati morebitne pomanjkljivosti oziroma slabosti. Največji problem je predstavitev pro- jektnega dela preostalim skupinam na šoli, ker dijaki niso navajeni javno nastopati, in nekateri se predstavitve sploh niso udeležili. Ker je bil to velik problem, morajo po novem dijaki, ki neopravičeno izostanejo na sklepni predstavitvi, predstaviti izbrano temo učiteljskemu zboru. Dobro pri projektnem delu je, da se dijaki srečajo z drugačnim načinom dela in ob tem usvojijo znanja, ki so potrebna in pomembna za njihov po- klic ali pa širijo njihove kompetence, pomembne v vsakdanjem življenju. Urijo se v pridobivanju in iskanju informacij iz različnih virov, se raču- nalniško opismenjujejo, vsi morajo biti dejavni, vadijo javno nastopanje, krepijo samozavest. Učijo se timskega dela, dojemajo pomembnost dogovo- rov, kompromisov ipd. So ustvarjalnejši in spoznavajo delo na terenu. Postajajo samostojnejši, odgovorni, iznajdljivi, domiselni, izvirni. Delo opravljajo z navdušenjem in zavzeto. Razvijajo sposobnost samostojnega opazovanja, primerjanja, povezovanja in logičnega sklepanja ter sposobnost samostojnega poročanja. Pri projektnem delu lahko razvijajo sproščeno izražanje pogledov, mnenj in stališč. Zanimivo je, da se v majhni skupini lahko pozitivno izka- žejo vsi, tako se na primer lahko tih, nekomunikativen dijak izkaže pri delu z računalnikom. Ker so to dijaki, ki so jim nove tehnologije zelo blizu, radi pokažejo svoje znanje in spretnosti na tem področju. Izdelajo zanimive elektronske prosojnice, velikokrat s humornimi elementi, ki obogatijo projektno delo. Slabo je, če veliko dela opravi kar uči- telj sam, ker dijaki niso pripravljeni delati, se izogibajo, niso samostojni, če delo ne poteka timsko, kot je pred- videno; če je klima v skupini slaba. Problem je, če nismo postavili ciljev oziroma so nedosegljivi, če k problemu nismo pravilno pristopili, če nismo upoštevali interesov dijakov, njihovih potreb in sposobnosti, če nismo skupaj načrtovali poti do rešitve problema, če si nismo postavili posameznih faz, jih preverjali ter utemeljili. Problemi so lahko tudi finančne narave, če smo se lotili nekega izdelka in potrebujemo material. Negativne izkušnje imamo tudi z odzivnostjo zunanjih sodelav- cev, le redki so še počaščeni, da jih povabimo k sodelovanju. SKLEPNA MISEL Odprtost, ustvarjalnost in inovativnost so bistvene prednosti projektnega dela, vsem udeležencem pomenijo izziv ter vsekakor obogatijo šolsko leto. Projektno delo presega okvire pou- ka. Pot celotnega projektnega dela ni preprosta. Učitelj spodbuja in usmer- ja aktivnost dijakov k zastavljenim ci- ljem, kar je zelo naporno in od učite- lja zahteva fleksibilnost ter strokovno, metodično-didaktično in psihološko znanje. Še vedno se najdejo učitelji, ki prevza- mejo celotno delo večinoma nase in naredijo sami skoraj vse, zato dijaki niso motivirani in jim je takšno delo dolgočasno. Ne vedo, kaj bi počeli, ker je vse opravil učitelj, ki ga skrbi, da dijaki dogovorjenega ne bodo opravili dobro. V projektne tedne vložimo veliko tru- da in dela, zato je še pomembnejši rezultat dela; ta je največkrat nagra- da za udeležence, ki ga s ponosom predstavijo. Projektni tedni imajo tako izobraževalni kot vzgojni pomen, zato so še kako pomembni. V sedanji druž- bi in v družbi prihodnosti so projekti in projektno delo navzoči v vsakem segmentu družbenega, poklicnega, pa tudi zasebnega življenja, zato so izkušnje, ki jih pridobijo s projektnimi tedni v šoli, dobra popotnica mladim za naprej. Na koncu moram poudariti, da ve- čina dijakov komaj čaka, da bo spet projektni teden, ker imajo ta način dela raje kot klasični pouk, in kar je najpomembneje – pri projektnem delu se ogromno naučijo in pridobijo mar- sikatero kompetenco, ki jim bo prišla prav v vsakdanjem življenju. Literatura Atlagič Goran, Ciglič Ivana, Černilec Janez, Gorjan Mojca, Krošl Karmen, Maher Neva in Ravbar Jana (2006) Projektno delo: gradivo za učitelje. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Bahovec Irena, Bezić Tanja, Slivar Bran- ko in Zupanc Breda (2006) Ocenje- vanje v novih programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Marentič Požarnik Barica (2003) Psi- hologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Marinšek Silvo in Erčulj Justina (2007) Ljudje v organizaciji. Ljubljana: Šola za ravnatelje. ISCD, Review of the International Standard Classification of Education (1993) Do- stopno na: http://unesdoc.unesco. org/images/0009/000953/095389eb. pdf (18. 11. 2014). Žužej Vera (1991) Projektno delo. Lju- bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. projektna skupina