Ameriška Domovi ima ■ ,V**’• ■; -,v■ /Ml’ E g ■ C/% lli—HO AM6RICAN IN SPIRIT fORGIGNIN UHGUAGG ONLV KO. 111 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 7, 1966 6NIAN MORNING N6WSPAPGR STEV. LXIV — VOL. LXIV Kongres na$ la leden ne bo dosli razburjal Glasoval ho o vrsti zakonskih predlogov, ki ne povzročajo posebnega razburjanja v splošni javnosti. WASHINGTON, D.C. — Nekaj jih bo med nami, ki bodo lovili novice s Kapitola, ker bosta senat in predstavniški dom obravnavala zadeve, ki se jih tičejo osebno. Senat bo na primer obravnaval zakon, ki naj olajša delo tistih kompanij, ki kontrolirajo banke. Za takimi kontrolami se večkrat skrivajo prav umazani posli. Te pa sedanji zakon preganja. Kompanijam se je posrečilo, da so pridobile Kongres, da bo ta zakon revidiran v njihovo korist. V sredo bo senat glasoval o znanem zakonu, ki naj uredi vprašanje zavijanja blaga v pakete, škatlje itd. Na paketih ne bo smelo več biti take propagande, ki kupce lahko zavede v napačno oceno vrednosti vsebine. Senatni odbor za pravosodje bo pa načel obravnavo novega zakona o civilnih pravicah. Republikanski senatorji so mu že napovedali hud boj. Senat bo tudi izglasoval zakon o povišanju plač federalnim uradnikom. O-koli 1,800,000 federalnih uslužbencev bo imelo korist od tega zakona. Predstavniški dom bo izglasoval zakon o povišanju gornje meje za zadolžitev federalne administracije na $330 bilijonov. Zadeva ni sporna. Več bo pa v domu debate o pooblastilnem zakonu za narodno obrambo, ki naj da Johnsonu pooblastilo za rabo $17.3 bilijonov, to je za $700 milijonov več, kot je McNamara zahteval. V domu bo tudi živahna debata o podpiranju tujine z našimi deželnimi pridelki. Seveda bo kongres izglasoval še celo vrsto zakonov, ki nimajo posebno politične veljave. -------o-------- Francozi o ameriški m ruski atomski oborožitvi PARIZ, Fr. — Francosko vojno ministrstvo izdaja mesečnik “National Defense Review”, ki je znan po svojih dosti zanesljivih podatkih in stvarnih razpravah. V zadnji številki tega mesečnika je opisan odnos med a-meriško in rusko atomsko oborožitvijo. Po teh podatkih je Rusija v preteklem letu svoje zaloge a-tomskega orožja skoro podvojila. Povečala jih je od nekako 6,000 do 7,000 megatonov na okoli 12.000 megatonov. V istem času so ameriške zaloge ostale skoro nespremenjene — nekje okoli 25.000 megatonov. Poročilo trdi, da so Združene države v zadnjem letu zelo izpopolnile točnost, zanesljivost in gibljivost, pa tudi varnost svojega celotnega strateškega a-tomskega orožja. — Premogovniki v državi Ohio dajejo povprečno več premoga kot premogovniki Indije in Pakistana skupaj. CUARMG i ™ Vremenski prerok pravi: Večinoma sončno in jasno. Naj višja temperatura .75,__ Novi grobovi Mary Bubnič Včeraj je umrla v St. Alexis bolnici 76 let stara Mary Bubnič z 11101 Revere Avenue, roj. Lisjak v Spodnji Branici na Primorskem, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti. Bila je vdova po 1. 1953 umrlem možu Antonu, mati Mary Renko (Cleveland), Anthonyja in Mirka (v Kalif.), stara mati in pramati, sestra Frances Matko, Franka Fox-a in Ivana (v Slov.). Pokojna je bila članica Društva Danica št. 34 SDZ in Društva Na Jutrovsm št. 139 SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8,30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Frank Lenarčič Sinoči je umrl v Evergreen Nursing Home 87 let stari Frank Lenarčič z 940 E. 78 St. Pogreb oo iz Zakrajškovega pogreb, zavoda. Podrobnosti jutri. Mary Kocjan Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnici 69 let stara Mary Kocjan s 30415 Ridge Rd., Wickliffe, Ohio, roj. Zalar v Sv. Vidu pri Cerknici, od koder je prišla v Ameriko 1. 1911 in kjer je zapustila sestri Ano Zakrajšek in Angelo Plos. Tekom državljanske vojne so partizani tam ubili njenega brata Antona in sestro Ivano. Pokojna je zapustila sinova Andrewa in Ray-monda, mož' Andrew pa ji je umrl 16. maja 1962. Bila je stara mati Lois, sestra pok. Johna, Franka, Josepha (Toronto, Ont), Frances Sivec (Stevens-ville, Ont.) in preje omenjenih. Pokojna je bila članica SDZ št. 23, ABZ št. 180, Carniola Hive No. 493 T.M., Progresivnih Slovenk v Ameriki in Kluba slov. upokojencev. Pogreb bo v petek ob 8.30 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Naše Gospe Karmelske ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Dopolnilo k W. C. Clcmencc V poročilu o smrti pok. Willi am a C. Clemence so izpadla imena bratov in sester. Zapustil je brata Vincenta in Franka ter sestre Frances Schimitz, Mary Klemenc in Mrs. Agnes Skolar. Stenice naj pomagajo v boju v Vietnamu! Armadni znanstveni oddelek proučuje možnost uporabe stenic za odkrivanje rdečih zased v bojevanju v Južnem Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — Znanstveniki, ki proučujejo uporabo raznih sredstev za uspešno bojevanje v Južnem Vietnamu, so prišli na idejo, da bi utegnile biti za odkrivanje sovražnika u-spešne stenice. Te so sposobne odkriti človeka na precejšnjo daljavo in to svoje odkritje objavijo s posebnimi šumi. Armadni strokovnjaki so našli način, ki napravlja to stenično razburjenje slišno človeku. Patrole predhodnice, ki se približajo prve sovražnikovim zasedam, naj bi imele s seboj v posebnih škatljicah sestradane stenice. Stenice ob odkritju svežega človeškega mesa “vzkipe” od vznemirjenja in to vznemirjenje naj bi posebni aparat zabeležil in sporočil ušesom članov patrole. Ti bi bili tako opozorjeni na bližino sovražnika in bi se zasedi lahko izognili. Nekaj poskusov so že izvedli in so se kar dobro obnesli. Strokovnjaki za znanstveno vojskovanje armade rešujejo sedaj vprašanje, kako ohraniti stenice tako lačne, da bodo “vzkipele” ob odkritju svežega človeškega mesa, pa ostale vendar zdrave. 1 Johnson napoveduje večje pokojnine v I. 1967 WASHINGTON, D.C. — Zveza starih državljanov je mogočna organizacija, saj šteje nad 2 milijona volivcev. Zvezna uprava je imela pretekli teden svoj kongres v naši prestolici, ki se ga je udeležilo kakih 400 delegatov. Vse je pa predsednik pova-vil v Belo hišo in jim bo tej priliki izjavil, da je naročil federalnemu tajniku za socijalno politiko Gardnerju, naj za prihodnje leto pripravi utemeljen predlog za povišanje federalnih pokojnin v okviru Social Security. Johnson bo gotovo držal svojo besedo, ker smo v volivnem letu. Vprašanje pa je, kakšen kongres nam bodo dale jesenske volitve. Ako bo takrat zmagala v predstavniškem domu inana koalicija republikancev in konservativnih južnih demkoratov, kar ni čisto izključeno, se nam gornje Johnsonove napovedi ni treba prezgodaj veseliti. Mladi republikanci iščejo zvezo z črnimi volivci CLEVELAND, O. — Mladi republikanci so vendarle pametnejši od svojih starih pristašev. Ta teden bodo skušali dobiti stike s clevelandskimi črnimi volivci na čisto novi podlagi. Rekli jim bodo: mi republikanci smo v Clevelandu in okraju Cuyahoga manjšina, manjšina ste pa tudi vi, črni volivci. Zakaj ne bi šli v koalicijo in na primer z Omenjeni poskusi kažejo, ka-( združenimi močmi izvolili črnega republikanskega mestnega ko se ameriške oborožene sile trudijo na vse načine najti nova uspešna sredstva za vojskovanje z rdečimi gverilci v Vietnamu. Trenutno preskušajo še vrsto drugih sredstev, o čemer pa molče. Majhna produkcija HOUSTON, Tex. — Nekateri starejši petrolejski vrelci dajo komaj po kak sod olja na dan. Vatikan dobi dvorano s 15,000 sedeži VATIKAN. — Zadeva s splošnimi avdijencami postaja od leta do leta bolj pereča. Avdijence ne naraščajo samo po številu, ampak tudi po obsegu. Udeleženci gredo že v tisoče, za take avdijence pa ni v Vatikanu trenutno nobenega pripravnega prostora razen bazilike sv. Petra. Sedaj je dozorel sklep, da naj vatikanska uprava postavi veliko dvorano s 15,000 sedeži. Načrt zanjo je že narejen in prostor izbran. Stavba bo dovršena v 2 letih, bo najmodernejša v Vatikanski državi. svetnika Kelloga za Člana okrajne uprave. Za črne volivce bo ta predlog velika vaba in skušnjava. Zato vsi radovedno pričakujejo, kaj bodo na predlog, ki je sam po sebi pameten, rekli črnski voditelji in kakšen obraz bodo naredili demokratski veljaki. Ako se bo ideja o koaliciji na tej novi podlagi posrečila, bodo mladi republikanci lahko zagodli hudo muziko svojim starim voditeljem, ki jim že sedaj niso preveč pokorni. -o----- Nov potres v Taškentu MOSKVA, ZSSR. — Mesto Taškent v ruski Aziji je doživelo v nedeljo v letošnjem letu že četrti hud potres. Eno petino hiš v mestu je porušenih in preko 30,000 prebivalcev je mesto zapustilo ter se preselilo drugam. MEREDITH OBSTRELJEN NA POHODU V MISSISSIPPI Znani črnec James H. Meredith, ki je bil kot prvi svoje rase sprejet za rednega slušatelja University of Mississippi leta 1962, je bil včeraj obstreljen na pohodu na cesti U.S. 51 iz Mem-phisa v 220 milj oddaljeni Jackson, ki naj bi dal črnim volivnim upravičencem v Mississippi ju pogum za vpis v volivne imenike. HERNANDO, Miss. — James H. Meredith je v nedeljo odšel na 220 milj dolg pohod iz Memphisa, Tenn., v Jackson, Miss., v podporo kampanji za vpis črnih volivnih upravičencev v državi Mississippi v volivne imenike. Napravil je komaj prvih 30 milj, ko ga je nekdo iz zasede ustrelil v glavo in hrbet dve milji južno od tod. Zadeli so ga trije streli in ranjen je bil v glavo, vrat, rame, hrbet in noge. Odpeljali so ga v bolnico v Memphis in zdravniki so izjavili, da je izven nevarnosti, ko so izvedli na njem potrebne operacije. Meredith sam je telefoniral svoji ženi v New York, da je le “malo trd, da pa se sicer počuti prav tako dobro kot kdajkoli”. Napadalec je streljal s šibrami, zato nobene od treh strelov ni bil smrten. Predno je začel v nedeljo svoj -—~ .. - pohod iz Memphisa, je dejal Meredith: Nič ne more biti bolj zasužnjujoče kot strah. Mi ga moramo izkoreniniti. Če morem to storiti jaz, morejo morda tudi oni.” Komaj nekaj minut po napadu na Mereditha so oblasti prijele nekega belca v grmovju nedaleč od ceste. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je dejal najprej, da ni bil on tisti, ki je streljal. Kasneje je priznal, da je on streljal na Mereditha, pa izjavil baje, da “ne ve zakaj je to storil”. Napadalec je star 41 let in je bil rojen v Forrest City ju v Arkansasu, živi sedaj \ Memphisu. Trenutno naj bi bil brez posla. James Meredith je bil na svojem pohodu spremljan od več prijateljev in podpornikov boja za civilne pravice, med drugimi od rev. Roberta O. Weeksa, belega episkopalnega duhovnika iz Monroe, N.Y. Za skupino so se vozili agentje FBI in časnikarji. Predsednik Johnson je napad ha Mereditha ostro obsodil in izrazil obžalovanje. Pravosodni tajnik Katzenbach je storil isto in poklical po telefonu Meridi-thovo ženo, ji izrazil obžalovanje in ji naročil, “naj ga samo pokliče, če bi potrebovala karkoli”. Kongres za rasno enakost (CORE), organizacija, ki se bori za civilne pravice, je izjavila, CLEVELAND, O. — Rusija nima vkljub toliko hvalisani industrializaciji razvite avtomobilske industrije. Dokazala je te tedne kar sama. Italijanska firma Fiat ji bo postavila srednje veliko tovarno avtomobilov in priučila ruske delavce na delo v njej. Francoska firma Renault bo pa modernizirala edino veliko rusko domačo tovarno avtomobilov v Leningradu. Na drugi strani je želja ruskega delovnega človeka po avtomobilu postala tako velika, da je celo Kremlj moral spremeniti svoj pogled na to moderno transportno sredstvo. Ni še dolgo od tega, ko je Hrusčev obsodil zasebne avtomobile, češ da so za Rusijo nepotreben luksus. Njegovi nasledniki so pa že v par letih začeli trditi ravno nasprotno: avto mobil ni noben luksus tudi za ruske kupce in svoje spremenjeno stališče potrdili s kupčijami v Italiji in Franciji. Da so v Kremlju do sedaj smatrali avtomobil za luksus, lepo potrdijo sledeče primerjave o proizvodnji in rabi avtomobilov Robo ovtomohiiov pri nos in no Ruskem pri nas in na Ruskem. Pri nas je 71 milijonov osebnih avtomobilov v prometu, na Ruskem samo 900,000. Pri nas pride en avto na tri osebe, na Ruskem pa na 260. Pri nas kupi vsak interesent tekom 3-8 let nov avtomobil, na Ruskem je vsakdo vesel, da ga ima in ne misli na novega. Pri nas je bilo lani narejenih 9,300,000 avtov, na Ruskem tpa samo 200,000. Avtobusov in tovornih avtov je pri nas 1,800,000, na Ruskem pa le 420,000 čeprav, bi jih na Ruskem rabili veliko več, ker je osebnih voz tako malo. Ruski kupec je dalje v primeru z našim strašno skromen. Zadovoljen je s štirimi vrstami voz, pri nas jih je pa sedaj 360. Podobno sliko daje tudi proizvodnja in raba gum. Pri nas znaša letna proizvodnja 168 milijonov, na Ruskem le 28 milijonov komadov. Na videz je razmerje kar ugodno, če pa pomislimo, da v Rusiji še nimajo avtomobilskih cest ameriške vrste in da hladno podnebje zahteva večjo1 potrošnjo gum, razmerje ni več tako ugodno. Pa še druga okoliščina igra veliko vlogo: rezervni deli. Pri nas sploh ne vemo, kaj naj bi pomenilo pomanjkanje rezervnih delov, na Ruskem je pa čisto drugače. Nakup rezervnih delov je praviloma zvezan s težavami, ki se nam o njih niti ne sanja. Hud sovražnik avtomobilov je na Ruskem mraz: zahteva od lastnikov avtomobilov, da pozimi praznijo radijatorje, da jih led ne razže-ne, odviti morajo tudi baterije, ki ne prenašajo ruske zime na prostem. Posebno poglavje so avtomobilske ceste. Pri nas jih imamo 2.3 milijona milj na površini 3.6 kvadratnih milj, vsa Rusija jih pa ima samo 71,000 na površini 8.7 milijonov kvadratnih milj. Pri tem so pa ruske ceste praktično brez vseh bencinskih postaj, jih je namreč samo 1,250. Pri nas jih je pa 212,000 in se še množijo kot gobe po dežju. Ogromna je razlika tudi v cenah za avte. Pri nas je srednja cena za skromen avto $2,500, na da bo nadaljevala Meredithov pohod in “pozvala tisoče, da se mu pridružijo”. Sheppardova obsodba bila razveljavljena Vrhovno sodišče ZDA je včeraj razveljavilo obsodbo Sama H. Shepparda, ki je bil leta 1954 obsojen na dosmrtno ječo za umor svoje žene. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sbodišče ZDA je včeraj z 8:1 glasovi odločilo, da dr. Sam H. Shepard iz Clevelanda leta 1954, ko je bil obtožen umora svoje žene Marilyn, ni bil deležen nepristranske sodbe, kot jo jamči ustava. Na odločitev porotnikov in celotno razpravo naj bi bilo vplivalo časopisje. Vrhovno sodišče je bilo ostro v obsodbi postopka okrajnega sodnika E. Blythina, ki je vodil celotno razpravo. Vrhovno sodišče je poudarilo, da je razveljavilo obsodbo, ker ni bil obtoženec deležen nepri-stranosti do katere imo pravico, ni pa se dotaknilo vprašanja njegove obtožbe, krivde ali nedolžnosti. Pripomnilo je, da mora javni tožilec v okraju Cuyahoga odločiti, ali bo Shepparda postavil znova pred sodišče pod obtožbo umora ali ne. Okrajni tožilec Corrigan še ni odločil, kaj bo storil. Ruskem pa stane avtomobil) 2e vedo, zakaj! srednje vrste $6,000. Našemu delavcu je treba delati povprečno pol leta, da zasluži za avto, na Ruskem mora pa delati 5 let. Zakaj take razlike? Pri nas je Ford postavil načelo, da avto ni in ne sme biti noben luksus, zato je naša dežela investirala vsako leto na milijone dolarjev. V avtomobilski industriji je pri nas zaposlenih 875,000 delavcev, ki zaslužijo letno nad $7 bilijonov, torej več kot en odstotek vrednosti vse narodne .proizvodnje. Avtomobilska industrija spada pri nas med glavne, na Ruskem se pa njen pomen sploh še ne čuti in se tudi kmalu ne bo. Ruski komunisti rabijo svoj nabran kapital za druge potrebe in ne bodo še dolgo žrtvovali toliko kapitala za to industrijsko panogo kot Amerika. In posledica: Rusi se radi bahajo, da bodo prehiteli Ameriko kar v nekaj letih, če bo smola, pa v nekaj desetletjih. Svoje avtomobilske industrije pa v ta prerokovanja še niso vključili. — Reka Niagara ima na dolžino 7 milj 315 čevljev padca v toku. Kongoški diktator Mobutu pokazal svojo naravo LEOPOLDVILLE, Kongo. — Kongoški diktator Mobutu je dal obsoditi 4 zarotnike na smrt v obravnavi, ki je trajala komaj poldrugo uro. Takoj nato so tuja poslaništva in glavni zastopniki katoliške Cerkve posredovali, da bi bila smrtna kazen spremenjena v zapor. Med tistimi, ki so posredovali, je bil tudi ameriški poslanik. Mobutu je posredovanje odbil, zato pa odredil, da bo dal zarotnike javno obesiti. Pa tudi to mu ni zadostovalo. Proglasil je dan obešanja za praznik, da da čim več ljudem priliko, da si ogledajo, kako bodo zarotniki obešeni. Obešanje si je menda ogledalo okoli 100,000 ljudi. Takih divjaštev si praviloma niso dovoljevali niti komunisti. Verjetno bo prišel čas, ko bo Mobutu obžaloval svoj korak. Iz Clevelanda in okolice Rojak na važnem mestu— Ko smo zadnje dni zasledovali potovanje Gemini 9 v vesolju, smo ponovno slišali glas Alberta (Al) Chopp-a iz NASA Space centra v Houstonu, Tex. Ta Al je nečak Mrs. Frank Kern, žeine 'ašega znanega rojaka dr. Franca Kerna. A. Choppov oče Mat je bil doma tam nekje ob Kolpi in je bil po poklicu krojač v Ca-.umetu, Mich. Bil je svoj čas credsednik nekdanje Slov. -nrvaške bratske zveze. Njegova šena je bila iz znane Vertinove družine v Calumetu. Albert 2hopp je znan tudi po tem, ker le sodeloval pri pisanju knjige ‘Flying Objects’. Srečno pot— Danes odpotujeta s jet letalom / Slovenijo g. Frank in ga. Jone Urbančič z 19351 N a uma n n Avenue z družino. Potovali bodo s skupino Glasbene Matice. Obiskali bodo razne kraje po Sloveniji, med njimi seveda tudi Sodražico in Kal (na Primorskem), rojstna kraja stav-iev. Mrs. Urbančič je hčerka ooznane Mrs. Rutar z Norwood Rd. Srečno pot in zdrav povratek! Seja— Podr. št. 15 SŽZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v SND na E. 80 St. Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Prijeten obisk— Danes se je oglasil v našem uradu rojak Pavel Bajda iz Gii-berta v Minnesoti in si ogledal tiskarno. Hvala za prijazen obisk! Zadušnica— Jutri ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Williama in pok. Ano Svigel s Presser Avenue ob 26. obletnici smili. Seja— Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Brezplačen rentgenski pregled— Danes od opoldne do sedmih zvečer bo stal pred St. Clair Recreation Centrom rentgenski avto (X-Ray) za brezplačen pregled pljuč. Vsakdo je dobrodošel. Ne zamudite priložnosti! Iz bolnišnice— Poznana Mrs. Nettie Strukel z 1193 E. 172 St. se je nedavno vrnila iz bolnišnic, kjer se je nahajala dolgih sedem mesecev. Želi se najlepše zahvaliti vsem, ki so ji v času njene bolezni izkazovali pozornost in naklonjenost, za vse kartice, darila in obiske. Ker še ni popolnoma okrevala, si želi obiskov tudi na domu. Glasbena Matica potuje na koncertno turnejo v Slovenijo— Danes popoldne ob štirih odleti s tukajšnjega Hopkins letališča pevski zbor Glasbene Matice s člani njihovih družin in prijatelji, skupno preko 100 oseb, na obisk v Slovenijo. Zbor bo nastopil s koncerti v raznih krajih Slovenije. Skupina potuje z letalom KLM preko Amsterdama naravnost na letališče Brnik pri Ljubljani. Vse potrebno za pot je uredila potniška pisarna A. Hollander v Clevelandu. — Srečno pot, zboru veliko uspeha pri nastopih, vsem pa zdrav povratek! — V naši deželi je dve tretjini vseh radioamaterjev na svetu. » til 17 St. Clair Ave. — HKndereon 1-082* — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ►"ublisherl drily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. Ill Tuesday, June 7, 1966 Zdravstveno zavarovanje za ostarele, “Medicare” stopi skoro v veljavo Oddelek zvezne vlade za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo nas je kot druge liste naprosil, da objavimo glavna načela in navodila o zavarovanju za nad 65 let stare ljudi proti bolezni v okviru Socialnega zavarovanja. Ker je med našimi naročniki veliko toliko in več starih ljudi, u-strezamo tej prošnji in objavljamo danes na tem mestu navodila in predpise, ki nam jih je omenjeni oddelek poslal. ❖ S 1. julijem bo stopilo v veljavo zavarovanje za zdravljenje v bolnicah za okoli 19 milijonov ljudi v naši deželi, ki so izpolnili 65 let. Preko 17 milijonov, 9 desetin vseh, ki so podpisali prostovoljno zdravniško zavarovanje, bo zavarovano tudi pred izdatki za zdravnike. Administracija Socialnega zavarovanja, ki je odgovorna za izvajanje novega zavarovanja za bolezen — MEDICARE, se od lanskega leta trudi na vse načine, da bi preko 65 let stare ljudi v deželi poučila o pravicah, ki jim pripadajo v okviru novega zakona. Trudila se je, da bi jih pripravila do vpisa v zavarovanje za zdravnike in da bi pripravile vse potrebno za začetek izvajanja zakona z letošnjim 1. julijem. K posvetom so bili pritegnjeni zdravniki, bolnice, zavarovalne organizacije, da bi izdelali čim boljši in čim bolj uporaben sistem zdravstvenega zavarovanja. Vsi načrti so bili pretreseni v posebnem svetu (Health Insurance Benefit Advisory Council) 16 članov, ki ga predvideva zakon. Izdelani so bili zapiski za vse preko 65 let stare osebe, ki so upravičene do bolniškega in zdravniškega zavarovanja in izkaznice za identifikacijo so bile poslane že večini vseh, ki so zavarovani za oba dela zdravstvenega programa. Izkaznice onim, ki so zavarovani za bolnico, pa niso podpisali tudi prostovoljnega zdravniškega zavarovanja, bodo poslane te dni. Tekom junija bo poslana vsem zavarovancem MEDICARE posebna knjižica “Your Medicare Handbook’’, v kateri so vsa navodila in pojasnila za one, ki imajo pravico do omenjenega zavarovanja, oziroma so zavarovani v njegovem okviru. Knjižica pove, kako zavarovanje posluje, navaja vse ugodnosti in kritja in način plačevanja zdravstvenih uslug tako v bolnicah kot pri zdravnikih in okrevališčih. V knjižici je tudi formular, ki bo v rabi za predložitev plačila zdravniških računov. V knjižici so navedene vse organizacije Blue Shielda in privatnih zavarovalnih družb, ki bodo sprejemale in urejale račune in zahteve Zdravstvenih ustanov, kjer se bodo zavarovanci MERICARE zdravili, oziroma prejemali pomoč. Zavarovanci bodo iz knjižice lahko naglo dognali, kam je treba poslati predloge za plačila računov zdravnikov, zdravstvenih uslug na domu in vse druge usluge, ki jih zavarovanje obsega. Knjižica je skupaj z rdečo, belo in modro zdravstveno izkaznico ključ starejših Amerikancev do zdravstvene zaščite. Zaradi važnosti knjižice in njenega razumevanja ter pravilne rabe navajamo tu nekaj določil. V kolikor se bo pojavila potreba po podrobnem tolmačenju te knjižice, bomo to storili v obsegu, ki ga nam bosta nudila prostor in čas za pripravo slovenskega besedila. Bolnišniško zavarovanje bo pomagalo plačati račun zdravljenja zavarovanca v bolnici do 90 dni pri “vsaki bolezni”. Prvih 60 dni plača zavarovanje vse običajne stroške bolnice z izjemo prvih $40, ki jih mora plačati zavarovanec sam. Od 61. dne bolezni dalje pa do 90. plača zavarovanec dnevno $10, ostanek pa zavarovanje. Zavarovanje krije od stroškov v bolnici: prostor in hrano v polprivatni sobi, v kateri so 2, 3 ali 4 postelje; bolniško postrežbo, ki je običajna v bolnicah za notranje bolnike; potrebščine, priprave in orodje, ki ga običajno dajo bolnikom v bolnicah, kot na primer: mavčeve obloge pri zlomih udov, bergle, voziček itd.; transfuzijo krvi z izjemo prvih treh pintov ob vsaki bolezni, ki jih mora plačati zavarovanec ali pa jih nadomestiti z darovi od svojih sorodnikov ali prijateljev; zdravniško posrežbo, kot jo bolnice običajno nudijo; terapevtične usluee, kot so običajno na razpolago bolnikom v bolnicah, kot roentgen, obsevanje z radijem; operacijsko sobo; zdravila in droži, ki jih bolnice običajno nudijo svojim bolnikom; diagnostični postopki, kot preiskava krvi, elektrocardio-grarr.i in podobno, usluge domačih zdravnikov, ki so v bolnici ali v praksi. Zavarovanje ne krije sledečih stroškov: XMERI5KA DOMOVINA, JUNE 7, 1966 F’rivatne sobe, v kolikor ni nujno potrebna zaradi narave bolezni same; privatnih bolniških strežnic; prvih treh pintov krvi za transfuzijo; računov zdravnikov in kirurgov (te krije posebno, prostovoljno zavarovanje za zdravnike); osebne udobnosti kot radio, televizija, telefon; bolnišniških stroškov po 90 dneh vsake bolezni. Rev. Malija Jager - zlalomaJnik Cleveland, Ohio. — Ob času, ko je divjala prva svetovna vojna ter je bila bojna vihra na vrhuncu, da jei bela Ljubljana trepetala in se tresla cela Evropa, tedaj je 28. junija, 1916. prejel č.g. Matija Jager v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja od škofa Jegliča svoje mašniško posvečenje; od takrat je poteklo že 50 let in sedaj bo preč. g. župnik slavil svojo zlato mašo. Rev. Matthias A. Jager Slovesna zlata maša č.g. župnika Jagra bo pri Mariji Vne-bovzeti v nedeljo 19. junija, ob 11:30 dopoldne; zlatomašniku bodo asistirali Rev. Louis Piz-moht kot diakon in č.g. brat Thomas Zagorc S.S.S. kot sub-dialcon, Rev. Atanazij Lovrenčič O.F.M. iz Lemonta pa bo glavni ceremonijar, ki bo tudi pridigal pri zlati maši. Popoldne ob eni uri bodo farani pripravili zlatomašniku banket, pri katerem bo č.g. župnik od Sv. Lovrenca, Rev. Francis Baraga, stoloravnatelj, glavna govornika pri banketu bosta g. Dr. Miha Krek v slovenskem — in g. Henrik Grosel v angleškem jeziku. Po banketu bodo ob 5:00 zvečer pete litanije z blagoslovom in zahvalno pesmijo; po blagoslovu se bo vršilo v Šolskem avditoriju od 5:30 do 7:30 zvečer sprejemanje vseh znancev in prijateljev in vseh tistih, ki niso mogli priti k zlati maši. Eksekutivni načelnik proslave je Rev. Victor Tomc; glavni načelnik proslave je cerkveni odbornik Mr. Joseph Brodnik, Miss Frances Princ pa je ekse-kutivna tajnica proslave. Današnji zlatomašnik se je rodil 4. septembra 1893. v Ljubljani; obiskoval je ljudsko šolo “na Grabnu” in jeseni 1904 vstopil v drugo državno gimnazijo na Poljanski cesti ter jo absolvi-ral leta 1912. z maturo. Kot abi-turient je imel široko cesto v življenje in prišel po njej do križ-ceste; lahko bi postal učen profesor, lahko bi bil slaven advokat, toda milost božja je navdahnila njegovo dušo in luč od zgoraj je obsijala njegovo srce, da se je odločil se posvetiti Bogu ter Njemu služiti; otresel se jo torej vseh posvetnih misli, se poslovil od lepih služb, ki so se mu obetale ter vstopil 1912. v ljubljansko semenišče — za Kristusom. Svojo novo mašo je zapel na prijaznem Holmcu, kjer je bil njegov bratranec, sedaj že pokojni duh. svetnil Anton Mer-kun za župnika. Njegovo prvo 'službeno mesto je bilo v Borovnici (1916-1920); nato je prišel v Dob (1920-1924), kjer je navduševal mladino pri Orlovski organizaciji; iz Doba je bil pr$- pok. župnika Jerneja Ponikvarja; tu pri Sv. Vidu je Father Jager razvil vso svojo delavnost; udejstvoval se je pri petju, pri dramatiki in srce mu je kar gorelo za Orle, ki jih je reorganiziral do ugleda in višina pri javnih nastopih; posebno se je odlikoval v svojih duhovitih pridigah, ki jih pri Sv. Vidu še do danes ne morejo pozabiti, z eno besedo, bil je goreč govornik, da ga je pok. Msgr. Vitus Hribar vedno povabil k Mariji Vnebovzeti, da je pri 40-urnih pobožnostih imel zaključni govor. Iz Clevelanda je bil imenovan za župnika k Srcu Jezusovemu v Barbertonu (1940-1952); tam je pozidal novo cerkev in staro cerkev spremenil v dvorano. Iz Barbertona je prišel v .Cleveland — Collinwood za župnika k Mariji Vnebovzeti v maju 1952., ko je Msgr. V. Hribar zaprosil za upokojitev. Father Jager je [po svoji preudarnosti takoj videl, da je šola in cerkev premajhna za tako- veliko župnijo, zatorej se je lotil prizidave šole najprvo, ker je bila šola najbolj nujna; obenem je dal pozidati krasno dvorano z modernim odrom ter udobno kuhinjo, ki služi šolskim otrokom za “Cafete-rio”, faranom pa za razne prireditve, kajti dosedaj niso imeli farani ne dvorane in ne odra; nadalje je dal šolsko igrišče ob cesti Saranac asfaltirati, ki služi sedaj ob nedeljah in praznikih za varno parkiranje; končno je prišlo na površje vprašanje radi nove cerkve, ali je nova cerkev potrebna, ali je brez potrebe; to vprašanje so obravnavali farani že davno pod župnikom V. Hribarjem, ki so silili župnika, naj vendar prične z zidavo nove cerkve, ker je še bolj potrebna kot nova šola; povod za tak nastop faranov je dal sam ljubljanski škof A.B. Jeglič, ko je prišel na obisk k Mariji Vnebovzeti in kjer se je javno izrazil, da imamo v Col-linwoodu jako siromašno cerkev, preskromno za tako veliko župnijo; menda je sam Bog privedel Fathra Jagra v Collin-wood, da je tvegal vse težave ter nasprotovanja ter nam postavil prekrasno cerkev; z novo cerkvijo je župnik dvignil ponos ter ugled faranov in dvignil čast in ugled cele naselbine. Č.g. jubilantu moramo biti posebno hvaležni za vse, kar je naredil; vsaka stopinja, ki jo naredimo pri župniji Marije Vnebovzete, nas opominja na njegovo delo; od jutra do večera je ves poln skrbi za dušni blagor faranov in za procvit župnije Marije Vnebovzcite. Čast in hvala Bogu, ki urejuje vse, in vlada nad nebom in zemljo! Častitemu jubilantu iskrene čestitke, naj bi ga Bog ohranil še mnogo let čilega in zdravega, da bi še veliko dobrega naredil v čast in slavo Božjo! Ernest Terpin -------o------- Zadnja letna seja CLEVELAND, O. — Zadnja letna seja Zveze staršev in učiteljstva' pri Mariji Vnebovzeti bo v četrtek, 9. junija, ob pol 8h Wolfe, druga podpredsed.; Mrs. John Spilar, tajnica; Mrs. John Planisek, blagajničarka; in Mrs. Fred Pachinger, dopisovalka, 531-0205. Želimo jim veliko u-speha v bodoče! Razdane bodo tudi nagrade za prisotnost pri vseh sejah. Po seji bo prigrizek. Gostiteljice so matere otroškega vrtca. Vse članice so vabljene in gostje so dobrodošli. Mrs. Milan Dular cor. sec’y. 875 E. 154 St. ---— -o---- Dan Slovenske pristave Cleveland, O. — V nedeljo, 12. junija, bo otvoritev Slovenske pristave za leto 1966. Že skozi ves prejšnji teden in tekoči se pripravlja za to otvoritev. Na predzadnji dan meseca maja je bilo veliko prostovoljnih delavcev na Pristavi. Ti so kosili travo ob Spominski kapelici in na igrišču. Pripravljali in urejevali so prostor za poletno sezono. Drugi so zopet gradili mize v gozdičku, tako da bo v poletni vročini vsakemu prijetno, ko se bo hladil in razgovarjal s prijatelji pri teh mizah. Slovenske matere, dekleta in pa mlajši so urejevali park, katerega bi imenoval “Kotiček izpod Triglava", zasajali rože, urejevali stezice — nov okras Pristave! Druga desetina ljudi pa je pleskala Spominsko kapelico in urejevala prostor z zasajanjem cvetlic in urejevala pot ter napravila kani enito steno. Dalje pa je bilo videti vesele obraze tam pri kopališču. Mladi fantje in dekleta so čistili plavalni bazen in ga pripravljali za poletno sezono. Da, vse to, in mnogo drugega se je ta čas napravilo — povsod veseli obrazi in prijetna domačnost. Za otvoritev, 12. junija, je že vse pripravljeno. Za glasbo bodo pa poskrbeli “Veseli mornarji”, kateri bodo stegovali mehove. Igrali pa bodo polke in valčke — moderne pa za naše mlajše, ki se bodo ob zvoku ritma prestavljali z ene noge na drugo — moderni čas, pa zanimiv pogled na te mlade ljudi. Dragi prijatelji! Člani in znanci Pristave bodo zelo veseli, da zopet po dolgem zimskem presledku vidijo prijatelje na tej slovenski domačiji. Na svidenje! S. Vrhovec, taj. Zveza Oltarnih društev vabi Cleveland, O. — Iz Marijinega meseca majnika smo prišli v mesec, ki je posvečen Presvetemu Srcu Jezusovemu. Naša cerkev svetega Vida je imela kip Marijin v najlepšem cvetju in razsvetljavi in farani so radi prihajali k šmarnicam. To je dokaz, da slovenski narod še vedno goji veliko ljubezen do svoje nebeške Matere. Enako se naše verno ljudstvo meseca junija rado zateka k Srcu Jezusovemu, posebno je Bratovščina Svetega Rešnjega Telesa ali Oltarno društvo tesno povezano s sveto evharistijo. Vsaka mati in žena, mlada, ali že v letih, bi morala biti v tem društvu, s čimer je združeno toliko milosti in odpustkov. Ko trkamo na vaša Srca, odprite jih in se dajte vpisati, da bo društvo ostalo močno in z molitvami in dobrimi deli obrodilo obilen sad, ki bo rosil božji blagoslov na vas in vso faro. Pokličite Mrs. Mary Otoničar, 431-6933 ali pa Mary Marinko, 486-5156. Ko vas bo zadostno število, bo sprejem v cerkvi. V četrtek, 9. junija, na Svetega Rešnjega Telesa dan bo peta sveta maša po naročilu Zveze Oltarnih društev, v cerkvi sv. Vida ob 10. ufi dopoldne za vse živb in mrtve članice. Pridite sosedne sosestre in prijatelji iz vseh starih fara in napolnite našo lepo cerkev. Pripnite si društveni znak in katera more, naj med sv. mašo prejme sv. obhajilo. Po sveti maši bo procesija z Naj svetejšim, nato se ustavite v avditoriju (Social Room), kjer se vam bo serviralo pecivo in kava. Sporočam tudi, da smo naročile dva busa za romanje v Le-mont, ki bo v soboto, 13. avgusta 1966. Zglasite se kakor hitro mogoče, da bomo gotove, koliko vas bo šlo. Če vas bo več kot za dva busa, bomo naročile še tretjega. Mrs. Kathy Roberts — za faro svete Kristine, Mrs. Gerich in Ivanka Kete — za faro svetega Lovrenca in Mary Marinko in Mrs. Mary Otoničar za faro svetega Vida. Upam, da nam boste šle na roke v vseh ozirih in s tem olajšale težkoče, ki so povezane s pripravo. Z željo, da se kolikor mogoče v velikem številu udeležimo sv. maše na sv. Rešnjega Telesa dan — 9. junija — in romanja v Le-mont — 13. avgusta, Vas pozdravlja Mary Marinko ——O------------- ilovice od Kluba iapoko- jencev na Holmes jtoense Cleveland, O. — Velikokrat smo že brali v Ameriški Domovini, kako luštno je na sejah klubov upokojencev, kako se člani lepo zabavajo in med seboj dobro razumejo. Tudi naš Klub na Holmes Avenue ne zaostaja za drugimi. Naj malo napišem, kako prijetno smo se imeli na naši zadnji seji v sredo, 11. maja. Najprej smo zapeli odhodnico tistim, ki so se podali v stari kraj, nato pa zdravico tistim, ki so obhajali obletnice porok. Ker je bila prav tisti dan obletnica moje poroke, so tudi meni zapeli znano pesem: “Kol’kor kapljic, tol’ko let!” Naš tajnik John Trček je nato naznanil veselo novico, da je pri klubu 40 vdov. Joj, ko bi bili videli naše samce in vdovce, kako so se spogledali. Zakaj pa se ne bi? Saj pravijo, da je vsaka vdova za devet deklet, vsak vdovec pa za deset fantov. Tako so dejali že takrat, ko smo me ženske še dolge ikikle nosile. Sedaj naj bo pa mlada ali stara, vsaka ima kratko rada, hočeš, nočeš, ker so druge kupiti ne moremo, razen če si jo sama naredi. Kriv je tisti londonski Žnidar .. ., ki tako modo dela. Ko smo sejo končali, so klu-bova kuharica Mrs. Šuštaršič in njene pomočnice servirale okusne sendviče, zmleto pečenko in okusne domače klobase z vsem, kar sodi zraven. Nato se je naš predsednik Škapin domislil, da me sramežljive ženske ne gremo rade k bari, zato so nam postregli zunaj bare. S tisto mrzlo pijačo so nas tako ogreli, da smo pili in jeli in lepo zapeli. Tako, vidite, se imamo pri našem klubu prav lepo. Kdor še ni član kluba upokojencev, bodisi ženska ali moški, naj kar k našemu pristopi, da se bo z nami veselil in lepo užival večer življenja. Vse upokojence po Clevelandu, po širni Ameriki in v starem kraju lepo pozdravljam! Jennie Konestabo, članica kluba -------o------- ftfilwaiike iverž Milwaukee, Wis. — Slovensko društvo TRIGLAV priredi prvi letošnji piknik v nedeljo, 26. junija, v Triglavskem parku. Na to triglavsko vrtno veselico ste vsi od blizu in daleč prijateljsko vabljeni. • Na kratek vojaški dopust sta prišla k svojim domačim Rudi Kotar ml. in Ernest Majhenič ml. Rudi ima svojo rezidenco v Koreji, Ernest pa na vojni ladji v sklopu 7. flote. Obema, Rudiju Kotarju in Ernestu Majheniču želimo vse dobro na dopustu ter veliko sreče v nadaljni borbi za časten mir in svobodo človeka. • V nedeljo, 15. maja, je Jugoslovansko društvo Jadran ime- '•»Ci.a v ouuivj uvuiaui. vriavi točka večera bo umestitev odb stavljen v Ljubljano, kjer je ka- ra za 1. 1966/67. Odborriice s planoval pri Sv. Jakobu več let, Sr. M. Blanche, prednica in čas ter se posvetil dušnepastirske-1 na predsednica; Rev. Vičt mu in društvenemu delu. V ja-.Tomc, duh. vodja; Mrs. Stank nuarju 1927 je došel v Cleve- .Urankar, preds.; Mrs. John Tr land k Sv. Vidu, na povabilo . pal, prva podpreds.; Mrs. Josej J.o krstno slovo sv. Jurija v dvorani Srbskega doma. Radi nenadne smrti pravoslav. vladike Štefana Lastavice v Clevelandu je društvo Jadran odpovedalo ples in najavljeni spored. Na banketu je Dimitrij Kralj predstavil predsednika Jadrana Duška Terziča, ki je pozdravil prota Savo, predsednika srbske pravoslavne občine Emila Drobeča, zastopnika slovenskega društva Triglav, Lojzeta Galiča in Louisa Ivancicha od Slovenske radijske ure. Po banketu so se borci in prijatelji zadržali še dolgo časa v prijetnem razgovoru. % Zadnje čase so obiskali Ameriko oz. Milwaukee zanimivi ljudje iz prelepe Jugoslavije in še lepše Slovenije. Prišel je na °' bisk tajnik Izseljeniške Matic6 Brožič, nato pevci Slovenskega okteta z umetniškim vodjem dr V. Voduškom in potnim vodjeti B. Pogačnikom. Za dober dan je bil v Milwaukeeju tudi ljubljanski župan arh. Marjan Tepin9, Samo do Chicaga je prišla predsednica Izseljeniške Matice 12 Ljubljane Zima Vrščaj. V Ne"' Yor-ku bo leto dni ljubljanske režiserka Balbina Batelino-B9' ranovič, jeseni bo pa nastopilv Čikaški operi basist Jjubijansk6 opere Ladko Korošec. Torej sl°' venska kri nastopa, študira, P0-tuje in išče ...? la svojo letno konvencijo 20. 111 21. maja v veliki dvorani Audi' toriuma in Arene. Prisotnih Je bilo preko 3000 delegatov in n9' mestnikov iz cele države Wi$' consin. Glavni govornik je osh° napadel in kritiziral Johnsone'0 demokratsko administracijo. Z9 njim je spregovoril tudi sedati1 republikanski guverner Kno"'' les, ki je bil ponovno izbran 28 kandidata. Zaradi svoje dobre f spretne administracije bo Kno"' izVO' les prav gotovo ponovno ljen’ za guvernerja. Izbrani bili tudi ostali kandidatje in 10 Olson za podguvernerja, Žiti merman za tajnika, Dina Srni1 za zakladničarko in R. Olson državnega pravdnika. Repuh kanci so mnenja, da bodo let° so mnenja, dobili večino v Madisonu in nova kongresnika. Čeprav bilo med državnim načelnik1/ stranke O. Fishom in načeti1 kom milwauškega mestnega °0 bora D. Stearnsom velika in zJ. grizena borba za premoč v str911 ki, se je konvencija končati lepem redu in solidarnosti 11,0 voditelji republikanske stra11 v Wisconsinu. V juniju bo k6 venci j a demokratske strti1* 1 Potem pa se prične politi/ borba, ki bo trajala vse do vok nega dne v novembru! • Bivši svetovni prvak V ** ksu Joe Louis je bil pred čas°. v Milwaukeeju. Na vpraša11 kaj misli o sedanjem prVa zan Cassiusu Clayju, ki je ijivo odklonil ameriško voj suknjo in javnp kritiziral riški poseg v Vietnam, je -“Jaz ne morem razumeti ” shingtona, da pusti Clayju ksarske nastope v Evropi-dim se, da dovoli, da si ta b<^ nabira težke denarje, ko se p vojaki junaško borijo in uh11 jo v Vietnamu. Boksarski PfV Cassius Clay je radi izjav6' , gre raje v ječo, kot bi oblekli meriško uniformo, izgubil športnik vsako spoštovanj0 zasluži, da se ga popolnoma norira in bojkotira. - L-5' Naj bo mladini, ki niso - - oflU"’ vljali onih strašnih dni in -- ft ki morda dvomijo, če je b»a j ša borba upravičena, ski'0*j vizija v pretekle dni. IlirS6^ ger v Zborniku Svobodne venije 1!)6<> v svojem el®11 ‘ Resnica o naši berbi,” k* sliko iz revolucije na Sl°vj skem; Zbornik je dobiti Pr': ga KAS, P.O. Box 32, Brook1., N.Y. 11227, v Slovenki P«s' 618 Manning Avc. Toronto- . Canada in v Slovenski Baragov Dom, 6304 Si. ^ Avc., Cleveland, Ohio 444^' AMERIŠKA D0M07INX, KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Praznik Marije Pomagaj Letos smo praznik Marije Pomagaj imeli na sam Binkoštni dan, zadnjo nedeljo v mesecu maju. Posebnih zunanjih slovesnosti pri Mariji Pomagaj v Torontu ni bilo. Pred leti je bila to romarska nedelja, ko smo sprejemali na Manning,u dobre rojake iz Clevelanda. Zgleda, kot da smo na Manningu prenehali biti “kanadske Brezje", za kar smo se navduševali, ko smo Mariji Pomagaj postavljali prvi dom v Torontu. Čeprav ni bilo zunanjih slovesnosti praznovanja naše skupne Matere, smo bili brez dvoma vsi Slovenci, — ki so še verni —, ta dan zbrani v duhu o-krog Marije Pomagaj, kakor je lepo omenil g. župnik v svoji pridigi na dan “žegnanja”. Brezjanska Kraljica je v Sloveniji praznovala svoj god in je pod materinskim plaščem objemala ta dan vse, ki so doma, in one, ki so po svetu razkropljeni in so se ta dan zbirali pred Njenimi milostnimi podobami. Kar pa se vremena tiče, je bila pa izredno mrzla in oblačna nedelja, prav nič primerna za začetek letoviške sezone na slovenski letoviški farmi. Koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi Kulturni sadovi v Slovenskem domu so začeli zoreti. Komaj je bil dom za silo dograjen, že so se zbirali v njem vsako nedeljo pevci, ljubitelji slovenske pesmi. To zbiranje na pevske vaje so z vsemi močmi pospeševali trije, ki imajo med Slovenci v Velikem Torontu največ zaslug, da se je slovenska pesem v Torontu oglasila in da so se njeni napevi ohranjali do danes. To so: gg. Ignacij Križman, Anton Muhič in Jurij Eržen. Sobotni koncert (28. maja 1966) je bil prvo kulturno darilo slovenskih pevcev v Narodnem domu. Koncert je obsegal 13 pesmi, ki so bile razdeljene na 5 delov. Poslušalce je spretno vodil z izbrano besedo od pesmi do pesmi g. Feliks Sebanc. Pod taktirko pevovodje g. Ig. Križmana so pevci zapeli sledeče pesmi: 1. Moški glasovi iz Hamiltona in Toronta: Triglav (J. Aljaž), Kaj kleplje (L. Kramolc), Vasovalec (J. Verbič) in Mam pa mi-hano kajžo (P. Ker n jak). Pesem je donela mogočno, veselo in vabljivo. 2. Pravo pomladno razpolože-tje so vzbudili sami hamiltonski pevci z dvema pesmima: Tiha Priprave za ta letošnji slovenski praznik so že toliko napredovale, da so vidni glavni obrisi in je izklesana gonilna sila, ki naj postane zbiralna sila. Na povabilo Društva Slovencev Baraga so se v ponedeljek, 30. maja, zbrali še zastopniki sledečih organizacij: Slov. Telovadna Zveza, SAVA, SKAS. Vse te organizacije so obljubile sodelovanje. Na skupni seji so tudi predebatirali program in poskušali razdeliti vloge, se pravi: kdo bo opravil posamezna dela v pripravljalnem stadiju in kdo na sam dan izvedbe. Poleg omenjenih organizacij bodo sodelovali še: Društvo Slovenski dom, Slovenska pisarna in Združeni pevci. Posebna debata se je razvila tudi glede misli, ki naj ji bo VII. Slovenski dan posvečen. Proslava 75-letnice “Rerum no-varum” nekako ne spada na Slovenski dan, ki je praznik slovenstva. Miselno pa se da v ta praznik lepo vključiti vse, kar pravemu slovenstvu služi ter mu daje garancijo življenja in uspešnega obstoja. To so pa ravno misli in nauki iz Rerum novarum; kot: nauk o svobodi, osebni in narodni, o zasebni lastnini in pobudi, ki naj malega človeka ščiti pred izkoriščanjem mogočn jakov. Vabilo na žalno prireditev Društvo SPB v Torontu vabi vso slovensko javnost na žalno proslavo, ki bo v soboto, 11. junija, ob 8h zvečer v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Pred 21 leti je naš narod preživljal najbolj mučeniško dobo svoje zgodovine. Mnogi bi radi da se to mučeništvo pozabi. Zvestoba mučencem in poštenost nam narekujeta, da se od leta do leta zbiramo ,da kažemo na zmoto, ki je povzročila zlobo in povzdigujemo junaštvo tistih, ki so v obrambi resnice raje darovali življenje, kot bi živeli v sužno-sti zmote. Na obilno udeležbo v imenu mrtvih mučencev vabi Odbor DSPB Na počitnice v rdeči raj Ko se približa poletje, vsakdo začuti, kako ga vleče proč oc rednega dela k počitku. Kot da bi se še lastnega doma naveliča hiti na letovišče. Sprememba dobro de, je koristna, celo razveseljuje, kot so rekli stari. Zato odhajajo ljudje iz mest na deželo, z juga na sever, z mrzlih krajev v tople, iz udobnih stano- no, je izletnike v rdeči raj označil takole: “Samo bahat in razkazovat se hodijo domov.” Da je ta oznaka vsaj za ideološko-poli-tično emigracijo često resnična, pove izjava nekega izletnika samega, ki je pred odhodom dejal, kako je doma zanimivo opazovati obraze, “ko te gledajo kot Amerikanca”. Pismo iz Argentine pove: “Tisti, ki smo proti koeksistenci s komunizmom, dosledno obsojamo vse, ki hodijo domov na o-bisk, tudi tiste, ki nosijo kolar. Sliši se, da so se nekateri zadnji čas premislili in se izleta v rdeči raj letos niso udeležili. Baje so prišla od tam svarila, da vse le ni tako varno po lepih slovenskih krajih, kot bi dolarjev lačni oblastniki radi naslikali. Če pa je varno, in če se je že vrnila svoboda, potem je tudi čas, da se vsem, ki so bili pred 21 leti mučeniško in brez sodbe pobiti, vrne vsaj čast njihovega imena in se razmetanim kostem pripravi počivališče v blagoslovljeni zemlji. Letošnji izletniki v rdeči raj gotovo niso vzeli s seboj samo dolarjev. Vsi, ki niso šli z njimi, upajo, da so ponesli s seboj tudi zvrhano mero poguma in človeškega dostojanstva, ki ne klečeplazi pred tistim, pred katerim je pred 21 leti bežal. Naši ljudje rdečem raju poleg materijal-nih dobrin potrebujejo tudi, če ne še najbolj, moralne opore o-nih, ki so svobodni. Ali so z bin-koštnim transportom v Slovenijo potovali tudi žarki svobode? K. S. jo luna (D. Jenko) ter Tam, kjer vanj na hribe in pod šotore, k pisana so polja (D. Bučar). 3. Zapel je mešani zbor skoraj premalo samozavestno: Nocoj, pa oh nocoj (F. Venturini), Kadar mlado leto (J. Laharnar). 4. Sami torontski pevci pa so zapeli občuteno in pomladansko razigrano: Kje je moj mili dom (C. Pregelj) ter Ljubezen in pomlad (A. Medved). 5. Verjetno najboljše izvajan je bil zadnji del, ko je pelo 10 moških, 9 žensk in 9 mladenk, Toronto-New Toronto-Hamilton. Zapeli so: Mrzel veter (Kramolc), Čez zlato pogorje, in Naša pesem (J. Laharnar) Vse priznanje pevovodji g. Ig. Križmanu in pevcem. Ni lahka stvar hoditi na vaje iz Hamiltona v Toronto ali pa obratno. Vse ovire in težave more premostiti samo ljubezen do ustvarjanja lepot. Mar lepo zapeta pesem ni med najlepšimi kulturnimi dobrinami! VII. Slovenski dan Kdo je vabljen? Vsak Slovenec, ki priti more. Kam? Na praznovanje. Kdaj? Prvo nedeljo v avgustu. vodi in čez vodo. Strast po spre mebi je tako silna, da svobodni ljudje odhajajo celo tja, kjer svobode ni. Tako je letos prav na nedeljo, ko smo zapeli “Pridi sveti Duh odšlo iz Toronta po poročilih 139 Slovencev v Slovenijo. Sam na sebi lep dogodek, kdo se ga ne bi veselil, “odhajati domov...” Pa je vendar vsakdo odhajal s tesnobo v srcu. O tem izletu v rdeči raj se med ljudmi širijo različni komentarji. Nekateri so takoj izračunali koliko tisoč dolarjev dobilo komunistično gospodarstvo, ki je na smrt bolno. Preprost človek, ki med zadnjo vojsko ni imel ničesar opraviti z revolucijo in protirevolucijo, pa živi v emigraciji zaradi svojega verskega prepričanja, je tudi šel lansko leto domov pogledat svojo mater. Kdo bi mu zameril! Ko je bil letos vprašan, kdaj bo zopet šel, je energično odvrnil: “Nikdar več, dokler je tam komunizem; še to mi je žal, da sem šel lani.” Tudi nekdo drugi, ki ni iz proti komunistične emigracije, I pa je bil rojen med zadnjo voj- V teh dneh spomina na naše pobite brate in sestre so nam sesede sv. Pavla v veliko tolaž-DO. Nečastna dejanja, izvršena v slabosti naših rdečih bratov, so dala našim mučencem čast in moč. Iz razbitih in mučenih teles so vstala duhovna telesa, katerih se umoriti več ne da. Ne bombe, ne strojnice in ne bajoneti jim ne morejo zadati novih smrtnih ran. Iz minljivosti so vstali v neminljivost kot večne priče strašnega pokolja. Brez glasu govore svojo obsodbo iz grobov, širom naše zemlje. Zastonj so izravnali njih zadnja počivališča. Ne moti jih trava, iplevel in trnje, ki preraščajo njih domovanje. Njih duh bdi v vesti morilcev noč in dan, kliče in trka in zahteva zadoščenje. Močnejši borci so, kot so bili nekoč s puško v roki. V nemin-ljvosti je njih moč, in čas je njih največji osvetnik. V življenju po prevari premagani, so sedaj nepremagljivi. Duhovna vojska, molčeča in brez orožja, silna v svoji nemi obsodbi. Mi, ki smo ostali živi, se predajamo pozabljenju. Obdajamo se z molkom v zlaganem upanju, da bomo tako več storili. Med nami in onimi, iki so darovali svoja življenja in prepojili našo zemljo s svojo krvjo, pa se širi vrzel. Mostovi se grade, ki naj nas privedejo v objem rdečih bratov, čez vrzel do naših pobitih drži samo še brv. Kako strašno bedna je naša duhovna podoba. Kako izmaličeno pojmovanje naših narodnih žrtev za resnično svobodo. In vendar bi brez teh žrtev ne pomenili nič, ker narod, ki nima mož pripravljenih umreti za narod, ni vreden, da živi. Prav tako pa narod ni vreden življenja, če se takih ljudi ki so v mukah umirali zanj, ne spominja s ponosom, z zvestobo in hvaležnostjo. Naša sveta dolžnost je, da se kot Slovenci vsako leto spomnimo vseh onih, ki jih je Bog izbral iz našega naroda za naj popolnejšo daritev: Darovati živ. Ijenje za Boga, narod in svojega bližnjega. V ta namen bo Društvo slo' venskih protikomunističnih borcev v Torontu imelo v soboto, dne 11. junija, ob 8h zvečer v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. žalno spominsko svečanost, da se v besedi, v duhu in v mo- li minljivosti v neminljivost Toronto,,.Qph — V svojem pismu Korinčanom (15, 33-44) piše sv. Pavel: Pa poreče kdo: Kako vstaj a-mrtvi? S kakšnim telesom pridejo? Nespametni, kar ti se-, eš, ne oživi, če preje ne umrje. [n kar seješ: ne seješ telesa, ki bo nastalo, ampak golo zrno, na Drimer pšenično ali katero drugo. Bog mu pa daje telo, kakor ,ie hotel, in sicer vsakemu izmed semen lastno telo. Ni vsako meso isto meso, ampak je drugo pri ljudeh, drugo pa meso pri živini; drugo je ptičje meso, drugo pa ribje. Tudi so nebesna telesa in zemeljska telesa. Toda drug je sijaj nebesnih in drug zemelj- litvi spomnimo vseh naših hrastih. Drug je sijaj sonca in drug tov in sester, ti so v tisočih za Ruski komunisti se vedno stiskajo cerkev Pravoslavna duhovnika sta poslala pritožbo zaradi preganjanja Cerkve predsedniku ZSSR. CLEVELAND, O. — Pravoslavna duhovnika Ešliman in Ja-xunin sta napisala dopis predsedniku ZSSR Podgornemu in poslala prepis dopisa glavnemu pravobranilcu tovarišu Ruden-ku. V svojem pismu protestirata proti zatiranju svobode ruske pravoslavne Cerkve in podpirata svoj protest s sledečimi dejstvi: Režim ne dovoljuje;, da bi Cerkev mogla svobodno nastavljati župnike po pravoslavnih župnijah. Je zaprl v zadnjih letih nad 10,000 cerkvenih ooslopij in veliko število samostanov. Sili pravoslavne vernike, da morajo registrirati prejemanje sv. zakramentov, na primer krsta. Zunaj cerkve ne dovoljuje nobenih verskih obredov brez posebnega policijskega dovoljenja. Prepoveduje otrokom udeležbo pri cerkvenih opravilih. Se meša v gospodarske razmere cerkvenih občin; omejuje cerkveno upravo na 20-30 ljudi, tako da večina vernikov nima besede pri župnijskih administracijah. Omejuje število duhovnikov v posameznih župnijah. Protest navaja tudi, kateri komunistični zakoni so bili kršeni po režimskih organih in zahteva, da vsi prekrški pridejo pred sodnijo na obravnavanje. Zahteva tudi temeljito preiskavo vseh krivic, ki jih doživlja pravoslavna Cerkev na Ruskem. Tovariša Podgorni in Rudenko seveda nista dala nobenega odgovora, dasiravno sta pisani protest dobila že 15. decembra. Vse to naj si napišejo za ušesa vsi tisti, ki trdijo, da se je “komunizem v bistvu že spremenil in da ni več tak, kot je bil”. nem svetu. Članek gre tako da- Manjše OČi deteta leč, da imenoma navaja nekate-J BOSTON, Mass. — Oči novo-ra znana lahka dekleta in njiho- rojenčka so nekako za eno tret jive domače prijatelje in dodaja, |no manjše od 8 do 9 let starega kaj vse je policija odkrila na ‘otroka, njihovih stanovanjih. Komsomolskaja Pravda zahteva, da naj policija odločnejše nastopa proti takim “razvadam”, ki ponižujejo rusko življenje na raven gnilega svobodnega sveta. Pozabila je pa, da doda, da je ravno ona sama že velikokrat u-gotovila, daj vse je gnilo tudi v njeni deželi čistega socijalizma. V Španiji pričakujejo političen plebiscit MADRID, Sp. — Ni nobena tajnost, da španski diktator skrbno opazuje delo svojega “demokratskega” diktatorja v sosedni Franciji, De Gaulle. Kot je De Gaulle spremenil 1. 1958 francosko ustavo potom plebiscita, tako želi postopati sedaj tudi Franco. Rad bi dal svoji deželi novo ustavo, pa ne preko konstituante, ampak le preko plebiscita. Nova ustava naj bi odgovarjala njegovi politični filozofiji, španski volivec bi pa dobil še letos priliko, da pove o njej svoje mnenje. Kdaj naj bo to? Nekateri optimisti mislijo, da se to utegne zgoditi že v juliju, drugi pa trdijo, da bo plebiscit šele jeseni, najbrže v oktobru ali novembru. Plebiscita se ne veselijo tisti, ki se bojijo demokracije, strah pred njim imajo pa tudi zmerni politični opazovalci, ker še ne vedo, kakšna naj bi bila vsebina politične struje v Francovi diktaturi. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Čistilko stanovanja iščemo za enkrat na teden. Kličite 944-6755. (x) UČENKE ZA ŠIVALNE STROJE Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, najvišja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo, dokler vas učimo, po kratki učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu od 8.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. (2 bloka južno od Lorain Ave.) (114) CLEVELAND, O, Iščemo snažilko V novem poslopju, 666 Euclid Bldg. Oglasite se pri Mrs. Gross v veži ob 5. uri popoldne. (111) Belo za moške & ženske WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Moški dobijo delo MAU OGLASI je sijaj meseca in drug sijaj zvezd; kajti zvezda se od zvezde razločuje po sijaju. Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v minljivost, vstaja v neminljivost. Seje se v neČasti, vstaja v časti. Seje se v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo.” svoj narod umirali. Zato vse Slovence in Slovenke iz Toronta in okolice vabimo, da se te spominske svečanosti v čim lepšem številu udeleže. S hvaležnostjo se bodo sprejemali prostovoljni darovi za invalidski sklad, tako da se bomo spomnili tudi naših invalidov, vdov in sirot. Otmar Mauser, taj. Sadovi komunistične vzgoje na moskovskih ulicah MOSKVA, ZSSR. — Komsomolskaja Pravda se je začela hudo jeziti nad “lahkimi dekleti”, ki se vrtijo okoli barov in gostiln, kamor zahajajo tujci, in jih lovijo v svoje mreže, pa ne samo za tuje valute, ampak tudi za tuje blago kot obleko, kozmetiko, perilo ipd. Tako “nabrano blago potem odstopajo svojim ruskim prijateljem, ki ga odnašajo na črno borzo. Kar je pa med lahnimi dekleti podjetnejših, so že organizirale “zasebne zabave”, ki se po svoji nemorali prav nič ne razlikujejo za podobnimi v svobod- Gradbcne mizarje ir delavce v pomoč mizarjem išče Milan Jager 261-2088 ali zvečer 944-6755 (x) MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEI Contouring and profiling Machines Gostilna naprodaj Dolgoobstoječa, prometna go-| stila v st. clairski slovenski naselbini je naprodaj zaradi bolezni. Za neobvezna pojasnila pokličite KE 1-8463. (111) Olepšajte svoje domove sedaj! Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating 1171 E. til St. HE 1-0965. Brezplačen proračuni Delo zajamčeno! HORIZONTAL som m ms TURRET LATHES GAP TURRET LATHES Hiša naprodaj Prodaja lastnik. Se lahko rabi i za enodružinsko ali preuredi v dvodružinsko. V zelo dobrem stanju. Nove preproge, beneški zastori, krasno zasajen vrt. Blizu transportacije pri Grove-wood Ave. Kličite 752-3400, zve-|čer KE 1-7792. (lli) Hiša naprodaj 6-sobna enodružinska, 3 spal-I nice, garaža, lepo dvorišče, klet, blizu cerkve Marije Vnebovzete in E. 172 St. Kličite po 6 uri 1486-5312 ali koncem tedna. (114) ENGINE LATHES MltiJHO MACHINES RADIAL DRILLS V najem 14-sobno stanovanje s kopalnico, spodaj, na E. 63 St., med Glass lir. Carl Ave. Kličite 881-3519. —(3,7,10 jun) NUMERICAL CONTROLLED MACHINES itiiPNW M iv MAČJI KLIC — Tigric v živalskem vrtu v Pragi pred odprtim telefonom. Vprašanje je, kdo bo la “mačji klic” razumel. DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (112) Naprodaj Dvodružinska zidana hiša s | kletjo in plinskim fumezom je naprodaj na 15910 Midland Ave. I Cena nizka. Pokličite PO 1-7583 j po 5. uri. (7,10,13 jun) Soba se odda Poštenemu, starejšemu moške-I mu oddamo čisto in mirno sobo. Kličite 531-6129. (112) AMERIŠKA DOMOVINA, TRYGVE GULBRANSSEN DEDIŠČINA GOZDA & xxx'xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi cimiltifi Kakor že marsikateri tujec, tako je tudi on olajšano zavzdihnil ko se je gozd razredčil in je ugledal koče in hiše v naselbini. In kakor vsakogar, tako je tudi njega zagrabil pogled na bjorndalsko kmetijo, ki jo je zagledal daleč tam preko, temno, mogočno in z mnogimi poslopji na gozdnem robu, visoko nad dolino. Sam ni vedel zakaj, toda čustvo mu je reklo, da to pač niso brezpomembni ljudje, ki so si izsekali sredi gozdov prostora za veliko kmetijo in da so gotovo trdno postavili svoje hiše na kraju, od koder je tak čudovit razgled kot s stare kmetije tam gori. Kočijaž je povedal to in ono, iz česar sta gosta lahko sklepala, da je vse, kar sta videla pred sabo, vsa dežela s hišami, kočami in kmetijami in z gozdom, ki se razprostira vse na okrog, že od nekdaj v posesti Bjorn-dalcev; in sodni svetnik je na tihem prištel še vse, kar je bil slišal o moči starega Daga nad mnogimi kmetijami v južnem delu dežele, da, celo nad Borg-1 andsko graščino, ki je kot kraljestvo, zase ležala v pokrajini, skozi katero so se bili pravkar vozli. In ko so se sedaj vozili navzdol v dolino, se je ogledoval, kolikor je le mogel v mraku. Prekoračili so Hammarbojsko dvorišče in strmeli v njegova prastara, temna poslopja z malimi okenci, temnimi linami in težkimi strehami, pokritimi z rušo. Ta prva, mračna kmetija v naselbini, preko katere so strme skalne stene, ki so se za njo modro črne in mogočne d vi gale v nebo, metale globoke sence — ta kmetija je napravila nanju kakor že na marsikoga pred njima prvi neizbrisni vtis. Vozili so se dalje navzdol; zdaj je bilo že temno. Niti na enem drevesu ni več šumelo listje in rože so že zdavnaj ovenele, da bi se spet izpremenile v CHICAGO, ILL FEMALE HELP j I Women Operators Wanted For Machine And Bench Work Only Steady Workers Need Apply Good Opportunities HAUSER PRODUCTS 1757 N. Kimball (111) CHICAGO, ILL MALE HELP MEN WANTED General Labor — Rotating Shifts Steady employment. Possibility of overtime. Shift differential. Immediate openings available. Call Personnel Office BALL BROS. CO. Highway 59-A Mundelein, Illinois Open Monday to Friday, 8 a.m., to 5 p.m., Tuesday evening 7 p.m. to 9 p.m. Saturday morning 8:30 a.m. to noon. (113) zemljo. Vse, kar je poleti krasilo Hammarbojski grič, je bilo zdaj črn pepel, ostala so samo- še strma pobočja z nevarnimi potmi in zrahljanimi kamni; voda je curljala in zrak je bil poln vonja po jesenskem večeru in poln groze. Navzdol so vozili mimo temnih kmetij v naselbini in mimo majhnih, na pol skritih koč. Nekje je lajal pes in ponekod je za okenskimi šipami plapolal ogenj. Sicer je bila povsod tema in mrtva jesen. Mestna gosta sta mislila na Adelajdo, ki se je hotela s svojo nežno lepoto in s svojo nadarjenostjo za vse življenje vezati na ta kraj. Srd ju je spreletel, in gospa je vzela robec in si obrisala oči. Prestrašila sta se, ko so zape-ket-ala težka konjska kopita na lesenem mostu, tam, kjer prične dolgi vzpon h kmetiji in z razprtimi očmi sta gledala, kako so mimo njiju drsele mogočne, z mahom pokrite skale in mogočna stebla širokega drevoreda. In čim bolj se je vzpenjala pot, tem bolj se je odpiral razgled proti jugu in čim bolj se je tam spodaj pogrezala pokrajina v temo, tem bolj se je spreminjala v senčno deželo, nad katero so še dvigali vedno više. In zdelo se jima je, da je bil, čim višje sta prihajala, tem svetlejši zrak in da sta laže zadihala; in tedaj — nenadoma — se je globoko v drevoredu, oddaljena in pravljična dvignila čudna lučka. Ko so se približali, sta videla, kaj je zapiralo drevored: vrata REAL ESTATE FOR SALE BRICK 6 ROOM BUNGALOW. 3 Bedrooms, Enclosed porch, large yard. Across street from Sacred Heart Church and School. By owner $17,500. 631-6770. (113) MALE HELP WANTED EXPERIENCED MILLWRIGHT ALL AROUND JOURNEYMAN MACHINISTS JOURNEYMAN TINSMITH MUST BE ABLE TO DO OWN LAYOUT WORK GOOD RATE OF PAY, MANY FRINGE BENEFITS. MODERN NEW PLANT APPLY SIMMONS COMPANY Employment Office 9200 Calumet Avenue, Munster, Indiana 219—TE 6-5900 (111) FEMALE HELP BANKING IF YOU WILL BE A JUNE GRAD AND WOULD LIKE TO BE TRAINED FOR A FINE CLERICAL OR SECRETARIAL POSITION IN ONE OF CHICAGO’S MOST DISTINGUISHED BANKS. COME IN NOW YOU MUST HAVE EXCELLENT TYPING AND/OR SHORTHAND. GOOD SALARY RATE, FREE CHECKING ACCOUNT, EMPLOYEE LUNCH ROOM WITH FOOD SERVED AT COST, AND MANY OTHER EMPLOYEE BENEFITS. APPLY PERSONNEL DEPT. 8TH FLOOR HARRIS BANK 111 W. MONROE ST. —dvoje orjaških stebrov, pokritih s streho iz ruše. Oglasil se je pasji lajež in rožljanje verig, nato so se zapeljali na dvorišče. Kar sta bila videla, je bila svetloba razpostavljenih leščerb — in bila sta sredi čara mogočne stare kmetije. Pogledala sta preko obširnega dvorišča, ki je bilo sveže pometeno in čisto in na katerem si mogel razpoznati v temi sicer oddaljeno toda natančno brezštevilna poslopja, stoječa v širikotu okoli njega kot neporušljive stene — in sredi dvorišča so se spenjali v temo trije ogromni vrhovi hrasta in njegovi suhi listi so kovinsko šumeli v vetru — nekje tam gori, kamor ni več segala svetloba. Voznik je ustavil pred širokim stopniščem nove stavbe. Novo hišo je bil nekoč, že pred enim človeškim pokolenjem, postavil stotnik Klinge; toda še d-anes so ji pravili nova stavba, ki pa je nikoli niso vse uporabljali. Že prej je bilo na Bjorn-dalu mnogo dobrih poslopij, ki so bila po starem zgrajena iz naj debelejših hlodov; v njih so se prebivalci kmetije najbolje počutili. Z dolgega preddverja so vodila vrata v staro vežo v velikim kaminom, kjer so že od pradavna sprejemali goste. Novo hišo so postavili Terezi Holder j evi na ljubo, ženi očeta Daga in Dagovi materi. Doma je bila iz mesta in hčerka veletrgovca Holder j a. Ona in njena sestra, gosponična Doroteja, sta bili prinesli s seboj veliko dragocenega pohištva in drugih stvari; in zato so, v glavnem zaradi pohištva, postavili novo poslopje, veliko hišo z mnogimi sobami v pritličju in prvem nadstropju in z velikimi okni. Veliko kuhinjo so uporabljali ves čas in vsak božični večer tudi veliko dvorano. Svoječasno so tam prirejali tudi gostije in ples in gostje so prebivali v rumenih, modrih, rdečih in železnih sobah. Sicer pa je bila hiša dokaj mrtva. V zadnjih letih, odkar sta umrli Tereza in Doroteja, so pokrili mizo v veliki dvorani nove stavbe le še na sveti večer, na pogrebščini teh dveh in pa stotnika Klingeja, ki je živel na kmetiji kot pisar. Zdaj sta se pripeljala pred novo stavbo sodni svetnik Ga,tihe in njegova žena in kot vsi gosti na Bjorndalu, je tudi njiju sprejela gospodična Krusejeva. Bila je hčerka Tambour j a Kru-seja in na Bjorndal je prišla kot revno, majhno dekletce. Tu so jo dobro vzgojili in zdaj je nadzorovala vse žensko delo v hiši. Gospodična Krusejeva j e sprejela gosta prijazno in spoštljivo, ju peljala navzgor v pla-vo sobo in jima povedala, ob katerem času ju pričakujejo k večerji. Sodni svetnik in njegova žena sta si ogledala sobo in se nato spogledala; sodna svetnica je potegnila zavese vstran in oba liz sočutja do Adelajde. CHICAGO. ILL. MALE HELP MEN Welders Machine Spot Welders Turret Lathe Operators Press Brake Operators Maintenance Helper Assistant Foreman For Machine Shop call Mr. Hank Gar on OL 6-0660 G.S. Blakeslee Važna posebna seja vseh članov družbe SLOVENSKEGA NAROBNEGA DOMA ŠT. 2 3663 E. 60 St. se vrša v nedeljo, 12= junija IS88 Začetek točno ob 2:00 uri popoldne. Člani so prošeni, da se v polnem številu udeležijo važne seje. To obvestilo tudi velja za vse društvene zastopnike. JAMES NOSE, tajnik & (o. 1844 S. Laramie Ave. Cicero 50, Illinois (112) Maintenance & Custodian Building programs and retirement | present personnel. Several openings in our plant staff. All permanent | positions. Good starting salary. Liberal fringe benefits. Experience | preferred — not required. Call Mr. Marken NATIONAL COLLEGE OF EDUCATION, Evanston, Illinois GR 5-0221 or BR 3-2330 (113) PRIPRAVLJENA — Igralka Abby Dalton se je prav dobro obnesla v filmu, tam si je pridobila glas zvezdnice. Slika kaže, da bi se utegnila obnesti tvcdi v baseballu. sta se zagledala v novembrsko noč. Od tu sta v daljavi še lahko razločila Hammarbo in zap a dno od njega skalne pečine, greben, ki sta ga bila prekoračila in globoko spodaj vso naselbino. Nebo je bilo svinčeno, toda s svetlimi sledovi dnevnega odsvita, kakršnega pač more imeti jesensko nebo; in obrisi pokrajine so se še svetlo odražali od temnečega se neba. Sodni svetnik in njegova žena sta se še enkrat spogledala in gospa si je spet nalahno obrisala solzne oči; toda tokrat komaj da L