poštnina plačana pri pošti 4274 Žirovnica COBISS 0 Jesenice dz BRCA2 udentov rM o O rN ra 7= Z3 > b QJ -D Namesto uvoda Kazalo Kako težko je najti ključ do zaposlitve? »Dandanes je pomembno, da si mladi že v času izobraževanja ustvarjajo zaposlitvene možnosti tako, da si pridobivajo prave delovne izkušnje in širijo mrežo pomembnih poznanstev, ki jim lahko kasneje svetujejo pri iskanju zaposlitve,« pravijo na Zavodu za zaposlovanje RS. Filozofija, ki jo vedno znova ponavljamo; ni pa odveč, če pobrskamo še, kaj v letu 2014 država načrtuje na področju politike zaposlovanja mladih. Brez njene pomoči, kljub ozaveščenosti mladih, naj si sami ustvarjajo priložnosti za zaposlitev, vendarle ne bo šlo. Delež mladih (med 15. in 29. letom) med brezposelnimi je na državnem nivoju od decembra 2010 do decembra lani zrasel s 25,2 na 26,2 odstotka, v gorenjski statistični regiji pa z 21,2 na 27,1 odstotka. Zanimivo pa se je na Jesenicah ta odstotek zmanjšal, in sicer s 25,1 na 23,7 odstotka, medtem ko se je povečal v Kranjski Gori (s 16,8 na 20,6 odstotka) in Žirovnici (s 25,4 na 35,4). »Zavod bo intenzivno izvajal Jamstva za mlade, s katerim bo vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb,« na vprašanje o spodbudah za zaposlovanje mladih v letu 2014 odgovarjajo na Zavodu za zaposlovanje. Med ukrepi pa omenjajo še izobraževanje, mentorske sheme, projektno učenje za mlajše odrasle ter pripravništva. »Prav tako bomo poskrbeli za to, da bo svetovanje in informiranje mladih hitro in učinkovito, z namenom, da bi mladi v pravem času dobili pravo ponudbo in jo kar najbolje izkoristili za vstop na trg dela,« še pravijo na Zavodu in hkrati poudarjajo, da ne smemo pozabiti, da je uspeh odvisen predvsem od aktivnosti ter veščin iskanja zaposlitve, dandanes pa tudi od domiselnosti in izvirnih idej za soustvarjanje delovnega mesta. Na Zavodu pa mladim v prvi vrsti svetujejo, naj razmislijo, kaj delodajalci zares potrebujejo, kje bi lahko dobili kompetence, ki jih delodajalec od njih pričakuje, kako najbolje predstaviti svoje izkušnje in, predvsem, kako iztopiti iz množice iskalcev zaposlitve. Eva Brane Jeseniški festival - sanje ali resničnost? Kaj se bo zgodilo s študentskimi izmenjavami Erasmus? Take me down to Stara Sava Intervju z Anjo Klinar Brca2 išče nove pisce Informator Dogodek meseca Brcatelii Izdaja: Klub jeseniških študentov e-pošta:: info@kjs-klub.si Urednica: Eva Brane Lektorica: Eva Baš Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Adnan Varmaz Urška Kalan Pisci: Eva, Ana, Matevž, Miha Nika, Tjaša, Rok Naslovna fotka: Jaka Valjavec ALI REALNOST? Jeseničani pogrešamo dogajanje. Pogrešamo tudi centralni dogodek ali festival. To radi izrazimo ob vsaki priliki, pa naj bo ob kavi s prijatelji, na spletnih omrežjih ali v pogovorih z redkimi tujci, ki nas obiščejo. »What the f**k are you doing in Jesenice?« je vprašanje, ki prileti iz ust klenih Jeseničanov, ko tujci stopijo v senčno pokrajino pod Mežaklo. S tem pridemo do prvega problema, zaničevanje Jesenic s strani občanov samih. Pred kratkim sem bil aktivno udeležen pri izdelavi in distribuciji ankete za pripravo mladinske strategije. Odgovori so si bili sila podobni: na Jesenicah manjka kulturnih in zabavnih dogodkov, mesto je mrtvo, nič ni za mlade ... Tudi sam se strinjam s trditvijo, da Jesenice niso ravno mladim prijazno mesto, pa vendar, dogodkov na Jesenicah je ogromno. Če kaj, potem jih je še preveč. Obilica društev in organizacij prireja celo toliko dogodkov, da se zadeve pogosto prekrivajo. Individualizem je resno zarezal v društveno sfero, namesto povezovanja smo tako deležni vedno novih delitev. Se ne strinjaš z večino v društvu? Ni problema, ustanovi svojega. Drugi problem tako postane individualizem. Ko občane vprašaš, kdo bi moral ukrepati, da se zadeve spremenijo, je odgovor dokaj enoličen. Občina naj poskrbi za to! Mladi v tem primeru prav ; nič ne odstopajo, sodeč po odgovoHlfc ______________ '! iz prej omenjene ankete imajo mladi predstavo, da mora biti vse storjeno za njih, ideja o njihovem aktivnem sodelovanju pa je redko prisotna. Duh časa, bi lahko rekli. Na drugi strani se ne moremo otresti grenkih občutkov, da nam funkcionarji z Občine stalno ponujajo neke izgovore in da bi v samo zadevo lahko vložili več energije. Tako pridemo do tretjega problema, samo-iniciative. Kaj sedaj? V sredo, 25. 1. 2014, smo se tako v restavraciji Ejga (na pobudo iniciative Ejga) zbrali ljudje, ki bi te težave radi premostili in po možnosti organizirali kaj večjega. Po tem, ko smo obdelali e probleme (sicer ne ični maniri), smo se možne rešitve. Kla-siaTaTdebafa o pomanjkanju sredste tokrat ni bila osredpja.J?redstavljena Jej bila ideja o jeseniškem festivalu s -šestimi točkami dogajanja, kjer bi vsa- ko točko vodila vsaj ena organizacija. Padla je tudi ideja o organizacijskem odboru, ki naj bi bil sestavljen z vseh vetrov in bi nadziral zadevo. Mnenja so bila deljena, navdušenja pa nad velikopotezno idejo ni bilo opaziti. Kljub očitnim težavam, sem vsaj s strani predstavnikov Občine dobil občutek, da ni volje za hitre spremembe, pa čeprav bi bile možne. Sprejeli smo kompromis, da poskusimo iz obstoječih prireditev iztisniti nekaj več in graditi na tem. V nadaljevanju smo se dotaknili še drugih tem. Jeseniška identiteta je že nekaj časa dokaj shizofrena, smo železarji, smo multi-kulti, v mestu se nam prikazujejo narcise, smo na socialnem dnu, hokej smo prepustili uničenju, pa še sonca ni pozimi! Dejstvo je, da ni preprostega ukrepa, ki bi lahko vplival na način, kako Jeseničani vidijo sebe in lastno mesto. A centralni park v mestu, nekaj parad, kamor bi povabili vse sodelovanja željne, kakšen inspiracijski govor župana in vlaganje v mlade podjetnike gotovo ne bi škodili. Dogodkov je veliko, obiska malo. Problem neudeležbe je tesno povezan s problemom identitete, a zakaj za hudiča imamo pri nas toliko društev? Mar ne bi bilo z vidika organizacije in pridobivanja stroškov lažje imeti le nekaj društev z več sekcijami ali zveze društev? Kaj torej lahko storimo? Na društva, ki sredstev ne prejemajo iz občinskega proračuna, lahko vplivamo zgolj s stalnimi povabili k sodelovanju. Na društva, ki prejemajo občinska sredstva, pa ima občina lahko precejšen vpliv. Spodbude so lahko pozitivno naravnane. Eden od možnih ukrepov je, da programi in projekti, ki vključujejo več društev in organizacij, po kriteriju pridobijo več sredstev od tistih, ki z drugimi ne želijo sodelovati (seveda, če gre za projekte, kjer je sodelovanje možno). Na debati tako daleč nismo prišli, a priložnosti bo še dovolj. Glede tega področja je bil namreč podan le odgovor, da razpisi obstajajo in naj se na njih prijavimo. Nič o kriterijih. Če se na splošno dotaknemo še področja nevladnih organizacij, je potrebno poudariti, da bi združevanje društev omogočilo njihovo profesionalizacijo, s tem pa nove zaposlitve. Slovenija na področju zaposlovanja na nevladnem področju namreč močno zaostaja za povprečjem EU (EU -8,1 odstotka, SLO - 0,66 odstotka).1 Vsekakor to ostaja priložnost za bližnjo prihodnost. Nadalje, problem samoiniciative prav tako ni nastal v vakuumu. Pasiven karakter Jeseničanov v kombinaciji z individualizmom namreč močno vpliva na pomanjkanje kadra, ki bi z lastnim 1 Vir: CNVOS, podatki iz leta 2008 (torej še pred krizo) zanosom doprinesel h ključnim družbenim spremembam jeseniške družbe. Ne govorim o tem, da takih ljudi ni. Nasprotno, ob množici gostilniških vsevedov se najde veliko takšnih, ki imajo odlične organizacijske sposobnosti in razmišljajo v pravi smeri, a se pogosto utopijo v množici pasivnih. Na Jesenicah namreč ni povezovalnega organa, ki bi te ljudi združil in sistema, ki bi take ljudi nagradil. Iz teh razlogov tistim, ki se trudijo, velikokrat »pade dol« in odidejo drugam. Na pobudo, naj se na takih debatah, kot smo jo imeli, dobivamo vsak mesec, ali vsaj enkrat letno, da se društva uskladijo med seboj, smo prejeli sledeč odgovor. V preteklosti so bili takšni sestanki že organizirani in udeležba je bila porazna. Razumljivo, takrat društva očitno niso imela tega interesa. Mar pa ni sedaj, ko je pobuda prišla s strani ljudi, vredno premisliti o ponovni uvedbi srečanj? Očitno ne. Razšli smo se s predlogom, naj organizacija teče preko Mladinskega sveta Jesenice. Počaščen kot sem bil (kot predstavnik slednjega), se mi o zadevi porajajo določeni dvomi. Prvič, MS J deluje na prostovoljni osnovi, organizacija takega dogodka pa od prostovoljcev terja več časa, kot ga imamo ti na voljo. Drugič, MSJ je združenje mladinskih organizacij in ne organizacij vse povprek. Tretjič, kako naj MSJ vodi prireditev, kj>fil nančno presega proračun te organizacije za vsaj desetkrat? Naj se MSJ zaveže k plačilu predračunov, k podpisu pogodb in podobno, obenem pa naj vsi srčno upamo, da bomo na razpisu sploh prejeli kaj sredstev, pa še to po koncu prireditve? Bojim se, da s tem ne bomo prišli nikamor. S srečanji in debatami pa prav zato ne smemo prenehati. Ko se nas bo nabralo dovolj in ko se bomo povezali, bomo lahko dosegli spremembe, ki bodo prinesle pozitiven učinek in rešitve. Te nas morda pripeljejo do jeseniškega festivala. Pa ne gre zgolj za žurko, kot bi si lahko kdo predstavljal. Festival nosi s seboj velik simbolni pomen. Realizacija festivala bi pomenila, da smo Jeseničani razvili neko novo identiteto, da smo se povezali in da smo stopili ven iz pasivnega vsakdana. Vsekakor nekaj, kar mesto in občani potrebujemo. Miha Rezar KAJ SE BO ZGODILO S ŠTUDENTSKIMI IZMENJAVAMI ERASMUS? Erasmus spada v program Vseživljenjsko učenje, ki je bil osrednji program Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja ter se bo s koncem letošnjega akademskega leta zaključil. Torej ga bo preprosto konec, kot je slišati govorice? vir: google Govorice tokrat ne držijo. Erasmus se bo nadaljeval v drugi obliki. Nasledil ga je nov 7-letni program Erasmus+, ki se je že začel izvajati s prvim januarjem. Nadomešča sedem že obstoječih programov, s ciljem izboljšati jih in poenotiti, ter povečati sredstva za izboljšanje pogojev mobilnosti. Era-smus+ združuje vse trenutne programe EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. Prvič bo tovrsten program namenil sredstva tudi za šport. Za program bo na voljo 14,7 milijarde evrov, kar je 40 odstotkov več, kot je bilo namenjenih sredstev na tem področju do sedaj. Erasmus+ bo odprl vrata štirim milijonom Evro- pejcev, ki bodo lahko študirali, trenirali, pridobili delovne izkušnje in postali prostovoljci izven meja svojih držav. Želijo doseči mobilnost pri 20 odstotkih študentov terciarnega izobraževanja, kar bi pripomoglo k dvigu kakovosti učenja in poučevanja. Erasmus + bo zagotovil tudi sredstva za učitelje, vodje usposabljanj, mladinske delavce ter partnerstva med univerzami, višjimi šolami, podjetji in nepridobitnimi organizacijami. Izziv je največji za visokošolske institucije, saj se morajo prilagoditi novemu sistemu. S stališča študentov pa je novi Erasmus zelo podoben staremu, enak je postopek, prijavnice in izkušnje v tujini, vendar je vseeno nekaj pomembnih novosti. • Študij in praksa se dopolnjujeta. Na vsaki stopnji študija lahko izkoristiš do 12 mesecev v tujini, lahko tako preko študija kot preko prakse. • Študenti, ki so do leta 2014-15 del študijskih obveznosti opravili v tujini v okviru programa VŽU, vendar ne celih 12 mesecev, se lahko prijavi- jo tudi na Erasmus+. Skupni seštevek že opravljenega študija in praktičnega usposabljanja ter zaprošenega časa ne sme presegati 12 mesecev na posamezno stopnjo študija. • Ko diplomiraš, lahko opravljaš še enoletno prakso v tujini. • Do sedaj ni bilo razlik v štipendijah za slovenske študente, ki so odhajali v tujino, sedaj pa bo višina štipendije variirala glede na državo, kamor se odpravljajo. Erasmus+ je nastal v času, ko je med mladimi v EU skoraj 6 milijonov nezaposlenih, hkrati pa je med zaposlovale! velika potreba po visoko izobraženem kadru. Erasmus+ bo poskušal zmanjšati ta prepad z novimi priložnostmi za ljudi, ki si želijo študirati, trenirati ali pridobiti izkušnje čez mejo. Tjaša Kikelj M medium \£f tisk & design Zeleni tisk? Modra odločitev. www.medium.si (Glasile eu BRCA \02jmx> ru^o-& (AG<2v t rmnvt zdimo im, !lirO«HLDD.Sl TAKE ME DOVVN TO STARA SAVA Jeseniško mladinsko dogajanje je pogosta tema naših strani. Naj bo to problematika s prostori, pomanjkanje »akcije« ali pa prešibka obveščenost o njej. Tokrat se članek osredotoča na točno določen prostor, in sicer na koncertno mesto Stara Sava. Ob besedi Stara Sava Jeseničani najprej pomislijo na kulturno-muzejsko vrednost, ki jo objekt ima. Za mlade to ne velja, saj je pred dobrim letom dni poslopje postalo center mladinskega dogajanja na Jesenicah. Tu so bile glavne prireditve v okviru Evropskega prvenstva v košarki in raznorazni koncerti, katerih vrhunec je predstavljal lanskoletni Odmev z nastopom Dubioze kolektiv. Pred selitvijo so dogodki potekali na različnih lokacijah v mestu, kot so Partizan, MCJ in hokejska dvorana. Na Stari Savi je bil odziv obiskovalcev na posameznih koncertih zelo spodbuden, kar dokazuje tudi njihovo število. Mladim se nova prireditvena lokacija večinoma zdi boljša kot prejšnje, saj zagotavlja dovolj prostora za večje število ljudi. Nekateri so poudarili akustične prednosti objekta, drugim pa kljub prostorskim stiskam bolj ležita MCJ in Partizan. Za mnenje o novem prostoru smo povprašali tudi Urško in Matica. »Stara Sava je zelo prijetno koncertno prizorišče in čeprav se tu še nisem udeležila veliko koncertov, se mi prostor zdi boljši kot prejšnje lokacije. Predvsem mi je všeč odprtost prostora, vse skupaj pa se mi dopade tudi estetsko. Zadnjič sem bila tu na Odmevu, kjer sem prvič v živo poslušala Dubiozo kolektiv. Vse skupaj je izpadlo odlično in komaj čakam, da se tu zvrstijo novi izvajalci,« je povedala vir: Zgornjesavski muzej dijakinja zadnjega letnika jeseniške gimnazije. »Koncertov na Jesenicah se udeležujem že odkar se razvija koncertna scena. Bil sem redna stranka na Izbruhu, v gasilskem domu na Blejski Dobravi in v Partizanu. Koncerti v mladinskem centru so bili prav tako vedno nekaj posebnega, žal pa ima MCJ premalo prostora. Največji pomen pa ima zame vseeno Blejska Dobrava, kjer sem prvič nastopil s skupino Epic Fail. Tudi na Stari Savi sem že imel koncert, zato mi bo prostor vedno pri srcu,« pravi zagrizeni glasbenik in diplomant filozofske fakultete. Nov koncertni prostor je s strani mla- dih očitno toplo sprejet. Po napornem urniku se konec tedna priležeta psihična sprostitev in razpustitev odvečne energije. Lokacija pri tem na prvi pogled morda res nima velikega pomena, vendar na dolgi rok stvari dobijo pravo sliko, kar velja tudi za koncertna prizorišča. Če je prostor povsem zgrešen, ga obiskovalci kmalu ne bodo več niti povohali in se bodo raje zabavali na drugačne načine. Stare Save glede na prepričanje mladih ne čaka podobna usoda, tako da se že lahko veselimo veliko dobrih koncertov, gledaliških prdstav na prostem in preostalih družabnih dogodkov. Matevž Polajnar - Tarok turnir - KJŠ/MCJ Lan party - Sankanje - Smučanje Francija - Koncert Pearl Jam - Surfanje za prvomajske počitnice Ml sž V tokratni športni rubriki vam bomo postregli z zanimivimi odgovori jeseniške olimpijke Anje Klinar. Izvedeli boste, kako se športniki pripravljajo na olimpijske igre, koliko odrekanja, treninga, discipline in predvsem volje je potrebno za en sam cilj - najboljši možen rezultat v danem trenutku. Več o Anji in vrhunskem športu pa si preberite v naslednjih zanimivih vrsticah Trenutno si poškodovana, zato si s številom treningov verjetno omejena. Kako tvoj dan izgleda sedaj? Res je, poškodba rame se vleče že skoraj eno leto, tako da tudi trenirati ne morem normalno. Rehabilitacija je kar komplicirana in bo verjetno še kar nekaj časa trajala, bi se pa rada izognila operaciji rame, saj se je po kakršnih koli posegih zelo težko vrniti na vrhunski nivo. Moji treningi so trenutno kar omejeni, tako da treniram približno polovico manj kot sem pred poškodbo, vendar še vedno vse skupaj približno tri ure na dan, večinoma v vodi, poleg tega pa tudi na suhem. Zaradi poškodbe se nisi udeležila kar nekaj pomembnih tekmovanj. Kako se srečuješ s takšnimi situacijami ter za kakšno poškodbo pravzaprav gre? S samih sklepom rame niti ni nič hudega, problem so vnete ramenske mišice, ki se nočejo pozdraviti in so pri zelo intenzivnem treningu močno obremenjene, zelo huda pa je tudi bo- lečina. Imam zelo visok prag bolečine, kar pol leta sem normalno trenirala z bolečinami v rami. Tega verjetno ne bi smela, zato se je vnetje še poslabšalo in sem bila prisiljena prekiniti s treningi in tekmovanji. Izpustiti sem morala svetovno prvenstvo lani poleti v Barceloni in evropsko prvenstvo decembra na Danskem. Posebej težko je bilo izpustiti svetovno prvenstvo v Barceloni, saj sem bila v tistem času v zelo dobri formi, vendar pa so poškodbe del športa in včasih si pač prisiljen izpustiti tudi velika tekmovanja, saj je zdravje le na prvem mestu, vsi pa vemo, da je vrhunski šport zelo krut. Vemo, da ti plavanje vzame veliko časa, posledično pa imaš že od mladih nog drugačen bioritem kot tvoji vrstniki. Ali to vpliva nate tudi takrat, ko si prosta/po-škodovana in se tudi sicer zbujaš zelo zgodaj? Zelo dolgo časa sem morala vstajati kar zgodaj. Konec osnovne šole in celo srednjo šolo sem imela budilko vir: VVikipedia nastavljeno na 4.20, ob 5.30 sem bila že v bazenu, tako da sem res bila navajena zgodaj vstati. A če sem imela kadarkoli priložnost dlje časa spati, tudi med počitnicami ali poškodbo, sem z lahkoto spala do 10-ih ali še dlje, tako da težav s tem nimam. Je pa res, da nisem ravno jutranji človek in mi je težko zjutraj vstati, a služba je služba in če imaš v glavi določen cilj, ni problem vstajati zgodaj. in se ga z veseljem spominja. Na kateri svoj rezultat si najbolj ponosna in ti veliko pomeni? Največ mi pomenita dve zmagi na mladinskem evropskem prvenstvu, to je bila zame prva večja tekma in se jo zelo rada spominjam, pa tudi vseh, treh olimpijad. To je le posebna tekma in doživetje, ki si ga vsak športnik želi ------------ Tvoja paradna disciplina je 400 m mešano in zajema vse tehnike plavanja, pa vseeno - katero tehniko najraje plavaš oz. v kateri si najboljša? 400 m mešano velja za najtežjo plavalno disciplino, kjer potrebuješ znanje vseh štirih tehnik, poleg tega potrebuješ tudi zelo veliko vzdržljivosti, ki jo dobiš le z zelo veliko treninga. Moja najljubša tehnika je delfin, zato sem v zadnjein času tudi na večjih tekmovanjih pogosto plavala v kategoriji 200 m delfin. Tudi ta disciplina je ena izmed najtežjih pri plavanju, vendar mi je zelo všeč in jo rada plavam. Očitno bolj kot se »matram