Kamniški OBČAN St. 11 V nedeljo potekajo osme državnozborske volitve V nedeljo, 13. julija, potekajo osme volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Redne volitve so bile sicer predvidene za leto 2015, štiri leta po volitvah leta 2011, vendar je po odstopu Alenke Bratušek, potem, ko sedem dni po odstopu ni bil predlagan nov mandatar, predsednik republike Borut Pahor oznanil, da bo 1. junija razpustil parlament in razpisal volitve za 13. julij. To bodo druge predčasne državnozborske volitve v zgodovini samostojne Slovenije. Odločile bodo o devetdesetih članih Državnega zbora - poslancih. Več o volitvah ter imena vseh kandidatov ter strank oziroma list v našem volilnem okraju na 2. strani. Prve glasovnice pa so že v volilnih skrinjicah na voliščih za predčasno glasovanje, ki so v teh dneh množično obiskana. V10. volilnem okraju I. volilne enote, ki obsega območje občin Kamnik in Komenda, je volišče za predčasno glasovanje v prostorih občine Kamnik, kjer lahko glasujete še danes do 19. ure. Že v torek in sredo je bilo čutiti pravo volilno vzdušje, svoj glas je samo v torek oddalo preko petsto volivk in volivcev. 53. leto Kamnik, 10. julij 2014 DOLGČAS MED POCITNICAMI? NI SANS! Za večino šolarjev je konec junija napočil najlepši del leta. Čas za igro, smeh in zabavo. Devet tednov in pol, ki jih bodo lahko namenili počitku, sprostitvi in uživanju otroške in najstniške svobode. Poletne počitnice, čas brezskrbnosti, nepozabnih dogodivščin in spominov... Skrb, da bo malim nadebudnežem med poletnimi počitnicami v kamniški občini kakorkoli dolgčas, je povsem odveč. Za dejavnosti otrok med prostimi dnevi je v kamniški občini dobro poskrbljeno, saj so na voljo številne dejavnosti za popestritev prostih počitniških trenutkov. Vodne vragolije na kamniškem bazenu ali pa v Termah Snovik so med mladimi počitnikarji še vedno na vrhu želja, skoraj vsi počitniški poletni tabori v svoj program vključujejo vodne aktivnosti. Reportažo objavljamo na straneh 8 in 9. Svet je zelo širok in pravljični svet izredno bogat. Tudi v Kamniku. Parada ob 90-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Nevlje Ob 90-letnici delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Nevlje so neveljski gasilci v soboto, 21. junija, priredili veliko gasilsko parado s prevzemom in blagoslovom novega gasilskega vozila GVM ter veselico. Parade so se poleg gasilcev in krajanov udeležili župan Občine Kamnik Marjan Šarec, predstavniki Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Kamnik, poveljnik DOBRA NOVICA Civilne zaščite, botri novega gasilskega vozila in drugi gostje. Sodelovali so gasilci, mažoretke, narodne noše in Mestna godba Kamnik. Po paradi je na športnem igrišču potekala slavnostna predaja in blagoslov novega gasilskega vozila GVM. Več o dogodku na 3. strani. Irena Cerar se opiše kot samostojna pri-povedovalka in potepuhinja. Zadnja štiri leta v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik snuje Pravljične poti Kamnika, ki so med otroci in starši izredno priljubljene. Veliko družin v sobotnih dopoldnevih raziskuje in spoznava kamniško okolico v podobi zgodb, ki jih tako doživeto pripoveduje Irena. Zgodbe so eden od najbolj učinkovitih motivatoijev, da se otroke zvabi ven, na prosto, v naravo. Če poznamo zgodbe svojega kraja ali izletniške točke, okolica za otroke zagotovo postane veliko bolj zanimiva. Otroci do devetega leta starosti živijo v t.i. pravljičnem obdobju in pravljični svet, bajna bitja, zakonitosti pravljice doživljajo kot resničnost. Za otrokov osebni razvoj je izredno pomembno, da se jim veliko bere in pripoveduje, saj tako bogatijo svoj besedni zaklad, simbolni jezik pravljice pa jim lahko pomaga pri razrešitvi marsikatere otroške stiske. Odnos do knjige, literature, pravljice in kulture nasploh je zelo odvisen od načina življenja družine. Če starši berejo, poslušajo glasbo, uživajo v ogledu kvalitetne lutkovne predstave in podobno, potem ni težko navdušiti otrok. Če bo imel otrok že od majhnega na razpolago knjige, jih bo zagotovo prijel v roke. Če bo imel na voljo tablico ali računalnik, bo posegel po tem. Več kot dovolj razlogov, da smo Ireno ulovili tik pred odhodom na dopust, slab mesec po zaključku Kri-žnikovega pravljičnega festivala v Motniku in nekaj * Arbor^Rim VOLČJI POTOK Dragi bralci, z vami je predpočitniška številka časopisa Kamniški občan. Tudi ustvarjalci vašega priljubljenega informativnega sopotnika si moramo malce oddahniti, da bomo z novimi močmi in svežimi idejami ustvarjali nove aktualne in zanimive vsebine po vaši meri. Avgustovska številka Kamniškega občana bo z vami predvidoma 22. avgusta. Rok za oddajo člankov je petek, 15. avgusta, za oglase in zahvale pa ponedeljek, 18. avgusta, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si J* I tU S MARKET Veronika RAZSTAVA DINOZAVROV PODALJŠANA DO 30. AVGUSTA Kranjska cesta 3 c, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO, VAŠ DOM IN ZA DOPUSTNIŠKE DNI! dni po zanimivi dogodivščini »Knjižnica pod krošnjami« na Mali planini. Pogovor objavljamo na 7. strani. DIAMANTNI, BISERNI IN ZLATI POROČENCI SO PRAZNOVALI V Društvu upokojencev Kamnik so 6. junija pripravili slovesen sprejem zakonskih parov, ki so slavili svoje jubileje v prvem polletju leta. Sprejema se je udeležilo dvajset parov, in sicer diamantni, pet bisernih in štirinajst zlatih slavljencev. Več na 6. strani. mag. Julijana Bizjak Mlakar www.desus.si www.julijanabizjakmlakar.si 2 10. julij 2014 AKTUALNO Delavska hranilnica tudi v občini Kamnik Bančna ponudba v kamniški občini je odslej bogatejša. V ponedeljek, 23. junija, je svoja vrata na Tomšičevi 11, v stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik, odprla Delavska hranilnica. Predsednik uprave Delavske hranilnice d.d. Ljubljana Jože Stegne je pozdravil zbrane ob slovesnem odprtju in med drugim izpostavil, da je Delavska hranilnica uspešna bančna institucija, ki dosega nadpovprečno rast in uspehe, na bančnem trgu pa je prisotna že 24. leto. S cenovno najbolj ugodnimi bančnimi in drugimi finančnimi storitvami nenehno širijo krog svojih komitentov, strank, vsako leto odprejo do pet novih enot in zaposlijo od 20 do 30 novih delavcev. Kot je ob odprtju povedal župan občine Kamnik Marjan Šarec, prihod nove finančne institucije prinaša novo konkurenco, ki je vsekakor dobrodošla, Delavski hranilnici je zaželel, da tudi v kamniški občini uresniči vizijo svojega razvoja. Poleg rednih finančnih storitev bo opravljala tudi storitve javne blagajne. Na podlagi sklenjene pogodbe Občina Kamnik financira storitev plačevanja plačilnih nalogov oziroma bančne provizije za javne zavode, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Občina Kamnik, vključeni pa so tudi koncesijski vrtci, ki opravljajo dejavnost na območju občine Kamnik. Sofinanciranje je namenjeno le občanom občine Kamnik. Kot je povedal predsednik uprave Jože Stegne, bo Delavska hranilnica opravljanje storitev »javne blagajne« ponudila tudi ostalim podjetjem, ki občanom zaračunavajo raznovrstne storitve (komunalne storitve, elektro, idr...) tako, da bodo občani Kamnika lahko večino položnic plačevali brez provizije. Za dobrodošlico so v Delavski hranilnici pripravili prijazno ugodnost, saj vsem občankam in občanom v juniju, juliju in avgustu omogočajo plačilo vseh položnic brez provizije. SAŠA MEJAČ \ I" * ' lUM JŠk , ., i , j— Odprtje podružnice Delavske hranilnice v Kamniku, v sodobno urejenih prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice na Tomšičevi 11, so pozdravili Irena Tonin, direktorica kamniške enote Delavske hranilnice, župan Marjan Šarec in predsednik uprave Delavske hranilnice d.d. Jože Stegne. Občina Kamnik na podlagi 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 s spremembami) in javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega 25. 10. 2013, objavlja SEZNAM UPRAVIČENK ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM, ki sta zavezanki za plačilo varščine na LISTI B in jima bosta dodeljeni neprofitni stanovanjski enoti IME IN PRIIMEK Safija Kijamet Sandra Prešeren Najemodajalec bo skladno z objavljenim seznamom pozval upravičenki k sklenitvi najemnih pogodb. Marjan Šarec ŽUPAN OBČINE KAMNIK V nedeljo potekajo osme državnozborske volitve V nedeljo, 13. julija, bodo potekale osme volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Redne volitve so bile sicer predvidene za leto 2015, štiri leta po volitvah leta 2011, vendar je po odstopu Alenke Bratušek, potem, ko sedem dni po odstopu ni bil predlagan nov mandatar, predsednik republike Borut Pahor oznanil, da bo 1. junija razpustil parlament in razpisal volitve za 13. julij. To bodo druge predčasne državnozborske volitve v zgodovini samostojne Slovenije. Odločile bodo o devetdesetih članih Državnega zbora - poslancih. So predstavniki ljudstva, voljeni za obdobje štirih let, če seveda ne pride do predčasnih oziroma izrednih volitev. Pri svojem delu niso vezani na kakršna koli navodila. Državni zbor je najvišja predstavniška in zakonodajna institucija, ki poleg temeljne zakonodajne funkcije opravlja tudi volilno in nadzorno funkcijo oblasti. V državnem zboru se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poslanci, razen poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva (proporcionalni sistem) ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer volivci odločilno vplivajo na dodelitev mandatov kandidatom. Poleg državnozborskih političnih strank (SLS, SDS, SD, DeSUS, Pozitivna Slovenija, Državljanska lista, N.Si) na volitvah sodelujejo še: Zavezništvo Alenke Bratušek, Stranka Mira Cerarja, stranka Verjamem, Piratska stranka Slovenije, Zeleni Slovenije, Slovenska nacionalna stranka, Koalicija Združena levica ter Enakopravni deželani - Naprej Slovenija. Na glasovnici je seznam petnajstih kandidatov, ki kandidirajo za poslanca v volilnem okraju Kamnik - Komenda. Po pojasnilih Državne volilne komisije glede načina glasovanja, glasujemo za kandidata tako, da obkrožimo številko pred kandidatom. Izberemo lahko samo enega kandidata. Pred imenom in priimkom kandidata bo napisana še stranka, ki kandidira kandidata. Vsaka stranka ponuja samo enega kandidata, zato izbira med več kandidati iste stranke ni možna, tako kot je to mogoče na lokalnih in evropskih volitvah. Volivec prav tako ne more ločiti svojega glasu, tako da bi najprej izbral kandidata, nato pa še stranko. Izvoljeni bodo tisti kandidati, ki bodo najbolj presegli rezultat stranke na državni ravni, pod pogojem, da stranka preseže 4% volilni prag. To pomeni, da razvrstitev kandidatov v volilnem okraju Kamnik - Komenda ni ključna pri določitvi izvoljenih kandidatov. Izvoljenih je lahko več kandidatov ali pa tudi nihče. V 10. volilnem okraju I. volilne enote, ki obsega območje občin Kamnik in Komenda, so na volilnih lističih imena list in kandidatov zapisana takole: 1. Enakopravni deželani-Naprej Slovenija: Urška Ozimek 2. Stranka Mira Cerarja: mag. Domen Božeglav 3. Slovenska ljudska stranka: Bogomir Zamernik 4. Stranka Verjamem: David Capuder 5. Piratska stranka Slovenije: Tina Debeljak Trbič 6. Slovenska nacionalna stranka: Milenca Omerzu 7. Zeleni Slovenije: Darja Drmanovic 8. Slovenska demokratska stranka: Damjan Hribar 9. Koalicija Združena levica: Boštjan Resnik 10. DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije: Julijana Bizjak Mlakar 11. Pozitivna Slovenija: dr. Aleksander Kustec 12. Državljanska lista: Miha Uhan 13. Nova Slovenija - Krščanski demokrati: mag. Matej Tonin 14. Socialni demokrati: Irena Kranjc 15. Zavezništvo Alenke Bratušek: Zoran Bosančic Volilna pravica je najpomembnejši element volilnega sistema in ena temeljnih političnih pravic državljana, uveljavimo jo na voliščih! urednica Nova Titanova brv ponovno povezala Novi trg in Perovo V veselje pešcev in kolesarjev je nova Titanova brv čez Kamniško Bistrico zgrajena in jo uporabniki od petka, 4. julija, že uporabljajo. Izvajalec SGP Graditelj d. d, je dela končal mesec dni pred pogodbenim rokom. V torek, 8. julija, pa je potekal tehnični pregled za izdajo uporabnega dovoljenja. Nova Titanova brv je obsegala poleg rušenja dotrajane in nevarne brvi obsežna dela gradnje novih armirano-betonskih opornikov, vodomernega jaška, prehodnih zidov in plošč, zasip, postavitev jeklene nosilne konstrukcije iz treh delov, montažo komunalnih vodov (voda, El, TK, CATV), montažo lesene pohodne konstrukcije in jeklene ograje. Urejena je tudi javna razsvetljava z atraktivnimi LED lučmi na ograji, novo prižigališče pa je pri trafo postaji. Nova brv je prijaznejša uporabnikom, saj ima dostop za kolesarje in klan-čino za invalide, široke stopnice so izvedene iz granitnih blokov, zemljina je zasejana s travo, tako da bo okolica v kratkem ozelenela. SAŠA MEJAČ ENOSTAVNI POSTOPKI 40.000 NOVIH DELOVNIH MEST Pod številko 14 Socialni Demokrati za dejanja in delovna mesta! V vrstah Socialnih demokratov in Solidarnosti smo preprosti in običajni ljudje, ki svoj vsakdan namenjamo istim problemom, ki pestijo skoraj slehernega prebivalca v Sloveniji. Stanje v državi se trudimo izboljšati za vse ljudi tako, da bomo vsi deležni pristojnega dela, primerne varnosti in dostojnega življenja. Zavzemamo se za ureditev družbe in države, ki bo namenjena predvsem življenjskim in delovnim interesom ljudi. Te interese pa iščemo in izpostavljamo v našem programu. Naš program opredeljuje predvsem novo produktivno industrijsko in energetsko politiko s poudarkom na inovativnost. Zagnali bomo veliko novih projektov in dejavnosti. S tem želimo spodbuditi in dejansko vzpostaviti gospodarsko rasti ter uvesti veliko novih delovnih mest. Organizirati znamo učinkovit javni sektor, znotraj katerega bomo zagotovili kvalitetno in učinkovito zdravstveno oskrbo in kvalitetno šolstvo. Velik poudarek našega dela bo ekološko usmerjen, saj bomo pri vseh projektih sledili ekološkim smernicam. Intenzivno bomo zagotavljali samooskrbo s hrano. Vzpostavili bomo lesno industrijo. Banke bodo morale delati v funkciji gospodarstva in ljudi in ne za sebe in svoj dobiček. Trudili se bomo, da se državi vrne vse, kar je nezakonito odvzeto. V programu je posebno poudarjena tudi kvaliteta življenja upokojencev ter zagotavljanje iz trdega dela zaslužene pokojnine. Zagotovili bomo delo za mlade! Na volitvah nas bo pod zaporedno številko 14 zastopala dr. Irena Kranjc. Diplomirala je na dveh fakultetah, je magistra komunikologije in doktorica znanosti evropskih in državnih študij. Socialni Demokrati bomo v petek, 11. 7. 2014, v Kamniku na Glavnem trgu od 16. do 19. ure postavili stojnico. Dr. Irena Kranjc vas vabi, da nas obiščete in se spoznate z njo. S svojim znanjem, sposobnostmi, izkušnjami ter visokimi etičnimi in moralnimi načeli dokazuje, da je sposobna programske cilje Socialnih demokratov in Solidarnosti uresničiti. Njeno in naše načelo v sedanjosti in prihodnosti je vrniti državo državljanom, ki bomo kljub svojim različnostim med seboj pravno in ekonomsko enakovredni, enakopravni in spoštovani. / izkušnjami, znanjem, pogumom vrnimo upanje in vero v lepšo prihodnosti BOGOMIR ŽAMERNIK r hf 3 V veliko čast si štejem, da kandidiram v Kamniku - rojstnem kraju generala Rudolfa Maistra. Slovenci potrebujemo njegov pogum in odločnost, da prekinemo sedanje obdobje negotovosti in strahu kaj bo jutri. Slovenijo je prizadela poplava. Poplava nebrzdanega zadolževanja kot posledica prepožrešnega pohlepa, ki bi naj po nekaterih ocenah iz države pospravil cca 70 milijard €! Ob današnjih možnostih, ki jo nudijo sodobne elektronske povezave, mi ne bo noben dr. ekonomsko, pravniško bluzatorskega prevarantstva dopovedal, da se ne da ugotoviti od kod, koliko in kam je bil denar nakazan. Ta sredstva je potrebno pripeljati nazaj v Slovenijo in ne bom pristajal na tezo, da velika svinjarija še ni nujno kaznivo dejanje!! Spoštovani prebivalci občine Kamnik in Komenda: Vaš glas zame presega strankarske okvire! Tudi meje vaših občin! Vaš glas zame je vseslovenski udarec po mizi: DOVOLJ plenjenja! Vaš glas zame je ODLOČEN in POGUMEN klic: VRNITE UKRADEN DENAR nazajvSIovenijo! V svojem imenu in v imenu naših otrok in vnukov vas PROSIM, da mi za navedeno namenite vaš glas. Hvala. Več na: www.publishwall.si/mirko.zamernik Kamniški OBČAN GASILCI SO PRAZNOVALI 10. julij 2014 3 Parada ob 90-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Nevlje Ob 90-letnici delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Nevlje so neveljski gasilci v soboto, 21. junija, priredili veliko gasilsko parado s prevzemom novega gasilskega vozila ter veselico. Parade so se poleg gasilcev in krajanov udeležili župan Občine Kamnik Marjan Šarec, predstavniki Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Kamnik, poveljnik Civilne zaščite, botri novega gasilskega vozila in drugi gostje. Sodelovali so gasilci, mažoretke, narodne noše in Mestna godba Kamnik. Po paradi je na športnem igrišču potekala slavnostna predaja in blagoslov novega gasilskega vozila GVM. Slavnostni govornik župan Marjan Šarec se je gasilcem in gasilkam PGD Nevlje zahvalil za dobro opravljeno delo, jim čestital ob praznovanju 90-letnice društva ter jim zaželel še veliko uspeha pri nadaljnjem delu in razvoju društva. Poudaril je, da so prostovoljni gasilci in gasilke v ponos našim občanom, zato jih moramo vsi skupaj podpirati, saj brez njih ne moremo obvladovati kritičnih razmer, kot so nas in nas še bodo doletele. Predsednik PGD Nevlje Stanislav Novak je po uvodnem pozdravu spomnil na nastanek društva in njegovo delovanje. PGD Nevlje je bilo ustanovljeno 20. junija leta 1924 na pobudo kolar-skega mojstra Julija Fajdige, ki je v Nevljah začel opravljati obrtno dejavnost, izhajal pa je iz gasilske družine v Kamniku. Ustanovni sestanki so bili najprej v njegovem stanovanju, kmalu pa so si uredili prostore v starem hlevu Alojzije Šarc na Vrhpolju. Najprej so kupili nekaj veder, lesene lestve, delovne obleke in čelade, leta 1928 staro ročno brizgalno ter nekaj konopljenih cevi od gasilskega društva Mengeš. Leta 1931 je bil zgrajen gasilski dom z lesenim stolpom v izmeri 35 m2. Kljub dvakratnemu povečanju je prostora za nemoteno delovanje še vedno primanjkovalo, zato je bilo na občnem zboru leta 1985 sklenjeno, da zgradijo nov gasilski dom. Pridobivanje doku- mentov je trajalo dve leti, gradnja se je pričela leta 1988, končala pa leto dni pozneje. V prostore novega gasilskega doma je bilo potrebno pripeljati tudi sodobnejšo gasilsko opremo. Leta 1997 je društvo na dražbi gasilske brigade Ljubljana uspešno kupilo rabljeno gasilsko cisterno TAM 170 z vgrajeno visokotlačno črpalko, ki je bila leto dni kasneje popolnoma obnovljena. V letu 1999 so staro vozilo za prevoz moštva zamenjali z novim vozilom Peugeot Boxer, kar je bil kar velik zalogaj za društvo, saj so vsa sredstva zbrali sami. Leta 2001 so zamenjali kompletno kritino in obnovili fasado, ob 80-letnici društva pa so na fasado gasilskega doma postavili kip zavetnika gasilcev sv. Florjana in nov napis na južni strani, izdana je bila tudi kronika. V letošnjem jubilejnem letu so se odločili za nakup novega vozila Renault Master za prevoz moštva GVM 1. Brez velike pomoči krajanov in KS Nevlje se ne bi mogli veseliti nove pridobitve. Na koncu se je predsednik PGD Nevlje Stanislav Novak zahvalil vsem, ki so pomagali pri razvoju in delovanju društva. Glavna skrb društva v prihodnje bo čim boljša strokovna usposobljenost članov in dobra požarna varnost krajanov in samega kraja. Uradnemu delu je sledila gasilska veselica z ansamblom Roka Žlindre in bogatim srečelovom. Foto: Matjaž Pungertar. SLOVESEN PREVZEM NOVEGA GASILSKEGA VOZILA V ZG. TUHNJU »Gasilci smo vedno pripravljeni v službi ljudstva« V petek, 27. junija, je v Zg. Tuhinju potekala velika gasilska parada s prevzemom novega gasilskega vozila za prevoz moštva GVM-1. V paradi je sodelovalo preko 100 gasilcev in gasilk iz GZ Kamnik in GZ Komenda, gasilska mladina, praporščaki, konjenik s slovensko zastavo. Nastopila je tudi Mestna godba Kamnik z mažoretkami. Gasilske slovesnosti so se udeležili poslanec DZ RS mag. Matej Tonin, župan Občine Kamnik Marjan Šarec, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednik GZ Kamnik Marjan Sempri-možnik ter predsednik Ks Tuhinj Dejan Bajde. Blagoslov vozila je opravil tuhinjski župnik Nikolaj Štolcar. Sledilo je rezanje traku ter svečana predaja ključev gasilskega vozila in zaobljuba voznika Klemena Hribarja. Kot voznik je bil ob predaji prisoten tudi Marko Baloh. PGD Zg. Tuhinj je že nekaj let potrebovalo novo vozilo za prevoz moštva, saj orodno vozilo šteje kar 27 let in ni več kos sodobnim zahtevam glede varnega prevoza oseb, prav tako ni več primerno opremljeno za posredovanje ob intervencijah. Novo vozilo je znamke Volkswagen, opremljeno s štirikolesnim pogonom in bo prav prišlo na hribovitem terenu in ob vseh vremenskih razmerah. Tuhinjski gasilci so veseli, da so uresničili svoj dolgo načrtovani cilj. Seveda pa jim je to uspelo po zaslugi zvestih krajanov, donatorjev in botrov. Največji del sredstev je bilo darovanih prav s strani krajanov Krajevne skupnosti Tuhinj. Gre za pomembno prelomnico, ki bo zabeležena z velikimi črkami v več kot 100-letno tuhinjsko gasilsko zgodovino. Na prireditvi so bila podeljena tudi gasilska priznanja in gasilska odlikovanja ter plakete gasilskim veteranom. Zahvalo je prejel dosedanji voznik orodnega vozila, ki je zanj skrbel vseh 27 let. Posebne zahvale so prejeli zlati, srebrni in bronasti botri novemu vozilu. Predsednik PGD Zg. Tuhinj Matjaž Bajde je med drugim povedal tudi, da »tok časa neizmerno teče, doživljamo različne preizkušnje in situacije, a vendar gasilci smo vedno pripravljeni v službi ljudstva. Gremo znova in znova naprej - v želji po pomoči ljudem, v želji po uspehih in novih dosež- kih.« Matjaž Bajde se je iskreno zahvalil vsem botrom in donator-jem, predvsem pa vsem krajanom KS Tuhinj in drugim za finančno, materialno in moralno podporo ter zaupanje v humanitarno dejavnost gasilcev in nadaljnji razvoj gasilstva v Tuhinju. Ostali visoki gostje so pohvalili zavzetost in pogum domačih gasilcev ter jim zaželeli veliko uspeha ter varnih kilometrov še naprej. Po uradnem delu je sledila velika gasilska veselica z Ansamblom Saša Avsenika. PGD ZG. TUHINJ Znanje in hitrost gasilcev sta ključna ... V sklopu dvodnevne gasilske prireditve je v soboto, 28. junija, na športnem igrišču v Zgornjem Tuhinju v organizaciji PGD Zg. Tuhinj potekalo 1. tekmovanje v spajanju sesalnega voda. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip članov in 3 ekipe članic. Najboljše tri ekipe po kategorijah so prejele pokale. Med članskimi vrstami je 3. mesto dosegla ekipa PGD Topole, 2. mesto ekipa PGD Špitalič A2. Zmago pa si je priborila ekipa iz PGD Šmartno. Med članicami je 3. mesto osvojila ekipa PGD Zg. Tuhinj 2, 2. mesto ekipa PGD Zg. Tuhinj 1, zmagale pa so članice iz PGD Špitalič. Zanimivo gasilsko dogajanje si je ogledalo precej gledalcev, ki so navijali za tekmovalce. K uspešnemu nastopu ekip je pripomoglo znanje in hitrost, prav tako pa tudi kanček navijaških spodbud. PGD Zg. Tuhinj se lepo zahvaljuje vsem tekmovalcem in tekmovalkam za nastop, prav tako pa tudi sodnikom za uspešno sojenje. Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 10. 7. 2014. Župan Marjan Šarec ob dnevu državnosti »Demokracija in svoboda govora sta vrednoti, ki terjata tudi nekaj angažiranosti« Na večer praznika državnosti se je občina Kamnik pridružila praznovanjem ob dnevu državnosti, prazniku vseh nas, državljanov Slovenije, vseh, ki nam ta prelepa dežela ponuja dom in vseh, ki se zavedamo, kako dragoceno je, da smo v svoji državi. vojna za našo samostojnost in suverenost.« Po uvodnih zvokih Zdravlji- ce je zbrane v Domu kulture Kamnik, ki so s svojo prisotnostjo dokazali, da se domoljubna zavest ponosno vliva v srca vseh nas, najprej nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek. Pozornost je na- menil dejavnostim veteranskih in domoljubnih organizacij v občini Kamnik s poudarkom na sodelovanju z osnovnimi šolami na področju državljanske in domoljubne vzgoje kot temelja pravilnega razumevanja dogodkov iz pretekle in polpretekle zgodovine slovenskega naroda. »Po vsakem spopadu, po vsaki vojni, pomeni največ zmaga in v tem dosežku je potrebno spoštovati prispevek vsakega posameznika, tudi in predvsem tistih, ki so izgubili svoja življenja. Zato bodimo vedno, kadar glasno razmišljamo in govorimo ter pišemo o svojih vlogah, z našo mislijo tudi pri mrtvih junakih naše osamosvojitve in jim na ta način izražajmo naše globoko in iskreno spoštovanje. Zato poudarjam, ohranjajmo spomin na našo zgodovino, na naše uporništvo, na našo osamosvojitev in na osamosvojitveno vojno. Ra-zumimo njeno sporočilnost, da je bila to vojna za lastno državo, Praznovanje dneva državnosti tudi na Gori Najpljuska v vas z vso silo in v vse žile naj vas nese in zanese, le nepustite se, da vas spodnese. (odlomek iz recitacije - Tone Pavček) Triindvajseto obletnico samostojne države Slovenije smo tudi letos praznovali na Gori pri sv. Miklavžu. Turistično društvo Gora sv. Miklavž že tradicionalno na predvečer praznika pripravlja sveto mašo za domovino, kulturni program, kres in družabno srečanje. Kljub deževnemu in hladnemu vremenu se je tudi letos zbralo precej ljudi, ljubiteljev Gore in veliko pohodnikov, ki se že tradicionalno odpravijo iz vasi Potok na Goro. Zaradi slabega vremena je kulturni program potekal v cerkvi. Pričel se je z »Zdravljico«, ki jo je zapel MePZ Srednja vas. Zbor je sodeloval pri maši in zapel več domoljubnih pesmi. Program je povezovala Maja Korošec. Pesmi »Ne boj se življenja« in »Slovenija« sta recitirala Anja Černivšek in Lenart Lanišek. Župan Marjan Šarec se je v svojem govoru tudi dotaknil letošnjih volitev in med drugim povedal, da je boljše, da imamo stokrat volitve kot enkrat vojno, saj so volitve najbolj demokratičen način izražanja volje ljudi, zato je prisotne pozval, da se udeležijo volitev. Kot je poudaril smo Slovenci lahko ponosni na svojo državo in jo moramo imeti radi, saj so številčnejši narodi še vedno brez svoje države. Predsednik društva Jože Korošec je izrazil zaskrbljenost nad politiko, ki se ne more poenotiti in skupaj najti izhod iz krize. Je pa zadovoljen, da društvo vsako leto priredi kulturni program in počasti praznik domovine. Člani društva so imeli letos kar precej dela zaradi žledoloma, ki je spremenil podobo Gore, čiščenja poti in stez. Zahvalil se je vsem, ki dežurajo na Gori, da je lahko mežnarija odprta v poletnem času vsako soboto in nedeljo. Zakurili smo kres, prijetno druženje pa se je ob spremljavi harmonike, lepih pesmih, pogovoru in veselem razpoloženju nadaljevalo pozno v noč. Besedilo: ŠTEFKA LEGEDIČ Foto: Franc Modrijan Tradicionalne vrednote solidarnosti se ohranjajo V soboto, 14. junija, je v Veržeju potekalo 25. tradicionalno srečanje krvodajalcev Slovenije, kjer se je zbralo 900 krvodajalcev iz vse Slovenije, med njimi tudi nekaj krvodajalcev, zaslužnih članov in prostovoljcev iz Kamnika. Srečanje je bilo namenjeno obeležitvi 4. junija, dneva slovenskih krvodajalcev, ter 14. junija, svetovnega dne krvodajalstva. Slavnostni govornik župan Marjan Šarec je spomnil na več stoletij dolgo pot do lastne države, letošnjo stoletnico od začetka prve svetovne vojne in sedanje razmere. »Slovenci smo preživeli zato, ker smo bili pripravljeni na boj za svoj narod, za svoje ideale. Nikoli nismo napadali drugih, jim kratili pravice živeti, kot si želijo. Naša himna je miroljubna, prežeta z upanjem in svobodo in tak je naš narod. Zdi se le, da smo trenutno te vrednote zamrznili. Kdo ve, zakaj. Naši predniki so pustili vse, kar so imeli in šli v negotovost, v boj, brez znanega izida. Tudi, ali pa zlasti leta 1991, uspeh ni bil zagotovljen. Leto 2014 je leto mnogih volitev. Temeljna težnja vseh narodov, ki so ječali v diktaturah, so bile svobodne in poštene volitve. Pravica odločati. Ne z orožjem, temveč s svinčnikom na volilnem lističu. To je temelj vsake demokracije, nekaj najsvetejšega, kar država ima. Danes smo v absurdni situaciji, ko se tej pravici odrekamo in si mislimo svoje. A to ni prav, saj gre iz tega sklepati, da je bila vsa kri našega naroda prelita zaman in si želimo, da drugi odločajo namesto nas. Kaj je lažje, iti v nedeljo na volitve, ali biti v uniformi in se bojevati v težkih razmerah? Mislim, da je odgovor jasen... V nadaljevanju se je župan dotaknil tudi demokracije in svobode govora kot vrednot, ki terjata tudi nekaj angažiranosti. »Svoboda govora ne pomeni, da lahko žalimo vsevprek, se nekulturno izražamo, diskreditiramo dobre pobude, zavajamo in manipuliramo. To ni demokracija, to je nekultura. Prava demokracija terja argumente, zdravo mero duhovitosti in širino duha, kajti ljudstvo mora vedeti, o čem odloča. Slovenija je preživela doslej, tudi v bodoče bo, a ne morimo bodočih generacij s sovraštvom iz preteklosti. Poučimo jih o dobrih in slabih stvareh, pot življenja pa naj si utirajo sami. Proti apatiji se lahko borimo edino z uspešnim gospodarstvom, socialnim čutom do šibkejših in pogumom premikati stvari na bolje, včasih tudi z glavo skozi zid. Slovenija, na mnoga, z zdravo pametjo prežeta leta!« Svetlobni efekti, ki so oder Doma kulture Kamnik osvetljevali v barvah slovenske zastave, so slovesnosti dodali zavedanje dragocenosti naše dežele, zavedanje, da jo vsak dan ustvarjamo, vsak po svojih močeh. Skladbe Pozdravljena Slovenija, Encanto (Robert W. Smith) in Bugler's holiday (Leroy Anderson, arr. Michael Edwards) v izvedbi Mestne godbe Kamnik pod taktirko Martina Dukariča ter pesmimi Pobratimija (Vinko Vodopivec - Simon Jenko), Zvezde na nebu žare in Gozdovi v mesečini (Elza Budau) v izvedbi Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik pod vodstvom profesorja doktorja Andreja Missona so prevzele polno dvorano obiskovalcev. Po našem srednjeveškem mestu, mestu z dušo, je pel slovenski jezik v čast lepotam, ki krasijo našo Slovenijo. Z izbranimi recitali Frana Albrehta - Rodno mesto, Franceta Balantiča - Sen o vrnitvi in Ferija Lainščka - Postaja ter Sled spomina v izvedbi Maje in Mihe Nemca se je samo še poglobila misel, da obogatimo našo domovino z iskrenostjo, poštenjem, dobrimi mislimi in dobrimi deli. Besedilo: JANJA ZORMAN MACURA Foto: Klemen Brumec Park spomina in opomina Kamniška Bistrica postaja točka vseevropskega civilno-družbenega in medverskega sporazumevanja Na pot smo se podali z avtobusom. Po pozdravu predsednika OZ RK Kamnik dr. Marka Rifla se je podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar zahvalila krvodajalcem in zaslužnim članom za svoja plemenita dejanja, podelila jim je tudi priznanja. V prijetnem vzdušju smo nadaljevali pot. Na prireditvi je bil slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je poudaril pomen krvodajalstva, prostovoljstva, humanosti, solidarnosti in izrazil željo, da se v naši družbi ohranijo tradicionalne vrednote solidarnosti. Po prijetnem druženju je kar prekmalu prišel čas, ko smo se odpravili proti domu. Vzdušje je bilo še bolj sproščeno, saj smo v tistem dnevu stkali nova prijateljstva, kar pa ob tako dobrih in pozitivnih ljudeh, ki so bili tam, sploh ni bilo težko. Hvala vsem, ki dnevno rešujete življenja, vračate zdravje in nam pomagate nadaljevati plemenito tradicijo slovenskega krvodajalstva in prostovoljstva. Z evropsko in slovensko himno, ki ju je zapel Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj pod vodstvom dirigenta Dominika Krta, se je v soboto, 21. junija, pričela slovesna blagoslovitev urejanja Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica. Kot je v uvodu povedala dr. Marjeta Humar, ki je povezovala program slovesnosti, je bila blagoslovitev namenjena prostoru, kjer bo do naslednjega leta ob 70-letnici množičnih pobojev po koncu druge svetovne vojne v čast in spomin žrtvam, vsem nam živim pa v opomin, urejen Park spomina in opomina Kamniška Bistrica z osrednjim spominskim sakralnim objektom, urejenim v ekumenskem duhu. Poudarila je, da v Kamniški Bistrici in še drugod v kamniški in komendski občini v množičnih grobiščih in posameznih grobovih počivajo vojaki in civilisti, starci, ženske in otroci, pripadniki različnih narodnosti in veroizpovedi - Hrvatje, Srbi, Črnogorci, Nemci, Avstrijci in Slovenci, nasilno in brez dokazane krivde ubiti po koncu vojne. Pobudo za ureditev parka je dalo Društvo Demos na Kamniškem, ki bo tako zaključilo delo Demosovih strank, ki so po osamosvojitvi skupaj z občino Kamnik, kamor je tedaj še sodilo območje današnje občine Komenda, uredilo skromna spominska obeležja na grobiščih povojnih žrtev in izdelalo zemljevid grobišč. S postavitvijo spominskega sakralnega objekta bo končno uresničena tudi želja članov združenja Otkrit-Cemo istinu iz Budve v Črni gori, da njihovi svojci dobijo svoj grob, njihovi sorodniki pa prostor, kjer se jih bodo z molitvijo spominjali. Slovesnosti so se udeležili tudi gostje iz Črne gore, med njimi je bil Vlado Niklanovic, priča takratnih dogodkov, ter njegov nečak Krsto Niklanovic, ki je po smrti svojega očeta, tudi pričevalca, prevzel nalogo ohranjati spomin na tisoče sonarodnjakov, ki se niso nikoli vrnili iz gozdov Kamniške Bistrice. Dogodka sta se udeležila tudi Ljudmila Novak, poslanka v državnem zboru RS in predsednica NSi, in Andrej Ster, vodja konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve, Jože Berlec pa je prebral pozdravno pismo, ki ga je s službenega potovanja po Ameriki poslal kamniški poslanec v Državnem zboru in član vodstva Združenja za vrednote osamosvojitve mag. Matej Tonin. V pismu je izrazil podporo ureditvi grobišč žrtev povojnega revolucionarnega nasilja, saj je to naš dolg pred Bogom in pred človeštvom in samo tako bo ta čudovita dolina, leta 1945 prepojena s krvjo, postala dolina dostojnega spomina. Mag. Ivan Kenda, direktor uprave Občine Kamnik, je prepričan, da je potrebno doseči zmagoslavje človeškega dostojanstva, ki ne gre samo žrtvam, ampak tudi vsem njihovim bližnjim, saj to dostojanstvo pripada vsem nam. Povedal je, da je bila ustanovljena občinska komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč v Kamniški Bistrici, ena izmed njenih nalog pa je pridobitev vseh dovoljenj za realizacijo projekta ureditve Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica, s katerim se skuša v ekumenskem duhu združiti spomin na vse pobite na Kamniškem. Mag. Igor Podbrežnik, predsednik Društva Demos na Kamniškem, je poudaril, da mora Park spomina in opomina Kamniška Bistrica postati točka vseevrop-skega civilno-družbenega in medverskega dialoga ter opomin pred posledicami pojavov novih totalitarinih režimov. Ureditev množičnih grobišč v Kamniški Bistrici in postavitev osrednjega spominskega sakralnega objekta v ekumenskem duhu podpirajo tudi v Meščanski korporaciji Kamnik, ki je denaci-onalizacijski upravičenec posesti v Kamniški Bistici, je v svojem nagovoru izpostavil Milan Dei-singer, ki vodi upravni odbor te agrarne skupnosti. Krsto Niklanovic, predsednik črnogorske nevladne organizacije Otkritcemo istinu, osrednji govornik na slovesnosti, je izrazil hvaležnost vsem, ki se skupaj z njimi trudijo za dokončanje človeškega in civilizacijskega dela, to se je začelo več kot pred desetletjem, da grobovi njihovih prednikov kot tudi številnih drugih žrtev iz različnih delov nekdanje Jugoslavije, ki so bile nasilno umorjene takoj po drugi svetovni vojni, dobijo skromno, a dostojno obeležje. Ponosen je na prehojeno pot, na kateri so si skupaj s slovenskimi prijatelji izborili pravico do groba, ki je ena od najstarejših človekovih pravic, prepovedanih že šest desetletij. Govornemu delu je sledil kra- tek kulturni program, v katerem so poleg Cerkvenega mešanega pevskega zbora France Gačnik pod vodstvom Dominika Krta, ki so zapeli pesem Križ v jeseni, zanjo je besedilo napisal blaženi Lojze Grozde, uglasbil pa jo je Dominik Krt, sodelovali še pevci Kvarteta Krt, dve pesmi Franceta Balantiča pa pa sta prebrala dr. Marjeta Humar in Jože Berlec. Kvartet Krt je v uvodu v obred blagoslovitve zapel pesem Opelo Stevana Stojanovica Mokranjca, blagoslov pa so v ekumenskem duhu opravili paroh iz Podgorice Predrag Scepanovic, evangeličanski vojaški kaplan Aleksander Erniša in katoliški duhovnik prof. dr. Janez Juhant. Po blagoslovu so pevci zapeli še Oča naš Primoža Trubarja, ki ga je priredil Matija Tomc, in slovensko skorajda ponarodelo pesem Rož, Podjuna, Zila, ki jo je na besedilo Janka Mikula uglasbil Pavel Kernjak. Dogodek, ki sta ga skupaj pripravila Občina Kamnik in Društvo Demos na Kamniškem, se je končal s pozivom vsem ljudem dobre volje, da pomagajo izpolniti osnovno civilizacijsko dolžnost, da zamolčane mrtve vrnemo skupnosti, kamor po naravnem in duhovnem redu tudi sodijo, prostore njihove smrti pa primerno označimo kot kraj kolektivnega spomina in opomina. IGOR PODBREŽNIK Obred blagoslovitve morišč v Kamniški Bistrici so v ekumenskem duhu opraviliparoh iz Podgorice Predrag Ščepanovič, evangeličanski vojaški kaplan Aleksander Erniša in katoliški duhovnik prof. dr. Janez Juhant. Foto: Matevž Skamen. KULTURA 10. julij 2014 5 Vrhunec poletnega festivala na Studencu bo domača gledališka predstava Dogodki letošnjega 14. kulturnega poletnega festivala na Studencu se vrstijo iz tedna v teden. Obiskovalci so v juniju uživali ob jubilejnem koncertu Godbe Domžale ob 130-letnici, ki je pomenil vrhunec godbenega praznovanja. Najstarejše domžalsko kulturno društvo, ki s svojim delovanjem in posledično glasbeno in društveno rastjo skozi zgodovino doživlja vrsto sprememb, je namreč visok jubilej obeležilo z vrsto dogodkov. Jubilejno leto je naznanila v aprilu odprta razstava Godba s(m)o ljudje v Slamnikarskem muzeju, ki je nastala v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, izdali so jubilejni časopis, novo zgoščenko z gosti (Vlado Kreslin, Eva Černe, Katrinas, Ajda Stina Turek ...), delno prenovili uniforme in izvedli tridnevni slavnostni program: slavnostno akademijo, koncert v polnem Letnem gledališču Studenec in zadnji dan še povorko po domžalskih ulicah s prijateljskimi godbami, mažoretnimi skupinami in drugimi društvi. Domžalska godba, ki jo sestavlja 65 aktivnih članic in članov, zadnjih osem let pa je na dirigentskem mestu Damjan Tomažin, letno zabeleži okrog petdeset nastopov in koncertov. Kot nam je povedal Matej Primož Pato, predsednik Godbe Domžale, so njihovi najbolj znani projekti tradicionalni praznični koncert ob koncu leta, prvomajska budnica, samostojni pomladni koncert in še druge odmevne prireditve po Sloveniji in tudi tujini. V lanskem letu so preko meja gostovali aprila v Franciji, junija pa v Makedoniji. Še posebej se domžalski godbeniki in godbenice lahko pohvalijo z lanskoletno izvedbo Pomladnega Slavnostni koncert Godbe Domžale z gosti v letnem gledališču na Studencu v petek, 6. junija, je pomenil vrhunec praznovanja 130-letnice najstarejšega domžalskega kulturnega društva, dan pozneje pa ga je zaokrožila povorka po domžalskih ulicah s prijateljskimi godbami, mažoretnimi skupinami in drugimi društvi. koncerta z Vladom Kreslinom, slovensko glasbeno legendo, ki je ob spremljavi domžalske godbe navdušil publiko. Lahko še spomnimo, da so v lanskem letu bralci Nedeljskega dnevnika več mesecev glasovali za Naj godbo in Godbi Domžale namenili tretje mesto. Med kulturnimi dogodki, ki pomenijo prijetno doživetje za dušo in sprostitev v zelenem okolju majhne vasice Studenec, so se v juniju zvrstili še koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji - Marijo Ahačič Pollak, Ladom Leskovarjem in Nuško Drašček Rojko, koncert Coda express z Otom Pestnerjem in Tolkalno skupino Stop ter gostom večera Petrom Prevcem in narodno zabavni muzikal Bila sva mlada oba z glasbo ansambla bratov Avsenik. Približuje pa se vrhunec kulturnega poletja. Že po tradiciji bodo Lojze Stražar (na sredini) med igralci gledališča na Studencu. igralci, pevci in glasbeniki s Studenca uprizorili domačo gledališko predstavo. To bo letos veseloigra s petjem v dveh dejanjih Veselica v dolini tihi, ki jo bodo krstno uprizorili v petek, 18. julija. Napisal jo je Roman Končar, režira pa jo Lojze Stražar. Premieri bo sledilo šest ponovitev v juliju in še devet v avgustu, ko bo z zadnjo predstavo v soboto, 16. avgusta, padel zastor letošnjega 14. kulturnega poletnega festivala na Studencu. Veseloigra Veselica v dolini tihi, v kateri bo nastopilo preko 80 igralcev in pevcev, bo sodobna odrska postavitev z veliko humorja, zlasti pa ubranega petja in domače glasbe. V njej se je avtor Roman Končar približal našim ljudem in navadam, govorica igralcev pa je iz teh krajev in iz današnjega časa. Komedija na svojstven način postavi v razmislek številne humorne, pa tudi resnejše zaplete, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, kjer ne manjka težav. »Čas, v katerem živimo, kar kliče po pozitivnih energijah in kulturnih užitkih, ki jih lahko najdemo v majhni vasici, skoraj v središču Slovenije, ob vznožju valovitih gozdičkov, ki človeka že sami po sebi pomirjajo,« pravi predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan Lojze Stražar. Lektor predstave Ludvik Kaluža pravi, da veseloigra govori o tem, kar nas teži. »In kaj je tisto, kar nas teži?« se sprašuje. »Najprej vsekakor indi-vidualizem in egoizem, ki s svojim 'nič me ne briga' omogočata razraščanje spletkarjenja in praznih obljub ter sleparij, metanje polen pod noge ustvarjalnim in razvoja željnim ljudem in oblastniške težnje, ki so vse bolj podložene s korupcijo v lastno korist in škodo skupnosti. Ta veseloigra je prizanesljiva, vendar razločna kritika omenjenih slabosti.« Kaj pa nas razveseljuje? »Vsekakor ustvarjalna želja in zagon mladih, ki se poskušajo prebijati, ne glede na negativne okoliščine, prizadevanja malih podjetnikov za gospodarsko rast, pa spoznanje, da nas skupni problemi še lahko združijo v akcijo za ustvarjalne cilje, ki ne pomenijo le uspeha posameznika temveč skupnosti kot celote, pa vera, da so na tem svetu še ljudje, ki jih »stvari, ki nas težijo«, motijo in so jih pripravljeni premagovati s svojim trudom in svojo žrtvijo za skupno dobro,« odgovarja Kaluža. Dodaja še: »Razveseljuje nas tudi podobna skupna volja in želja te naše združbe, ki ji na Studencu pod vodstvom ustvarjalnega režiserja in motorja kulturnega dogajanja Lojzeta Stražarja vsako leto uspe zgnesti prepričljivo in všečno množično gledališko predstavo, ki kot kulturni dogodek ne odmeva le doma, temveč privlači tudi širše občinstvo.« Kamfest 2014 tik pred vrati Kulturno društvo Priden možic bo v letu 2014 organiziralo že 11. izvedbo poletnega kulturnega festivala Kamfest. V desetih dneh med 8. in 17. avgustom se bo v Kamniku odvilo preko 60 brezplačnih dogodkov (in še kakšen ekskluziven z vstopnino) - od otroških predstav do komedij za odrasle, od športnih tekmovanj za aktivne do kina za sedečneže, seveda pa ne bodo manjkali niti koncerti velikih glasbenih zvezd in mladih kometov. Večina prireditev se bo odvila v starem mestnem jedru Kamnika, kot ponavadi pa bomo odkrili tudi nekaj novih kamniških kotičkov, za katere bo potrebno narediti kak korak v to ali ono smer. Otroški oder z ustvarjalnimi delavnicami in predstavami za najmlajše bo tako tudi letos zavzel sence dreves v Keršmančevem parku. DDV program v Samčevem predoru bo tokrat v znamenju uličnih predstav (če smo že Ano De-setnico letos preskočili) in športnih izzivov. Glavni oder bo spet stražil razgled in budil duhove na Malem gradu. Najpopularnejši oder Kamfesta bodo otvorili ameriški etno punkerji Kultur Shock, predzadnji dan bodo na njem zadoneli Laibach, zadnje note pa bo odigral Simbolični orkester. Po glavnih melodijah pa boste lahko izbirali med družabnimi dogodki v Samčevem predoru, koncerti manj znanih, a vseeno odličnih glasbenih zasedb po različnih kamniških dvoriščih, ali pa se boste sprostili ob projekcijah Kina Kamfest na dvorišču Osnovne šole 27. julij. Verjetno največja zanimivost letošnjega festivala pa bo Gledališki oder v atriju dvorca na območju bivše kamniške smodnišnice (popularno poimenovan kot »Katzenberg«). Za vhodno rampo KIK-a se namreč marsikaj dogaja in precej je zanimivosti, ki so vredne ogleda. Med takšnimi je Tradicionalni Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji Turistično društvo Naš kraj v sodelovanju z Občino Ljubno in društvi iz občine organizira tradicionalni že 54. Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji. Tudi letos so pripravili pester program, ki je namenjen vsem obiskovalcem z različnimi okusi. Prireditev se bo začela 18. julija z mednarodnim srečanjem starodobnih vozil, nato si sledijo vsakodnevni dogodki, ki so kulturnega, športnega in etnografskega pomena. Vrhunec dogajanja je na prvo nedeljo v avgustu, 3. avgusta, ko poteka osrednji dogodek z začetkom povorke skozi kraj s tematiko žita med zaselki, sledi udiranje flo-sa po reki Savinji, flosarski krst in koncert z živo glasbo. Vabljeni! Prijetna druženja ob pesmi V nedeljo, 15. junija, so pevke in pevci KPZ Šutna in MePZ Mavrica v kulturnem domu v Šmarci pripravili skupni koncert ob zaključku še ene uspešne sezone pevskih vaj in nastopov. Poleg ljubezni do glasbe in petja zbora druži skupni zborovodja Primož Leskovec, ki že vrsto let z odličnim občutkom in energijo pripravlja in izvaja atraktiven in svež program z obema zboroma. Gostitelj KPZ Šutna, ki je od Mavrice malo mlajši in malo manjši, je poslušalce popeljal v svet vedno privlačne ljubezni, ki se ji je v minuli sezoni veliko posvečal in izvedel več nastopov s projektom »Ljubezen na vasi«. Zapeli smo slovenske ljudske Dober večer, Mamca, pošljite me po vodo, Pod klančkom sva se srečala, Šel sem po zelenem travniku, Se davno mrači, Potrkan ples in Jurjevanje ter Prešernovo Kam, s katero smo se predstavili na letošnji Območni reviji pevskih zborov. Mavrica je nadaljevala v podobnem duhu, s poudarkom na domoljubni tematiki v pesmih Slovenska dežela, Triglav, Hišica očetova, Slovenec sem, Planinska, Na planine, Ej, tedaj, Strunam in Dajte, dajte. Nobeden od zborov pa še ni odšel na počitnice. Mavrica se je namreč že naslednji konec tedna odpravila na gostovanje v Rauchenwarth pri Dunaju, kjer je navdušita s koncertoma slovenskih zimzelenih melodij in slovenskih ljudskih pesmi. Člani KPZ Šutna pa že zagnano vadijo za sodelovanje v domačih predstavah Kultrurnega društva Miran Jarc Škocjan V dolini tihi, ki se bodo začele 18. julija v Letnem gledališču Studenec. Pevke in pevci smo hvaležni zvesti publiki, družinam in prijateljem za poslušanje, spodbudo in nenazadnje omogočanje, da se lahko posvečamo svojemu veselju. Da bi bilo tudi v prihodnje naše druženje tako lepo, zanimivo in veselo, se bomo priporočili že septembra, ko bomo odprli novo sezono s ponovitvijo skupnega koncerta v Šmartnem v Tuhinju. HELENA ŠTRUKELJ tudi dvorišče bivše upravne stavbe, ki bo z nekaj sečnje in teptanja postalo zavetje za predstave in stand up komedije izbranih odrskih mojstrov. Natančnejši program festivala bo sicer dostopen v programskih urnikih in knjižicah, ki jih bo moč najti na prizoriščih, v TIC Kamnik in v izbranih lokalih, seveda pa bo celoten urnik festivala objavljen tudi na spletni strani www.kamfest.org. Novost letošnjega festivala bo tudi mobilna aplikacija Kamfest za vaše pametne telefone, ki vas bo vodila po programu in prizoriščih festivala ter skrbela, da boste vedno na tekočem z dogajanjem. Aplikacijo, ki je nastala v okviru MC Kotlovnica ob podpori podjetja Morftec, si na svoj pametni telefon lahko brezplačno prenesete s spletne strani festivala. Foto: Jan David Kljenak 14. KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC 2014 MiraiiJarc Poletno gledališče Studenec Škocjan pri Domžalah PREMIERA: petek 18. julij 2014 ob 21. uri PONOVITVE: 19. , 20. julij 25. , 26. , 27. julij 31. julij, 1., 2. avgust 7., 8., 9., 10. avgust 14., 15., 16. avgust Vse predstave ob 21. uri Cena vstopnice: odrasli 15 €, otroci 10 € nedeljske predstave: popust 2 € Domača gledališka predstava s petjem KOMEDIJA VESELICA VDOUNITIHI Avtor: Roman Končar Priredba in režija: Alojz Stražar Glasbeni producent: Slavko Avsenik ml. Letošnja domača gledališka predstava bo sodobna odrska postavitev z veliko humorja, zlasti pa ubranega petja in izvajanja domače glasbe._ Informacije in nakup vstopnic preko telefona in spleta: 051 /61 61 51 (Marjana), 051 / 61 41 41 (Urša) www.studenec.net Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK Od petka, 8. avgusta, do nedelje, 17. avgusta KAMFEST 2014 11. poletni kulturni festival - ob 17.00: ustvarjalne delavnice v Keršmančevem parku - ob 18.00: predstave na Otroškem odru v Keršmančevem parku -ob 19.30: DDVprogramvSamčevem predoru - ob 20.30: koncerti na Glavnem odru na Malem gradu - ob 21.00: gledališke predstave v atriju dvorca v KIK-u - ob 22.00: Kino Kamfest na dvorišču OŠ 27. julij - ob 22.00: Večerni oder na različnih lokacijah po Kamniku Podroben program na: www.kamfest.org Producent Kamfesta™ je: Kulturno društvo Priden možic Podlimbarskega pot 4 1241 Kamnik Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Glavni trg 2 1241 Kamnik Sobota. 26.7.2014. od 8. do 13. ure na Glavnem trgu: Tržnica Okusi Kamnika podeželje in EKO Vsako zadnjo soboto v mesecu. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik - TIC Kamnik Vsak dan ob 10.00 uri poteka turistično vodenje po Kamniku v slovenskem in angleškem jeziku. Vodenje traja 1 uro. Zaveč informacij obiščite TIC Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik. Tel: 01/831 82 50, elektronski naslov: info@kamnik-tourism.si ali tic@kamnik-tourism.si. DIAMANTNI, BISERNI IN ZLATI POROČENCI SO PRAZNOVALI V Društvu upokojencev Kamnik so 6. junija pripravili slovesen sprejem zakonskih parov, ki so slavili svoje jubileje v prvem polletju leta. Sprejema se je udeležilo dvajset parov, in sicer diamantni, pet bisernih in štirinajst zlatih slavljencev. Že pred vhodom na prireditveni prostor so slavljence pozdravili člani folklorne skupine Kamnik, predsednik društva Vinko Polak, članica prireditvenega odbora Marjana Berlec in drugi člani društva. Prireditve se je udeležil tudi župan občine Kamnik Marjan Šarec, ki je slavljence prisrčno pozdravil, jih nagovoril in jim čestital ob življenjskem jubileju. V programu, ki ga je vodila Mi-lenka Brajer, so sodelovali recita-torka Mina, ljudske pevke Predice z godcem Jožetom Jagodicem, ki je pozneje poskrbel za glasbo v družabnem delu srečanja. Folklorna skupina je zaplesala svatovski ples. Vsi zakonski pari so prejeli potrdilo o sklenitvi zakonske zveze, šopek in darilo. Predsednik društva jim je zaželel še mnogo srečnih let, slavljenci pa so z vedrimi obrazi uživali v zanimivem in prijetnem programu srečanja. Na sprejemu so bili naslednji zakonski pari: diamantni zakonski par (65 let zakonskega življenja) ŠUNKAR VERA IN FLORJAN z Žal; biserni zakonski pari (60 let zakona): KOTNIK FRANČIŠKA IN GREGOR iz Prvomajske ulice, NOVAK FRANCKA IN FRANC iz Zagorice, PREŠEREN MARIJA IN ALBIN z Jeranovega, SUŠNIK MARIJA IN PAVEL s Cankarjeve ceste ter PERČIČ PAVLA IN SREČKO iz Ul. Toma Brejca; zlati zakonski pari (50 let zakona): BERA HELENA IN MILAN iz Steletove ul., BURJA ALOJZIJA IN FRANC iz Podgorja, DOLIN-ŠEK MARIJA IN FRANC iz Prešernove ul., DOVIČ MARIJA IN PETER iz Cankarjeve ul., JAGODIC NADA IN CIRIL iz Kotarjeve ul., KOSIRNIK MAGDALENA IN JOŽE iz Stolnika, MALI TEREZIJA IN FLORJAN iz Podgorja, MIKOLIČ MARIJA IN JOŽE iz Klavčičeve, POLJANŠEK JOŽI IN STANE iz Markovega, PREZELJ MARIJA IN PETER iz Podgorja, RUTAR MARTA IN STANKO iz Medvedove ul., ŠURK MARIJA IN IVAN iz Šutne, ZVER TEREZIJA IN ŠTEFAN iz Zikove ul. in ŽUNKOVIČ KARLA IN JOŽE iz Šmarce, Pibernikova ul. V družabnem delu srečanja so slavljenci obujali spomine na prehojeno pot in dogodke, ki so zaznamovali njihova življenje, s folkloristi pa so se razigrano zavrteli. Nekateri jubilejni zakonski pari se srečanja zaradi upravičenih razlogov niso mogli udeležiti, zato jih bodo društvene delavke osebno obiskale, med njimi so diamantni par Poljanšek Jožica ■- > in Tone Branko iz Levstikove, biserni pari Kemperl Štefka in Franc iz Županjih njiv, Ravnikar Ivanka in Franc iz Ljubljanske ceste, Vehar Anica in Ivo iz Ul. J. Alešovca ter zlati zakonski pari: Ozimek Ema in Lojze iz Šmarce, Podobnik Cecilija in Janez s Palovške poti ter Vavpetič Neža in Milan iz Tunjiške Mlake. STANE SIMŠIČ Diamantna zakonca s 65 leti skupnega zakonskega življenja sta Vera in Florjan Šunkar z Žal. Z leve župan Marjan Šarec in predsednik DUKamnik Vinko Polak z zlatoporočenci Bera, Burja in Dolinšek. Biserna zakonska para Marija in Albin Prešeren z Jeranovega ter Marija in Pavel Sušnik s Cankarjeve ceste v Kamniku. Zlatima zakonskima paroma Zver in Žunkovič sta čestitala župan Marjan Šarec in predsednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak. Biserni zakonski pari s 60 leti skupnega zakonskega življenja so (z leve) Franc in Francka Novak iz Za-gorice, Gregor in Frančiška Kotnik iz Prvomajske ulice v Kamniku ter Pavla in Srečko Perčič iz Ul. Toma Brejca v Kamniku. Zlatoporočenci (z leve) Rutar, Prezelj in Šurk. Spomladansko poletne poroke Za poroko je primeren vsak letni čas, saj nas narava tako pomladi kot poleti, jeseni in pozimi obdaruje s toliko lepote, ki ustvari lepo kuliso življenjskega dogodka. Se pa največ parov pri nas odloča za poroko spomladi in poleti, predvsem v mesecih maj in junij, v zadnjih letih pa postaja za poroke zanimiv čas tudi september. Tokrat objavljamo »novopečene« zakonske pare, ki so se za korak v zakonski stan odločili spomladi in v začetku poletja. V juniju so se poročili: - KANDIC MILAN, Kamnik, Klavčičeva ulica 11, star 33 let in VINIC LIDIJA, Kamnik, Klavčičeva ulica 11, stara 32 let - ZUPAN UROŠ, Kamnik, Poreber 2C, star 32 let in STELE BARBARA, Mekinje, Ulica Antona Kotarja Martina 6, stara 29 let - GOBEC MATEJ, Ljubljana, Tominškova ulica 59, star 28 let in VOVK NINA, Grosuplje, Spodnja Slivnica 50, stara 32 let - PAVEC JANEZ, Kamnik, Podgorje 27B, star 39 let in MAVRIN NINA, Kamnik, Podgorje 27B, stara 32 let - PESTOTNIK EMIL, Kamnik, Hruševka 2, star 37 let in PAKLEC BRANKA, Miklavž na Dravskem polju, Kidričeva cesta 25, stara 35let - HRIBAR KLEMEN, Kamnik, Zgornji Tuhinj 50, star 26 let in ŠUŠTAR ANA, Kamnik, Srednja vas pri Kamniku 27, stara 23 let - PAVLIČ BLAŽ, Domžale, Krakovska cesta 19, star 25 let in ORAŽEM URŠKA, Kamnik, Velika Lašna 5A, stara 23 let - BRLEC MIHAEL, Kamnik, Zgornje Palovče 3, star 24 let in BELAJ PETRA, Nova Štifta, Šmiklavž 17 , stara 23 let - PIRŠ MIRKO, Kamnik, Cirkuše v Tuhinju 8, star 40 let in BERLIC KATARINA, Kamnik, Češnjice v Tuhinju 8, stara 25 let - PIRNAT ALJAŽ, Zagorje ob Savi, Trg Pohorskega bataljona 1B, star 23 let in POGAČNIK TONKA, Zagorje ob Savi, Trg Pohorskega bataljona 1B, stara 29 let - VOLKAR DUŠAN, Kamnik, Zgornji Tuhinj 46A, star 36 let in VELIC REUFA, Kamnik, Groharjeva ulica 4, stara 36 let - ZGONEC MIHA, Škofljica, Dolenjska cesta 407, star 27 let in ŽARGI ŠPELA, Komenda, Suhadole 45, stara 27 let - KREGAR MATJAŽ, Kamnik, Stolnik 16, star 42 let in PREGL ANKA, Kamnik, Stolnik 16, stara 34 let - JERAJ ANŽE, Medvode, Spodnje Pirniče 46C, star 21 let in PESTOTNIK TINA, Kamnik, Kostanj 7, stara 21 let V maju so se poročili: - BUGOŠ MICHAL, Bratislava, Slovaška, star 31 let in BRICELJ URŠKA, Komenda, Krekova ulica 23, stara 38 let - JANEŽIČ GREGOR, Kamnik, Kovinarska cesta 16, star 27 let in HORVAT MAJA, Komenda, Podboršt pri Komendi 9 , stara 25 let - LOMOVŠEK ROMAN, Kamnik, Buč 14A, star 51 let in KOKALJ DRAGICA, Kamnik, Buč 14A, stara 51 let - PETEK TOMAŽ, Komenda, Čebuljeva ulica 19, star 28 let in ŠUŠTAR URŠA, Zgornje Jarše, Kamniška cesta 17A, stara 26 let - ZABAVNIK TOMAŽ, Kamnik, Šmartno v Tuhinju 4B, star 34 let in JEGLIČ VESNA, Kamnik, Okrog pri Motniku 8B, stara 30 let - KREČIČ LENART, Ljubljana, Jeranova ulica 20, star 32 let in ERŽEN ALEKSANDRA, Koper, Partizanska ulica 13C, stara 30 let - PAVLIČ JANEZ, Kamnik, Buč 6, star 39 let in PODBELŠEK SLAVI, Kamnik, Soteska 32, stara 37 let - AJDOVEC MATIC, Kamnik, Znojile 5, star 30 let in KLINE MONIKA, Kamnik, Znojile 5, stara 35 let V aprilu so se poročili: - KRIVOROTOV ROMAN, Mekinje, Neveljska pot 8, star 41let in SIVEC ALEKSANDRA, Mekinje, Neveljska pot 8, stara 39 let - MURŠAK GAŠPER, Kamnik, Klavčičeva ulica 11, star 37 let in KOVAČIC NATAŠA, Kamnik, Klavčičeva ulica 11, stara 36 let - KOŽELJ NEJC, Kamnik, Kregarjevo 5, star 25 let in ERDANI BERNARDKA, Kamnik, Kregarjevo 5, stara 31 let - ZALAZNIK ANDREJ, Kamnik, Velika Lašna 9, star 25 let in KOSIRNIK KRISTINA, Kamnik, Tunjice 23, stara 24 let - BOLKA BOJAN, Mlaka pri Kranju, Pot na Zelenec 7, star 49 let in VOKAL DARIJA, Kamnik, Vrhpolje pri Kamniku 185 , stara 39 let - VUČKO VLADIMIR, Kamnik, Maistrova ulica 10, star 36 let in PIRC NINA, Kamnik, Jakopičeva ulica 11, stara 34 let V marcu so se poročili - MILEV SLOBODAN, Kamnik, Kebetova ulica 10, star 41 let in ANGELOVA ZLATKA, Skopje, Makedonija, stara 48 let - MIGLIORANZA BOJAN, Piran, Trubarjeva ulica 40, star 30 let in ZORC MAJA MARIJANA, Lukovica pri Brezovici, Vrhniška cesta 3, stara 38 let - ADROVIC EMIR, Kamnik, Vrhpolje pri Kamniku 181, star 27 let in CEMAN MERSIDA, Ljubljana, Baznikova ulica 15, stara 29 let - VRHOVNIK DENIS, Kamnik, Klavčičeva ulica 11, star 28 let in VELIC SANELA, Kamnik, Klavčičeva ulica 11, stara 34 let Kamniški OBČAN PRAVLJICE ZA DANAŠNJI ČAS 10. julij 2014 7 Na kavi z Ireno Cerar SVET JE ZELO ŠIROK IN PRAVLJIČNI SVET IZREDNO BOGAT. TUDI V KAMNIKU. Irena Cerar se opiše kot samostojna pripovedovalka in po-tepuhinja. Urednica, avtorica. Mati. Trudi se pravljico ponovno približati ljudem. Pripovedke so ji bile položene v zibel, saj je bil stari ata izvrsten pripovedovalec zgodb. Literarna komparativist-ka je diplomirala iz gorskih pravljic in pripovedk, od leta 2004 je odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior in avtorica dveh priljubljenih družinskih izletniških vodnikov z več ponatisi. Deset let po izidu svoje prve knjige prizna, da si niti v sanjah ni predstavljala, da bo nekoč tudi sama pripovedovalka. S pripovedovanjem zgodb je, bolj za šalo kot zares, začela kot planinska vodnica na planinskih taborih in pri druženju s prijatelji, a kmalu jo je začelo zanimati več. Še danes obiskuje pripovedoval-no-izobraževalne delavnice in seminarje, tako doma kot v tujini. Pravi, da ne more verjeti, kako iz ene ideje nastane popek, ki se tako lepo razcveti. Osemletna hči nadaljuje družinsko tradicijo in Irena v pogovoru ponosno pristavi, da jo je hči v pripovedovanju zgodb že zdavnaj prekosila. Ker je zelo radovedna, verjame, da bo v prihodnje še marsikaj spoznala in obiskala. Trenutno snuje dve novi knjigi. Dober razlog, da sem Ireno ulovila tik pred odhodom na dopust, slab mesec po zaključku Križnikovega pravljičnega festivala v Motniku in nekaj dni po zanimivi dogodivščini »Knjižnica pod krošnjami« na Mali planini. Med bralci našega časopisa si zadnja leta poznana predvsem po Kamniških pravljičnih poteh. Kaj lahko poveš o tem projektu? Pobudnica tega projekta je bila direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, ki je zaznala, da bi družine v Kamniku želele svojevrstno sobotno prostočasno dejavnost. Prosila me je, če bi lahko na podlagi ljudskega izročila, ki ga knjižnica prizadevno že vrsto let zbira in objavlja, zasnovala družinske potepe. Kamniške pravljične poti izhajajo res iz kamniških povedk, pravljic, zgodb iz ljudskega izročila. Sama sem pregledala ogromno literature, vse možne poti in v zadnjih štirih letih skorajda vsak mesec (jeseni in spomladi) zasnovala eno takšno družinsko doživetje. Ne gre za navaden sprehod ali planinski izlet, ampak doživetje, ki vključuje nekaj hoje, prosto pripovedovanje pravljic, različne doživljajske igre ali ustvarjanje v naravi oz. obisk zanimivega gosta. Takšna pravljična pot je posebno doživetje, ki si ga sam težko pričaraš; zame je velik kompliment, ko mi družine povejo, da se same še večkrat vračajo na iste kraje, ki smo jih obiskali skupaj, in iz tega črpajo domišljijo in ideje za lastno potepanje. S tem smo dosegli namen. Želim si seveda, da družine čim več časa preživijo v naravi, saj se pogosto izkaže, da si sodobni starši želijo z otroki v naravo, potem pa ne vedo, kam bi šli, pogosto tudi ne vedo, kaj bi tam počeli. Otrokom je nenazadnje izredno pomembno, da je njihova izkušnja zanimiva in da je zadoščeno vsem njihovim potrebam - potrebi po igri, tekanju, raziskovanju, dogodivščini ... Lepota izletniških ciljev je, da se spreminjajo v vsakem letnem času, zato so lahko vsakokrat drugačni; tudi sama vedno znova odkrivam lepote in skrite kotičke Kamnika in okolice. S projektom smo že pokukali tudi izven meja kamniške občine, bili smo v okolici Komende in na Vranskem, na pravljičnih poteh pa je vsakič zno- Otrokom je izredno pomembno, da je njihova izkušnja zanimiva in da je zadoščeno vsem njihovim potrebam - potrebi po igri, tekanju, raziskovanju, dogodivščini... Lepota izletniških ciljev je, da se spreminjajo v vsakem letnem času, zato so lahko vsakokrat drugačni. Pravljica ZAKLAD V TUHINJSKI DOLINI Nad vasjo Šmartno v Tuhinjski dolini stoji gora Ivank. V davnih časih je na vrhu te gore stal grad. Med ljudstvom se je iz roda v rod prenašalo verovanje, da je pod gradom zaklad zakopan. Nekoč so se šmartinski možje dogovorili, da gredo ta zaklad izkopat. Vedeli pa so, da pri tem delu ne sme nihče spregovoriti besede, ker sicer dobi hudič zaklad v svoje roke. In so se odpravili kopat. Kopali so in kopali in končno res prišli do železne skrinje. V tistem hipu so zaslišali vpiti farovško kuharico, ki je tekla proti njim: »Šmartno gori!« Vsevprek so začeli tuliti in jo spraševati, kaj gori. Takrat pa se je začul ropot, kakor od groma, in ko so se obrnili proti jami, so videli, da se je skrinja udrla, iz globine pa so začuli satanski smeh. Ko pa so se obrnili proti kuharici, je ni bilo nikjer več in tedaj so spoznali, da jih je bil hudič za nos potegnil. Marija Stanonik: Slovenske povedke iz 20. stoletja va veliko družin, zbere se nas tudi do petdeset... Od kod izhaja tvoja ljubezen in želja po raziskovanju in pripovedovanju zgodb in pravljic? Imela sem to srečo, da je bil moj dedek, Boštenkov ata iz Zaloga pod Sv. Trojico v moravški dolini, izvrsten pripovedovalec. Seveda se tega takrat nisem zavedala, star ata je znal povedati štiri ali pet pravljic, a to na tak način, da smo jih z bratom in sestro nenasitno poslušali. Zgodbe, ki so bile vtkane v lokalno okolje, so nas navduševale, tako so recimo v močvirju pod gostilno Soklič živele hudobe, ki so prišle na plan zvečer ... Vse zgodbe so mi burile domišljijo, redno sem obiskovala tudi šolsko knjižnico, saj smo živeli v Osnovni šoli Domžale. Sosedna soba moje sobe je bila k njižnica, zato sem praktično živela med knjigami ter se pozneje odločila tudi za študij primerjalne književnosti. Še mnogo pozneje pa sem kot planinska vodnica, teta in mama zelo hitro ugotovila, da so zgodbe eden od najbolj učinkovitih motivatorjev, da se otroke zvabi ven, na prosto, v naravo. Če poznamo zgodbe svojega kraja ali izletniške točke, okolica za otroke zagotovo postane veliko bolj zanimiva. Otroci do devetega leta starosti živijo v t.i. pravljičnem obdobju in pravljični svet, bajna bitja, zakonitosti pravljice doživljajo kot resničnost. Za otrokov osebni razvoj je izredno pomembno, da se jim veliko bere in pripoveduje, saj tako bogatijo svoj besedni zaklad, simbolni jezik pravljice pa jim lahko pomaga pri razrešitvi marsikatere otroške stiske. Če izbiramo kvalitetne pravljice, lahko otroka naučimo in mu podamo vrednote, ki se nam kot staršem zdijo pomembne in jih tako prenašamo iz roda v rod. Veliko več bomo dosegli z dobro zgodbo kot z žuganjem ali moraliziranjem. Tudi sama poskušam doseči večino stvari pri svoji osemletni hčeri preko zgodb, saj me tako bolj posluša. Preverjeno deluje. Pred slabim letom je Matična knjižnica Kamnik izdala knjigo Zlati hrib, zbir pripovedk iz Tu-njic in okolice, katere je zapisal France Stele in naj bi bile bolj za odrasle. Kdo je po tvojih izkušnjah dandanes bolj zahteven ali dober poslušalec - odrasli ali otroci? Ta trenutek je v Sloveniji res specifična situacija. Obstaja namreč zelo velik interes za poslušanje ljudskih zgodb, tudi med odraslimi, ki pa je verjetno povezan z razvojem pripovedoval-ske umetnosti pri nas. K temu so pripomogli Anja Štefan, Ljoba Jenče, mariborska pravljična šola, skupina Za dva groša fantazije iz Radia Študent, pa seveda še kdo. Njihove dolgoletne aktivnosti so vzgojile poslušalstvo, ga pritegnile na sodoben način, saj so tudi odrasli poslušalci ugotovili, da so pravljice pravzaprav lahko zelo aktualne. Seveda za odrasle zbiramo drugačne zgodbe. Steletove pravljice segajo v t.i. pred Grim-movsko obdobje, kar pomeni, da Zgodbe so eden od najbolj učinkovitih motivatorjev, da se otroke zvabi ven, na prosto, v naravo. Če poznamo zgodbe svojega kraja ali izletniške točke, okolica za otroke zagotovo postane veliko bolj zanimiva. Otroci do devetega leta starosti živijo v t. i. pravljičnem obdobju in pravljični svet, bajna bitja, zakonitosti pravljice doživljajo kot resničnost. Za otrokov osebni razvoj je izredno pomembno, da se jim veliko bere in pripoveduje, saj tako bogatijo svoj besedni zaklad, simbolni jezik pravljice pa jim lahko pomaga pri razrešitvi marsikatere otroške stiske pravljice niso tako lepo zglajene, prirejene otrokom. V njih je marsikaj krutega, nenavadnega, grobega ali pa se lotevajo tem, ki so bolj blizu odraslim. Ravno zato pripovedovalci izbiramo različne zgodbe za odrasle in otroke. Ne bi rekla, da so eni ali drugi boljši poslušalci. Sama pripovedujem obojim. Povedano po resnici, mi je najtežje pripovedovati družinam, saj poskušam pripraviti dogodek tako, da tudi odrasli dobijo nekaj osebnega zase. Obstajajo pravljice, ki lahko odraslega zelo intimno nagovorijo o temi starševstva, partnerstva... Če so pravljice prave, s tistim zrnom modrosti, odidejo vsi napolnjeni in se potem tudi radi vračajo. Imaš kakšen nasvet za starše, kako otrokom približati svet pravljic in zvedavost, ki jo lahko potešijo knjige? Prepričana sem, da na tem področju neke strašne krize ni. Toliko ponudbe kvalitetnih knjig ter (tudi brezplačnih) literarnih, pripovedovalskih, lutkovnih, kulturnih dogodkov, kot jih je danes na voljo, še nikoli ni bilo. A odnos do knjige, literature, pravljice in kulture nasploh, je zelo odvisen od načina življenja neke družine. Če starši s tem živijo, če starši berejo, poslušajo glasbo, uživajo v ogledu kvalitetne lutkovne predstave in podobno, potem res ni težko navdušiti otrok. Pri nas doma je vse prepojeno s tem, zato ni potrebno v mestnih središčih. Kamničani bi lahko bili ponosni, da smo ravno z ustanovitvijo Križnikovega pravljičnega festivala v Motniku, od koder izhaja Gašper Križnik kot eden najpomembnejših zapisovalcev slovstvene folklore 19. stoletja, dogajanje pripovedništva ponovno prenesli na podeželje oz. v okolje, iz katerega je tudi izšlo. Pomembno je tudi, da smo v Motnik pripeljali vrhunske pripovedovalce in predstavnike različnih pripove-dovalskih šol iz vse Slovenije. V resnici se ta trenutek dogaja veliko zanimivega na tem področju. Kaj naredi dobrega pripovedovalca zgodb? Kje sama črpaš ideje, navdih za dobro pripoved? Osnovno pravilo je, da pripovedujemo samo tiste zgodbe, ki se nas res osebno dotaknejo. Potrebno je prebrati ogromno besedil, da najdeš pravo zgodbo, potem o njej veliko razmišljati, se na različne načine o njej pogovarjati, jo ponotranjiti ter se nato odločiti, kako to zgodbo interpretirati. Vsak pusti, da gre zgodba kot voda »čez njega«, čez vse njegove življenjske izkušnje, njegovo osebnost in se v skladu z njo »obarva«. Kaj je dobra pripoved? Vsak pripovedovalec bi po- Poleti marsikdo pogosteje poseže po knjigi. Irena Cerar za pravljično knjigo aii pravljični izlet v dopustniških dneh našim bralcem razkriva nekaj odličnih idej... »Možnosti za knjigo ali izlet je seveda nešteto. Zadnji junijski vikend sem preživela na Veliki planini, ki mi je zelo pri srcu, saj ima poleg bogate naravne in kulturne dediščine tudi bogato pripovedno izročilo, ki ga je zapisal etnolog Tone Cevc. Zgodbe o dovjih možeh, belih dekl'cah, škratl'čkih, coprncah ... Nekaj truda je seveda potrebno vložiti, da prebereš zgodbe, opremljen z njimi pa vsak starš lahko popelje otroke na zanimiv klateški dan. Za vroče poletne dni bi seveda priporočala alpske doline. Vse poti in stezice ob Kamniški Bistrici, dolina Kamniške Bele, kjer se je zadrževal skrivač Brtuc, u Koncu Kamniške Bistrice, kjer so zanimivi balvani, pa lahko oživijo zgodbe o votlini z velikimi kepami zlata, ki se le včasih odpre; pod Skuto so nekdaj videvali bele gamse z zlatimi parkeljci, kako hodijo piti k zlatemu studencu ... Zame je vedno nadvse ljub izlet tudi na Sv. Miklavža (Goro) v Tuhinjski dolini, kjer lahko ob rekonstruiranem protiturškem obzidju z obrambnimi stolpi zelo razbohotimo našo domišljijo. Tudi pot na Debevčev mlin oziroma Samotni mlin je v vročih poletnih dneh lahko zelo osvežilna. Zgodbe dandanes zares živijo po celotni kamniški občini. Ogromno jih je, le potrebno jih je poiskati.« Zadnja štiri leta Irena Cerar v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik snuje Pravljične poti Kamnika, katere so med otroci in starši izredno priljubljene. Veliko družin v sobotnih dopoldnevih raziskuje in spoznava kamniško okolico v podobi zgodb, ki jih tako doživeto pripoveduje Irena. otroka prositi, da bi prijel knjigo v roke. Če bo imel otrok že od majhnega knjige na razpolago, jih bo zagotovo prijel v roke. Če bo imel na voljo tablico ali računalnik, bo posegel po tem. Menim, da je to zavestna odločitev staršev, na kakšen način želijo vzgajati svoje otroke, kako želi družina živeti. Precej preprosto. Za izbiro poti pa se mora odločiti vsak sam. Nekdaj je bilo pripovedovanje zgodb zagotovo večji in pogostejši družaben dogodek kot danes. Je živa beseda pripovedovalca zgodb že skoraj izgubila na pomenu ali v zadnjih letih pridobiva na svojem slovesu? Vsekakor je bila moč govorjene besede neprimerno večja, saj ni bilo ne televizije, radia, interneta, torej je situacija popolnoma neprimerljiva. Zanimivo pa se mi zdi to, da se je potreba po živi besedi pojavila v teh izrazito tehniziranih časih, in še to najprej v urbanih središčih. Storytelling kot pripo-vedovalska performativna umetnost je pri nas zaživela predvsem vedal svoje mnenje, a zame je to tista, ki daje občutek pristnosti, ne neke papirnate naučenosti. Za pripovedovanje je nujno, da je jezik, v katerem človek pripoveduje, njegov jezik, da mu »je prav«, saj tako kot ti obleka lepo stoji, ti mora tudi jezik, v katerem pripoveduješ, lepo stati. Vedno me navdušuje osebna nota pripovedovalca, ki naredi zgodbo še toliko bolj zanimivo in pristno. za nove dogodivščine in nabiranje moči za nove projekte? Je vaš dopust tudi namenjen raziskovanju novih pravljičnih poti? Vsi v družini smo zelo radovedni in se radi potepamo, zato mi nikogar ni potrebno prositi, da me spremlja pri mojih raziskovalnih projektih. Zaradi priprave nove knjige - Pravljičnih poti čez mejo, že vemo, kako bomo preživljali naš prosti čas v prihodnje. Letošnje poletje Odnos do knjige, literature, pravljice in kulture nasploh je zelo odvisen od načina življenja družine. Če starši berejo, poslušajo glasbo, uživajo v ogledu kvalitetne lutkovne predstave in podobno, potem ni težko navdušiti otrok. Pri nas doma je vse prepojeno s tem, zato ni potrebno otroka prositi, da bi prijel knjigo v roke. Če bo imel otrok že od majhnega na razpolago knjige, jih bo zagotovo prijel v roke. Če bo imel na voljo tablico ali računalnik, bo posegel po tem. V zadnjih desetih letih si izdala knjigi Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino, pripravljaš novo Pravljične poti čez mejo. Si morda razmišljala, da bi izdala tudi knjigo o kamniških pravljičnih poteh? O tem že kar nekaj časa razmišljamo. Knjiga je že v snovanju in močno upam, da bo izšla ^ , v sodelovanju med Matično knjižnico Kamnik ter založbo Sidarta že proti koncu tega leta. Knjiga Kamniške pravljične poti bo družinski izletniški vodnik po kamniški občini, v kateri bodo združene kamniške ljudske pripovedi in izletniške točke ter naše dolgoletne izkušnje pri pripravi teh poti. S knjigo želimo pripraviti staršem neko predlogo, s katero bi lažje šli na potepe po bližnji okolici, obenem pa verjamemo, da je lahko Kamniška pravljična pot zanimiva dodatna turistična ponudba občine. Knjiga bo posebnost tudi v slovenskem prostoru, saj takšnega družinskega izletniškega vodnika, ki bi združeval ljudsko pripovedno izročilo z izletniškimi predlogi, kvalitetne ilustracije in fotografije vrhunskih avtorjev ter dobro oblikovanje, nimajo nikjer drugje. Pred nami so dopustniški dnevi, ko radi pobegnemo od rutine vsakdana. Je poletje tudi pri tebi in tvoji družini klateški čas, čas, raziskujemo slovensko-italijansko mejo; tudi dopustujemo na Nadi-ži, kjer bomo združili kopanje in raziskovanje Benečije, lansko poletje smo preživeli v spoznavanju neštetih zgodb na Škotskem, kar je bilo zares izjemno doživetje. Dolgčas nam zagotovo ni in na srečo je moja služba tudi moj hobi, zato ne morem popolnoma ločiti svojega Zgodbe živijo po vsej kamniški občini in Irena se še zdaleč ni naveličala raziskovanja naše okolice. Zelo rada zahaja na pot proti Samotnemu mlinu, kjer se lahko zgodi marsikatera dogodivščina. Tudi na sprehodih za družine z majhnimi otroki se hodi, igra v naravi in ustvarja, vedno pa je rdeča nit izleta ljudsko izročilo, vezano na izletniški cilj. delovnega od prostega časa, saj se še kako prepletata. Svoje delo doživljam kot neke vrste poslanstvo, ki naj bi navdihovalo. Hkrati pa tudi mene osebno vsaka nova knjiga in ljudje, ki jih med njenim nastajanjem spoznam, osebno spremeni in neizmerno obogati. BOJANA KLEMENC Veliko več bomo dosegli z dobro zgodbo kot z žuganjem ali moraliziranjem. Tudi sama poskušam doseči večino stvari pri svoji osemletni hčeri preko zgodb, saj me tako bolj posluša. Preverjeno deluje. 8 10. julij 2014 NAŠA REPORTAŽA DOLGČAS MED POCITNICAMI? NI SANS! Za večino šolarjev je konec junija napočil najlepši del leta. Čas za igro, smeh in zabavo. Devet tednov in pol, ki jih bodo lahko namenili počitku, sprostitvi in uživanju otroške in najstniške svobode. Poletne počitnice, čas brezskrbnosti, nepozabnih dogodivščin in spominov... Še kako dobro se spominjam, kako dolgi so bili moji poletni počitniški dnevi, polni raziskovanj, prijateljskega druženja, a tudi lenaijenja. Ko si še imel občutek, da dneva ne bo nikoli konec. A danes so časi drugačni. Mnogi starši se sprašujejo, ali so dolge poletne počitnice res namenjene zgolj brezdelnemu poležavanju in počitku oziroma kako kar najbolj kakovostno preživeti ta dva meseca. Šolsko leto je večini otrok, marsikje pa tudi staršev, najverjetneje ostalo v spominu po številnih domačih in seminarskih nalogah, predvsem pa po napornem učenju in preverjanju znanja. Počitnice so zato ne le dobrodošle, pač pa nujno potrebne. Mnogi otroci so nestrpno čakali dan, ko so lahko končno vrgli šolsko torbo v kot ter preživljali prosti čas ob televiziji in računalniku ter se v družbi prijateljev brezskrbno zabavali. Pa je to res edini namen počitnic? Je pametno dovoliti otroku, da za dva meseca »da možgane na pašo« ter samo uživa v brezdelju in brezskrbnosti, ali bi bilo vendarle dobro kdaj prijeti tudi za knjigo? Skrb, da bo malim nadebudnežem med poletnimi počitnicami v kamniški občini kakorkoli dolgčas, je povsem odveč. Za dejavnosti otrok med prostimi dnevi je v kamniški občini dobro poskrbljeno, saj so na voljo številne dejavnosti za popestritev prostih počitniških trenutkov. Tudi letos sofinancirano počitniško varstvo s strani Občine Kamnik v prostorih OŠ 27. julij Društvo Počitniško varstvo Kamnik s pomočjo Občine Kamnik tudi letos organizira poletno počitniško varstvo od konca junija do 29. avgusta v Osnovni šoli 27. julij. Na posamezen termin vzamejo 33 otrok. Povpraševanja po počitniškem varstvu je čedalje več, opažata Gordana Kotnik in Boštjan Košir, ki skupaj z mentoricami Nino, Polono in Andrejo vodita dejavnosti počitniškega varstva. Ta trenutek je nekaj terminov že polnih, avgusta pa imajo na voljo še nekaj prostih mest, zato starši še vedno lahko svoje otroke pripeljejo v njihovo družbo. Novost letošnjega počitniškega varstva je, da bo otroke preko poletja ves čas vodila tematika pravljice. V tednu našega obiska je bila v ospredju Pika Nogavička, ki jim je pričarala obisk pri frizerju, s kitkami pa so na delavnicah spoznavali plesne, glasbene in druge spretnosti. Sledila bo Žogica Nogica, kjer bodo delavnice obarvane v športnem duhu, za preostale dni pa organizatorji obljubljajo še sila zanimiva presenečenja. w ."T k .. "i1 -- ■- -4* "r. i • ■ r i«- ,1 Za organizirano počitniško varstvo v OŠ 27. julij, katerega sofinancira tudi Občina Kamnik, je iz leta v leto več zanimanja. Kako tudi ne, saj je počitnikarjem na voljo pester in zanimiv program ustvarjalnih in športnih delavnic. od osnov do osvajanja veščin spretnostnega jahanja. Franci druženja s knjigo, zato že 11. leto zapored organizirajo Poletno družinsko branje, letos pod častnim pokroviteljstvom priznanega kamniškega športnika Mira Kregarja. Poletna bralna akcija poteka od 1. julija do 31. avgusta v vseh enotah knjižnice, namenjena pa je spodbujanju družinskega branja, zato lahko v njej sodelujejo otroci skupaj s svojimi starši, starimi starši... V kamniški občini je zares na voljo kar precej otroških igrišč, če že ne prostranost narave, kjer se lahko otroci neomejeno igrajo. Tudi v Termah Snovik je živahen počitniški utrip, poleg vodnih vragolij vsak dan na bazenu potekajo otroške animacije in animacijski program za vso družino, ustvarjalne, plesne in druge delavnice. Prednost organiziranega počitniškega varstva je v tem, da staršem ni preveliko finančno breme, saj zaradi finančne pomoči s strani Občine Kamnik dan varstva znese le osem evrov. Poleg raznolikih vsakodnevnih ustvarjalnih delavnic in športnih aktivnosti gredo otroci vsak dan tudi na bazen, v varstvo pa je vključeno tudi kosilo. Počitniško varstvo je namenjeno otrokom od 1. do 5. razreda, na odzive staršev pa izvajalci razmišljajo, da bi v prihodnje morda medse sprejeli tudi starejše šolarje. Košir dodaja, da so otroci zelo skrbno pregledovali pašni ke, se zabavali ob učenju country plesov, odvečno energijo pa so dokončno pokurili s kolesarjenjem in pohajkovanjem po gozdovih v okolici. Tabor je predvsem priložnost, da so otroci ves čas v stiku s konji in malimi živali ter da zanje pokažejo odgovornost, saj se naučijo skrbeti zanje, jih nahraniti, očistiti... Najmlajši so imeli zares veliko iskric v očeh ob vragolijah, ki so jih zganjale alpake, mini kozice in zajčki, jutranje ježe ob šestih zjutraj pa se zagotovo nihče ni branil, niti zamudil. Tudi na ekološki kmetiji Pr' Jernejk v Motniku radi vidijo otroke. Pravijo, da otrokom po taboru pri njih življenje v naravi ne bo več neznanka. Skozi igro in ustvarjanje z materiali iz narave čas preživljajo na travniku in v gozdu, seveda skupaj v družbi živali, na potepanje po okolici Mo-tnika pa se odpravijo kar z oslicami Mary, Špelo in Šivo. Na taboru uspejo otroci pokukati v pravljice in ustvarjalni svet, skupaj kurijo ogenj, nabirajo zelenjavo na njivi, spijo kar na kozolcu, za poslastico pa zvečer bobnajo v čisto pravem indijanskem šotoru. Kamniški otroci med poletnimi počitnicami spoznavajo življenje v naravi tudi s taborniškim ... a včasih je tudi dolgčas koristen Starši svojemu otroku pogosto želijo nuditi čim več možnosti vodenega preživljanja prostega časa, da mu ni dolgčas, ob tem pa hitro pozabijo, da s tem morda delajo otroku medvedjo uslugo. Otroci se namreč morajo kdaj tudi dolgočasiti, preprosto početi nič, saj le tako pride na plan njihova domišljija. V trenutkih, ko jim nihče ne narekuje kaj in kako naj počno, morajo namreč razmišljati in ustvarjati sami. Morda bodo risali, cele ure zlagali kocke, v peskovniku zidali gradove. Morda bodo posegli po igračah, ki so dolgo ležale pozabljene v sobi. Mnogi starši bodo celo presenečeni, ko bodo njihovi otroci v roke vzeli knjige. Kakorkoli, pustimo otroku, da je poleti tako aktiven v različnih dejavnostih, ki ga zanimajo in zanje med šolskim letom nima časa, kot tudi, da malce lenari in mu je dolgčas. V Kamniku in okolici je za vse to dovolj možnosti. In to je tisti pravi čar dobrih, nepozabnih poletnih počitnic. Še vedno zelo priljubljena osvežitev na kamniškem bazenu Zadnja leta kamniški bazen doživlja pravi razcvet, čeprav zagotovo ne zagotavlja vseh pogojev, ki si jih plavalci tako želijo. Predvsem razveseljuje iz leta v leto vse večji obisk, temu zagotovo botruje red, čistoča in urejenost bazena ter nizka cena karte. Vsekakor je pomembno dejstvo, da je voda v kamniškem bazenu po meritvah med najčistejšimi bazenskimi vodami v Sloveniji, zato na kamniški bazen redno zahajajo obiskovalci celo iz Ljubljane. Gaja, vodja plavalnih tečajev, opaža, da še vedno vlada veliko zanimanje za plavalne tečaje v času poletnih počitnic, pa čeprav kamniški otroci lahko redno obiskujejo plavalne tečaje tudi med šolskim letom. Ponovno so razpisani trije 14-dnevni termini, v katerih se otroci v več skupinah pod budnim nadzorom plavalnih učiteljev naučijo veščin plavanja. Tudi letos je na termin več kot petdeset tečajnikov, ki uživajo v vodnih radostih bazena. V prvih dneh je plavalcem malce ponagajalo vreme, jih tudi malo zazeblo, a Gaja dodaja, da vedno poskrbijo, da so otroci v redu in zadovoljni. Poletni počitniški tabor letos organizira tudi Vaterpolo društvo Kamnik, ki poleg čofotanja v vodi in boljšega spoznavanja z igro vaterpola ponuja še vrsto drugih športnih aktivnosti, ki jih povežejo z izleti po kamniški občini. Otroci se predvsem veselijo izleta na Veliko planino, lovljenja rib, lokostrelstva in obiska kmetije v Motniku, vsak dan pa seveda, kot se za vaterpoliste spodobi, preživijo tri ure na bazenu. Tudi v Termah Snovik je živahen počitniški utrip, vsak dan na bazenu potekajo otroške animacije in animacijski program za vso družino, ustvarjalne in plesne delavnice s palčkom Snovičkom, družabne igre, vodne vragolije, igre z žogo na prostem, vodna telovadba in še kaj bi se našlo. Ob zadostnem številu prijav pa organizirajo tudi počitniško varstvo. Je razgled s konja in v družbi malih živali med počitnicami kaj boljši? V Kocjanovem hlevu v Godiču že drugo leto pripravljajo za najmlajše Konjičkov tabor. Janja Ristovski, ki skrbi za bodoče jahače, je trdno prepričana, da ni lepšega kot otroke naučiti pristnega stika z živalmi. Devet udeležencev se je ob našem obisku tri dni seznanjalo z delom na konjeniški kmetiji, spoznavali in oskrbovali so ponije in večje konje, poskrbeli so za male živali na kmetiji, seveda pa ni manjkalo jahanja, društvom Rod bistriških gamsov Kamnik in kamniškimi skavti iz Ma-mutovega stega, tradicionalno pa že mladi člani gasilskih društev celotne kamniške občine lahko letujejo na Debelem rtiču, preko Rdečega križa pa v Savudriji. S knjigami in igrami nad dolgčas Poletje je tudi čas za več branja knjig. Kaj je lepšega, kot ležati v senci s kozarcem limonade ob strani in se potopiti v domišljijski svet knjižnih junakov? Koliko potovanj v nam neznane svetove v tako krakem času lahko doživimo...V Matični knjižnici Kamnik skozi vse leto poudarjajo lepote in prednosti vsakodnevnega Vedno več otrok zgublja stik z naravo, zato so počitnice zares pravi čas za spoznavanje in preživljanje čim več trenutkov v naravi in družbi živali. Kaj je lepšega kot opazovanje okolice na jutranji ježi, se naučiti, kako skrbeti za živali ali kaj zraste na pravi podeželski njivi? Zbiranje in uporaba deževnice Biološke čistilne naprave Podzemni rezervoarji od 1000 L do 46000 L Ostala oprema: filtri za deževnico, črpalke... Biološke čistilne naprave, ki delujejo s pomočjo elektrike Učinek čiščenja do 99 %. Že danes pripravljeni na prihodnost. Biološke čistilne naprave, ki delujejo BREZ elektrike Nadzemni rezervoarji od 250 L do 2000 L več kot eo kombinacij različnih modelov Zbirajte in uporabljajte deževnico in velikosti. Ostala dodatna oprema. Filtri, pipe.... Kompostniki Kako pravilno kompostirati ? Poglejte na naši internet strani. Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270 www.cistilnenaprave-dezevnica.si Kamniški OBČAN AKTIVNO IN ZANIMIVO PREŽIVLJANJE POLETNIH DNI 10. julij 2014 9 Kako pa počitniške dni preživljajo kamniški šolarji? mf. Tilen: Na teniški tabor me je vpisal oči, da bi se še kaj več naučil. Res sem se. Tenis treniram že pet let in je zagotovo moj najljubši šport. Zelo rad sem v naravi, zato mi je poletje tako všeč, saj je več časa za aktivnosti na prostem. Vsak dan grem na daljši sprehod z našim psom, s prijatelji se pogosto dogovorimo za igranje košarke in nogometa. Počitnice imam rad in mi minejo prehitro. Komaj čakam, da grem na morje. Poleti ne poznam dolgočasja, še v slabem vremenu se zamotim z igranjem video igric. Bor: V varstvu sem prvič, saj sem šele zaključil prvi razred in mi je zelo všeč. Tukaj bom dlje časa, kar me zelo veseli. S starši grem tudi na morje, kar že komaj čakam. Z vsemi se dobro razumem, vsi ubogamo našo učiteljico in naredimo tisto, kar nam reče. Šole ne pogrešam, pa tudi dolgčas mi ni prav nič. Doma zelo rad sestavljam lego kocke, zato imam veliko dela. Anja, Klara in Živa: Med počitnicami zelo uživamo, saj končno lahko počnemo, kar imamo rade. Zadnje tri dni smo veliko jahale na Konjič-kovem taboru in nam je kar malo žal, da se tabor zaključuje. Nič ne de, saj bomo kljub temu verjetno med poletjem pogosto tu, saj imamo zelo rade konje in male živali, ki so tukaj. V naravi in v stiku z živalmi se vedno kaj dogaja, nikoli nam ni dolgčas, pa še super prijateljska družba smo. Po treh dneh smo malo utrujene, saj smo bili aktivni od zgodnjih jutranjih ur do večera, ker pa smo prespali na taboru, tudi ponoči ni bilo veliko spanja. Med počitnicami bomo šle s starši tudi na morje. Zares nam nikoli ni dolgčas, saj smo ves čas zunaj, ko dežuje pa rade primemo v roke knjigo ali pa se igramo z bratcem in prijateljicami v hiši. Neža: Tenis zelo rada igram, zato sem prišla ta teden na teniški tabor. Veliko novega sem se naučila. Ves dan se dogaja, zato sem ob odhodu domov tudi malo utrujena. Med počitnicami grem tudi na morje in na počitnice k babici. Se že zelo veselim. Med počitnicami mi je tudi dolgčas in že sedaj kakšen dan pogrešam šolo. Ko mi je dolgčas, rada rišem ali se igram. Ema in Amadeja: Stari sva šele pet let, a imava že zelo radi konje. Zelo nama je všeč, ko jahava, pa radi se tudi peljeva s traktorjem. Dolgčas nama tukaj ni, sploh ne pogrešava mamice in očka in zvečer greva kar težko domov, saj bi najraje ostali kar pri konjih. Poleti bova šli še na morje, Amadeja bo spala kar v hotelu: Ko bova doma, se pa veliko igrava zunaj. Tamara: V počitniškemu varstvu letos nisem prvič. Všeč mi je, saj se veliko igramo, telovadimo, plavamo na bazenu, vsak dan pa imamo tudi zanimive delavnice. Danes se že zelo veselim glasbene delavnice, včeraj pa smo plesali. V nedeljo odpotujem s starši na morje na Krk, ko pridem domov, pa bom preživljala počitniške dni s sestričnami. Brina, Sara in Neža Zarja: V počitniškem varstvu smo samo ta teden. Vsak dan se veliko dogaja, kar nam zelo ugaja. Vsak dan smo v parku in na bazenu, v telovadnici smo telovadili, naučile smo se nove igre, vsak dan imamo različne delavnice. Med počitnicami gremo s starši na morje in na počitnice k babici. Dolgčas nam ni. Doma se rade igramo zunaj s prijateljicami, skačemo na trampolinu, gremo na sprehode, rišemo, rade izdelujemo zapestnice ali druge ročne izdelke. Aleks, Maks in Hana: Med počitnicami, če smo le doma in je lepo vreme, čim več časa preživimo na bazenu, saj se lahko naplavamo, družimo s prijatelji. Doma smo večino časa zunaj ali na igrišču, igramo nogomet ali tečemo, smo skupaj s prijatelji. Gremo tudi na morje in na počitnice k babici na Hrvaško. Najboljša stvar počitnic je, da ni šole in domače naloge. Toliko stvari počnemo, da nam ni nič dolgčas. V Kamniku se med poletjem počne zelo veliko stvari, komaj pa tudi čakamo, da se začne Kamfest. BOJANA KLEMENC skiovoikb Pričakujemo vas z bogato animacijsko ponudbo za vso družino: ustvarjalne in plesne delavnice s palčkom Snovičkom, družabne igre, vodne vragolije, igre z žogo na prostem, vodna telovadba in se in se ... Restavracija Potočka vas vabi na kulinarična doživetja ob bazenu ter ob živi glasbi na terasi ob petkih in sobotah. Za otroke smo v času poletnih počitnic pripravili zabavno počitniško varstvo. Občani Kamnika in Komende imajo 15% popust ob nakupu prenosljive vstopnice (30 vstopov po 2 uri). Kopalna karta že od 6,52 EUR (popusti se ne seštevajo.) Bližajoči dogodki: 20.7. - zabaven izbor za Miss in Mister 2014 z bogatimi nagradami 3.8. - Snovičkov festival, doživetje za vso družino TERME ^^SNOVIK .vet LcrreuJiuK uiickm Terme Snovik - Kamnik, Tel.: 080 81 23, www.terme-snovik.si, info@terme-snovik.si Glasba in dobrodelnost pod milim nebom Arboretum Volčji Potok je na junijsko noč ponovno zažarel v soju glasbe in dobrodelnosti. Po več uspešnih koncertih v zadnjih letih so obiskovalci v čudovitem ambientu Arboretuma v četrtek, 19. junija, pod milim nebom uživali v glasbi. Prisluhnili so članom Orkestra Slovenske filharmonije, Stingovemu kitaristu Dominicu Millerju, Massimu, Maji Keuc in Tiborju Kerekešu. Veliki crossover koncert pa je imel tudi veliko dobrodelno noto. Dobiček od prodaje vstopnic je namenje za sanacijo škode v Arbo-retumu, ki mu januarski žledolom ni prizanesen. Ko je v začetku leta grmelo, pokalo in se lomilo, je narava ječala in glasovi niso bili prijetni. Tokrat je bilo na istem kraju popolnoma drugače. Pokalo in grmelo je od pozitivne energije, vrhunske glasbe in izjemnih umetnikov. Ko za glasbene aranžmaje poskrbita priznana skladatelja Rok in Jani Golob, so besede odveč. V Arboretumu Volčji Potok že vse leto odpravljajo posledice žledoloma, skoraj dva tisoč kubičnih metrov podrtega drevja je še treba pospraviti, v eni izmed akcij pod častnim pokroviteljstvom predsednika države in ministrstva za kulturo je pomagalo več kot sto prostovoljcev, tudi nekaj politikov in športnikov, med njimi tudi predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek in kulturni minister Uroš Grilc, Luka Špik in Peter Prevc, direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič in drugi. Seveda je tudi direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek poprijel za delo. Kot je povedal, bodo za popolno obnovo parka potrebovali več let, saj je veliko dragocenih dreves uničenih in jih bodo nadomestili z novimi, ki jih bodo skušali dobiti iz podobnih parkov po Evropi. Ob tem je z zadovoljstvom dodal, da obiskovalci z zanimanjem in veseljem obiskujejo park, s tem pa na svoj način pomagajo k hitrejši sanaciji. S tem namenom bodo izvedli tudi vse načrtovane prireditve, dogodke, program dogajanja, ki je v parku živahno v vseh mesecih leta, so še dodatno obogatili. Zaradi izrednega zanimanja obiskovalcev je največja razstava dinozavrov pri nas s kar 65 nekdanjimi orjaškimi prebivalci podaljšana do konca avgusta, spremenili in še dodatno »začiniji« so predstavo z dinozavri, ki jo vodita dijaka kamniške gimnazije Krištof Špenko in Neža Vavpetič. Skozi vse poletje je poleg mnogih cvetočih in barvitih podob parka, ki se vsak dan in tudi tekom dneva kaže v malce drugačni podobi, zanimiva razstava tropskih metuljev, ki s svojo barvitostjo, prostim preletavanjem in opazovanjem vseh razvojnih stopenj njihove popolne preobrazbe navdušujejo obiskovalce razstave v prenovljenem steklenjaku. SAŠA MEJAČ Poletje v Kamniku -v objemu gora, gozdov in travnikov ... Poletje lahko zanimivo in prijetno preživimo tudi v Kamniku. Kot nam je povedala Sabina Romšak z Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, obiskovalcem poleg pestrega kulturnega utripa mesta ponujajo tudi izbiro raznovrstnih prireditev in možnost preživljanja aktivnih počitnic. Podajo se lahko po poteh kulture in tradicije ter pri izbranih lokalnih gostincih okušajo tradicionalne jedi z območja Kamnika, združene pod znamko Okusi Kamnika. V začetku junija je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik izdal novo zgibanko »Poletje v Kamniku«, namenjeno vsem, ki želijo odkriti skrite kotičke Kamnika in okolice ter prisluhniti zgodbam, ki jih pripoveduje bogata zgodovina. Zgibanko lahko dobite v TlC-u Kamnik, ki ima odslej daljši poletni urnik, in pri vseh turističnih ponudnikih. Aktivnosti pa niso namenjene le turistom, pač pa tudi Kamničanom, ki iščejo privlačne ideje za kvalitetno preživljanje popoldnevov, vikendov ali preprosto želijo bolje spoznati mesto, v katerem živijo. Od 21. junija dalje vsak dan ob 10. uri poteka turistično vodenje po Kamniku. Vodenje je v slovenskem in angleškem jeziku, vodnik pa vas čaka na Glavnem trgu pred stavbo TlC-a Kamnik. Cena vodenja je odvisna od števila udeležencev: do 5 oseb je cena pet evrov na osebo, nad 10 oseb pa le dva evra na osebo. Poleg vsakodnevnih vodenj se lahko vsako soboto do glavnih turističnih znamenitosti popeljemo s Kamnik busom in z lokalnim turističnim vodnikom pobližje spoznamo kamniško občino. V TlC-u si lahko izposodimo tudi Kam-kolo, prva ura izposoje je brezplačna, vsaka nadaljnja ura pa nas stane dva evra. Tudi na kamniškem kopališču »Pod skalco« je živahno, pripravili so zanimiv poletni program z zabavnimi dogodki za vse tiste, ki se v poletnih dneh ne boste odpravili na oddih na morje. Obljubljajo pester športno-animacijski program za otroke, mlade in odrasle. Kamniški turistični ponudniki so pripravili tudi kupon ugodnosti, ki prinaša popuste v Termah Snovik, Arboretumu Volčji Potok, na Veliki planini, Golfu Arboretum, v Naravnem zdravilnem gaju Tunjice, Medobčinskem muzeju Kamnik ter v TIC-u Kamnik. Neokrnjena narava, živahno kulturno dogajanje, nepozabne pustolovščine - vse to je Kamnik. 10 10. julij 2014 MED MLADIMI If kotlovnice Kamfest letos tudi na vaših pametnih telefonih Čeprav so se za večino mladih počitnice že začele, Mladinski center Kotlovnica ne počiva. V okviru projekta Kamfest Appfest mladi programerji, oblikovalci, tržniki in drugi navdušenci v sodelovanju s podjetjem Morftec razvijamo mobilno aplikacijo za letošnji festival Kamfest. In končno je po več mesecih dela napočil trenutek, ko vam aplikacijo lahko tudi predstavimo! Zaenkrat je sicer na voljo le osnovna verzija, do začetka festivala pa vas bo v spletnih mobilnih trgovinah že čakala končna verzije kamfestovske mobilne aplikacije. Z brezplačno aplikacijo, ki jo na pametne telefone lahko prenesete preko spletne strani www.kamfest.org, boste vedno na tekočem s festivalskim dogajanjem in pomembnimi novicami. Aplikacija vas bo vodila po programu festivala Kamfest ter vam predstavila letošnje izvajalce in prizorišča, opomnila na dogodke, ki jih boste označili kot priljubljene, v pomoč pa vam bo tudi v primeru, ko boste iskali bankomate, parkirišča, lokal, kjer bi pogasili žejo in lakoto, ugotavljali, prevoz ali prenočišče. Z aplikacijo, ki so jo od aprila dalje pridno razvijali prostovoljci, boste lahko zabeležili tudi fotoutrinke s Kamfesta in jih delili z drugimi uporabniki. Razpis za financiranje projektov s področja preprečevanja odvisnosti od drog in nekemičnih odvisnosti mladih Mladinski center Kotlovnica kot izvajalec in koordinator Lokalne akcijske skupine (LAS) v občini Kamnik za leto 2014 razpisuje sredstva v višini 2300 evrov za financiranje projektov nevladnih organizacij, ki se posvečajo preventivni dejavnosti na področju preprečevanja odvisnosti od drog in nekemičnih odvisnosti mladih, pa tudi ozaveščanju javnosti o tej problematiki in širši promociji zdravega in aktivnega življenjskega sloga mladih. Na razpis se lahko prijavijo društva in zavodi, ki imajo sedež v občini Kamnik in delujejo na prej omenjenih področjih, rok za oddajo prijav pa se izteče v sredo, 23. julija. Več informacij in prijavnica na spletni strani: http://kotlovnica.si/slo/aktualno/razpis-za-nevladne-organizacije-za-projekte-s-podrocja-preprecevanja-odvisnosti-od-drog-in-nekemicnih-odvisnosti/2088. Mladinski center Kotlovnica bo do konca leta pripravil in izvedel tudi analizo stanja, podprl programe šol na področju preprečevanja odvisnosti in lastnim programom, ki so namenjeni predvsem neformalnemu učenju, spodbujanju kreativnosti in mobilnosti mladih, dodal preventivne dejavnosti s področja, ki ga p°kriva LAS. TJAŠA PETROČNIK, MC Kotlovnica Zmagovalni projekt OŠ Marije Vere na BMW Clean Water Regatta 2014 Konec junija je z BMW Clean Water Regatto Bled zaživel v duhu trajno-stnega razvoja. Na Blejskem jezeru so se v veslanju pomerili podjetniki, na obali jezera pa so si udeleženci dogodka BMW Clean Water Business & Diplomatic Regatta ogledali zmagovalne projekte osnovnošolcev, ki so na temo Voda povezuje - Water Connects ustvarjali v okviru programa Ekošola. Podjetniki, ki so se pomerili v veslanju, v enem izmed najbolj okolju prijaznih športov, so s svojimi sredstvi omogočili raziskovanje osnovnošolcev v mreži programa Ekošola. Zmagovalni projekti iz vsake države so se predstavili na eko promenadi, ki je potekala vzdolž obale blejskega jezera. Domači zmagovalni projekt »Z vodo brez olja do čistega okolja« so izdelali učenci iz OŠ Marije Vere Kamnik, učenci pa so razmišljali o shranjevanju in ponovni uporabi odpadnega olja. Avtorji projekta, osmošolci Nuša Štrajhar, Matic Šardi, Žan in Žiga Planinc so pod mentorstvom mag. Polone Mežnar odlično zastopali Slovenijo in predstavili svoj zmagovalni projekt Z vodo brez olja do čistega okolja, katerega osnovna ideja je zaščititi odpadne vode pred onesnaževanjem z maščobo. V sodelovanju s podjetjem Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik in Komunalnim podjetjem Kamnik so izdelali predlog organiziranega zbiranja odpadnega olja iz gospodinjstev vključno z osveščanjem prebivalcev o racionalni rabi olja pri peki in možnosti predelave odpadnega olja v bioplin in električni tok. Odlično predstavitev v angleščini v prostorih Poslovne šole IEDC Bled in predstavitev projekta na stojnici je popestrila pesem Plavalni intervju, ki so jo na odru na jezeru izvedli Aja Zajc, Maja Strle (avtorica besedila) in Matej Hrovat ob glasbeni podlagi Andreja Kočarja. Besedilo in fotografije: mag. POLONA MEŽNAR, OŠ Marije Vere Kamnik Orkester z eno najdaljših tradicij v Sloveniji, vabi vse, ki bi želeli sodelovati v naših vrstah, na vajah, nastopih, turnejah, da se nam lahko pridružite. Pri nas se lahko tudi glasbeno izobražujete na različnih inštrumentih, z možnostjo opravljanja izpitov, za nižjo glasbeno izobrazbo. Postanite član/članica Mestne godbe Kamnik. Info: 041/676 209, 040/959 445 www.facebook.com/MestnagodbaKamnik Odličen začetek počitnic: kar 7 zlatih maturantk poklicne mature in pridobitev novega programa - turizem Za večino dijakov smo šolsko leto zaključili s prireditvijo v čast dneva državnosti in prihoda tistega, kar vse leto najbolj čakajo - počitnic. Šolske rockovske skupine so s pozitivno energijo razvnemale vrstnike, ob izvrstni interpretaciji pa je zaigralo tudi prenekatero profesorsko srce. Večinoma legendarni rockovski komadi so odlično povezovali nekoč in danes, vsekakor pa se nam tudi za jutri ni bati, kar so dokazali številni dijaki, ki so na ta dan prejeli priznanja, prislužena z odličnimi uvrstitvami na različnih tekmovanjih. Čeprav so že počitnice, pa pri nas še ni miru. No, nekaterim so ga skazili popravni izpiti, a večina je dokazala, da si zasluži drugo možnost, zato se najpriljubljenejši del leta lahko začne tudi zanje. Držimo pa še pesti za tiste, ki jih bodo po-pravci žulili do avgusta! Še pred zaključkom leta se je sedem naših dijakov udeležilo tabora v okviru projekta Recharge.green na Pokljuki. Dijaki štirih slovenskih šol so tako lahko spoznavali delo slovenskih strokovnjakov biologov, gozdarjev in pedologov. Pod njihovim vodstvom so se spopadali s temami tla, botanika, zoologija, biomasa in ekosistemske storitve, približali so jim raziskovalne teh- Zlate maturantke z razredničarkama in ravnateljem Udeleženec tabora Recharge.green na Pokljuki nike in metode, jih seznanili z naravno floro in favno ter spodbujali problemsko razmišljanje. Dijaki so bili zeleno navdušeni, teden na Pokljuki pa naj bi marsikomu od njih pomagal pri usmerjanju za izbor študija in nadaljnje življenje. Prejšnji teden se je vabilu šolske Komisije za kakovost prijazno odzval kamniški župan Marjan Šarec in se udeležil delovnega sestanka, na katerem smo pregledali sodelovanje med občino in GSŠRM. Strinjali smo se, da je delo šole tesno vpeto v življenje občine, ne samo zaradi svoje izobraževalne funkcije, pač pa tudi zaradi obilice kulturnih, športnih in umetniških dogodkov, ki jih soo- blikujejo ali v celoti samostojno izvajajo naši dijaki. Na srečanju z županom smo poskušali poiskati še nadaljnja področja, na katerih bi lahko tvorno sodelovali v smislu izboljšanja življenja posameznikov, ter naredili okvirni načrt takega poglobljenega sodelovanja, kar je še kako pomembno, saj z novim šolskim letom na GSŠRM v okviru izobraževanja odraslih začenjamo z novim programom -TURISTIČNI TEHNIK. 7. julij je bil veliki dan za naše dijake v programih strokovne šole in udeležence izobraževanja odraslih, ki so nedavno opravljali poklicno maturo. Dijaki in učitelji smo bili poplačani za delo štirih let z res odličnimi rezultati - poklicno maturo so v spomladanskem roku opravili VSI kandidati, ocene so bile zelo dobre, med njimi pa kar 7 zlatih poklicnih maturantk: Tina Juhant in Lea Drčar (ekonomski tehnik) ter Anja Pric, Nina Šuštar, Teja Rajter, Indira Kudelič in maturantka z vsemi možnimi točkami Lea Podgoršek (predšolska vzgoja). Čestitamo, čestitamo, čestitamo! Napovedujemo: Rezultati splošne mature v ponedeljek, 14. julija. Potem pa res počitnice! Že petič jadrali za jutri V marini Veruda v Puli se je 28. maja začel izobraževalno terapevtski projekt Jadranje za jutri 2014 v organizaciji športnega društva SAPPA iz Kamnika. Ob izdatni podpori ter prispevkih sponzorjev in donatorjev se je zbralo 36 otrok s posebnimi potrebami, 12 peda-gogov-spremljevalcev in 14 članov posadke, ki smo se vkrcali na šest jadrnic. Kmalu po prihodu se nam je nasmehnilo tudi vreme in bil je čas za poletno garderobo. Letošnjega projekta so se udeležile vzgojno-izobraževalne ustanove: OŠ Jela Janežiča Škofa Loka, Vzgojni zavod Kranj, OŠ Preska Medvode, podružnična enota OŠ Topol, OŠ Roje Domžale, OŠ 27. julij Kamnik, OŠ Ljuba Šercerja Kočevje, Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. Ker so bile vremenske razmere ugodne za plovbo, smo kmalu zapustili marino, odpluli proti odprtemu morju in se predali vetru in valovom. Po enournem jadranju smo se zasidrali v bližnjemu zalivu, sledilo je kopanje, kosilo na barkah in kratek počitek, kajti morje je bilo neverjetno vabljivo. Vetrovne razmere so bile idealne za jadranje in razvili smo jadra. Bolj idealnih razmer za jadranje si ne bi mogli želeti in navdušenje je bilo veliko. Nekaj po šesti uri smo se zadovoljni in prijetno utrujeni od morja, sonca in vetra vrnili v marino. Sledila je priprava na večerjo oziroma pravi žar piknik v izvedbi članov posadke. Ura je bila že pol enajstih in piknik je še kar trajal... Naslednji dan po zajtrku so se mladi udeleženci lotili izpolnjevana tematskega delovnega zvezka. Po koncu prve morske učne ure je vsak dobil po eno JZJ dopisnico, na katero je narisal poljuben morski motiv. Ta avtorska likovna dela bodo kot zahvala pristala v poštnih nabiralnikih sponzorjev, donatorjev in drugih podpornikov letošnjega projekta. Po kratkem odmoru smo odjadrali proti otočju Brijoni. Šele ko smo se zasidrali, smo ugotovili, kako vroče je. Ohladitev v bližnjem zalivu je bila odrešilna. Sledilo je kosilo na jadrnicah, ogled otoka s turističnim vlakcem skozi safari park do muzeja. Ob povratku na jadrnice sta nas na obali čakala bog morja Pozejdon ter kapitan Kljuka in sledila je mornarska, Pozejdonova prisega vseh udeležencev, ki so jadrali prvič. Vseh 62 mornarjev se je nato vkrcalo na jadrnice in v idealnem vetru smo odjadrali do zaliva za kopanje in morske vragolije. Na poti do tja je nekaj srečnežev videlo delfine. Pozno popoldne smo se zasidrali v marini in se počasi lotili priprav na večer z večerjo in plesom oz. diskom. Kljub nočnemu dežju smo se zbudili v suho jutro. Slasten zajtrk je bil prava podlaga za drugo uro morskega »pouka«. Sledilo je skupinsko slikanje, nato so se nam pridružili glavni gostje v programu zaključnega večera, člani klape Mali grad iz Kamnika. Skupaj smo se vkrcali na jadrnice in odjadrali proti rtu Kamenjak. Ko se je dvignilo prvo jadro, se je po barkah zaslišala pesem. Čeprav smo jih ločili po barkah, za člane klape ni bilo ovir, da ne bi uglasbili naših jadrnic. Ko smo vrgli sidra v bližnjem zalivu, je bila na sporedu prava morska tonska vaja. Sledilo je kosilo, ki so ga člani klape spremenili v pravo morsko fešto, nato pa kopanje... Pred povratkom v marino smo v morje odvrgli steklenico želja z željami vseh udeležencev. Zaključni večer projekta Jadranje za jutri se je začel s pozdravnim govorom Darka Maleža, predsednika društva ŠD SAPPA. Sledile so neverjetne čarovnije čarovnika Mr. Leeja, prvi del nastopa klape Mali grad, ki je kmalu dobila kar nekaj pevskih pomočnikov, izbor za najboljše mornarje in mornarke, ki smo jih nagradili s podpisanimi športnimi dresi, ki so jih donirali nogometna, košarkarska in hokejska reprezentanca Slovenije ter skakalnim dresom Jerneja Damjana. Program se je nadaljeval s tombolo, pri kateri je bila vsaka srečka dobitna. Ponovno so zapeli člani klape Mali grad, sledil je ples, druženje in razrez dveh jubilejnih tort - za 5. rojstni dan ŠD SAPPA in za 5. izvedbo projekta Jadranje za jutri. Več kot prijeten večer je posladkala »kuharska« sekcija društva s slastnimi palačinkami... Letošnji 5. projekt Jadranje za jutri v organizaciji ŠD Sappa je več kot uspešno zaključen. Kaj dodati na koncu? Mogoče to, da je na torti JZJ sedaj že 5 svečk, v srcih in očeh mladih udeležencev pa jih je gorelo mnogo, mnogo več. Ob podpori sponzorjev in donatorjev smo se po najboljših močeh trudili polepšati dneve otrokom, ki se jim nikoli ne da pomagati dovolj. Otrokom, ki jih velika večina niti ne opazi in zanje ne naredi nič. Po štirih dneh skupnih doživetij smo se prepričali, da smo ponovno naredili nekaj res dobrega. BRANEVRANKAR Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 10. julij 2014 11 MLADI GASILCI SO SE POMERILI V NOGOMETU V soboto, 21. junija, je na igrišču pod Osnovno šolo v Tunjicah v organizaciji mladinske komisije PGD Tunjice potekalo gasilsko tekmovanje v malem nogometu. Sodelovalo je 123 otrok iz 10 gasilskih društev GZ Kamnik in GZ Komenda, spremljali so jih mentorji, posamezne tekme pa so si ogledali tudi nekateri starši. Tekmovalno ekipo so sestavljali trije tekmovalci, nekateri so tekmovali z rezervami. Tekmovalo se je po turnirnem sistemu, posamezna tekma se je igrala 2x7min z vmesno minuto odmora. 38 ekip je tekmovalo v štirih kategorijah; v kategoriji pionirk (letnik rojstva 2003 - 2007) in v kategoriji mladink (letnik rojstva 2002 - 1998) so tekmovale 4 ekipe, v kategoriji pionirjev (letnik rojstva 2003 - 2007) 13 ekip, največ ekip, kar 17, pa je tekmovalo v kategoriji mladincev (letnik rojstva 2002 - 1998). REZULTATI: Pionirke: 1. mesto: Komenda (Eva Mikelj, Nina Mikelj, Tia Osredkar) 2. mesto: Šmarca (Ajda Ogrinec, Eva Ogrinec, Lana Razdevšek, Jerca Šarc) 3. mesto: Kamnik (Kaja Kotnik, Žana Kotnik, Tia Verovšek Kreslin) Pionirji: 1. mesto: Tunjice 1 (Vid Čimžar, Nejc Kosirnik, Kristjan Kuhar) 2. mesto: Motnik (Gal Piskar, Aleš Poljanšek, Anej Štrajhar) 3. mesto: Komenda 1 (Martin Malenšek, Aljaž Poschl, Domen Štebe) Mladinke: 1. mesto: Tunjice 2 (Špela Klemen, Anja Slana, Pika Vrhovnik) 2. mesto: Tunjice 3 (Lucija Nograšek, Saška Pavlovič, Nika Sotošek) 3. mesto: Komenda (Maja Brišnik, Nina Kern, Lucija Pavlinič, Martina Smolnikar) Mladinci: 1. mesto: Motnik (Jan Pestner, Urban Slapnik, Simon Zupančič) 2. mesto: Kamniška Bistrica 3 (Denis Jeras, Klemen Potočnik, Gašper Rakoš) 3. mesto: Zgornji Tuhinj 4 (Aljaž Božič, Henrik Novak, Žan Pirš) Na mladinskih tekmovanjih GZ Kamnik in GZ Komenda najbolj uspešno društvo prejme tudi prehodni pokal (ko društvo pokal osvoji trikrat, ostane ta v njegovi lasti). Letos je pokal tretje leto zapored osvojilo domače društvo PGD Tunjice. Da je bilo tekmovanje kar se da pravično, je skrbelo pet sodnikov: Darko Gregl, Anže Gregl, Žan Nograšek, Uroš Stele in Viktor Torkar, pri organizaciji sta pomagala tudi Blaž Romšak in Simona Štupar. Za vso pomoč hvala sodnikom, pomočnikom, POŠ Tunjice, KS Tunjice ter ŠD Šmartno in PGD Komenda, ki so nam posodili gole. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! TAMARA NOVAK, mentorica PGD Tunjice Foto: Anže Gregl Osmič okoli Alp Maraton Alpe Scott s slikovito in zahtevno traso navdušil 640 kolesarjev Prva julijska nedelja je že nekaj let rezervirana za Maraton Alpe Scott, ki ne velja brez razlogov za najlepši in najtežji rekreativni kolesarski maraton pri nas. Maraton je udeležence že osmič zapored vodil okoli Kamniško-Savinjskih Alp, slikovito traso s 130 kilometri in tremi alpskimi prelazi - Jezerski Vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec pa sta najhitreje prevozila Primož Obal s časom 3:37:04 med moškimi in Laura Šimenc s časom 4:12:31 v ženski konkurenci. Za Obala in Šimenčevo prva zmaga »na Alpah« V Kamniku so se na startu zbrali najboljši amaterski kolesarji ta hip, zato napet potek in razplet znotraj vodilne skupine ni bil presenetljiv. Na koncu se je vse skupaj najbolje izteklo za Primoža Obala. »Maraton Alpe je zame najlepša kolesarska prireditev. Tu sem tretjič, prvo leto sem bil osmi, lani peti. Tokrat mi je na moje veliko presene- nad traso in lepotami, ki jih naš alpski svet ponuja, se je odločil, da se v Kamnik vrne s svojim kolesom. »Letos sem bil deset minut hitrejši ob desetih stopinjah več«, je v cilju nasmejano komentiral in obljubil, da se maratona še udeleži. Morda ne ravno drugo leto, saj se prav na Nizozemskem istočasno začenja Tour de France, zagotovo pa kmalu. Z dekletom bosta nadaljevala oddih v Sloveniji. Navdušila ju je Kranjska Gora, kjer sta preživela nekaj dni, odpravljata se še na Obalo. Zadovoljni s potekom maratona so bili tudi organizatorji. Sporočilo fair playa, ki je bilo vodilo letošnjega maratona, je bilo prisotno, kar jih še posebej veseli. Foto: Domen Lisec čenje uspelo zmagati. Za nas spredaj je bil trenutek resnice Črnivec. Matej Lovše in Andrej Marovt Helešič sta napadla pod vrhom, a sem jima uspel slediti. Vrnil sem jima s kontro. S Črnivca v dolino smo šli vsak zase, vsi solo,« je nastop in pot do zmage opisoval Primož Obal, 26-letni kolesar iz vasice Pertoča na Goričkem. »Pri nas imamo le veliko krajših klancev. Tudi zaradi tega v prejšnjih letih na tako dolgih klancih nisem vzdržal, sedaj sem očitno vzdržljivost že toliko natreniral, da sem lahko konkurenčen tudi na Alpah,« je z lovoriko - skalo v rokah razlagal bodoči magister strojništva. Laura Šimenc, letos že odlična druga na Maratonu Franja, je v cilju priznala, da se je s tako težko traso spopadla prvič, zato je bilo zadovoljstvo ob zmagi toliko večje. »Prvi vzpon proti Jezerskemu vrhu sem peljala v svojem tempu, ker sem moči hranila za vzpon na Pavliča. Do tu je šlo vse v redu, tudi čez Logarsko dolino še, precej utrujenosti pa sem čutila na Črnivec, morala sem upočasniti tempo, a je prednost od prej na srečo zadoščala«, je v cilju komentirala Šimenčeva, ki je osvojila tudi vzpon na Pavličevo sedlo - lovoriko občine Železna Kapla. Naziv najboljšega »hribolazca« je v moški konkurenci pripadel Mateju Lovšetu. Maraton Alpe navdušil tudi Nizozemca Franka Nizozemec Frank je lansko letos v času maratona dopustoval v Kamniku. Ker ga je preizkušnja zamikala, mu je vodja maratona Janez Jarm posodil kolo in Frank se je brez zadržkov pognal okoli Alp. Navdušen Plesna pravljica se nadaljuje Z zaključkom šolskega leta se je za plesalce zaključila tudi plesna sezona. Za zaključek pa jih je čakalo še zadnje dejanje, državno prvenstvo v Novi Gorici. Tudi tokrat so se mladi upi plesnega kluba Šinšin zelo izkazali. Po odličjih je posegla mladinka Zala Kaker, ki je s solo točko Toxic v kategoriji show dance dosegla 3. mesto, s tem pa uvrstitev na svetovno in evropsko prvenstvo. Tretje mesto in uvrstitev na svetovno in evropsko prvenstvo si je priplesala tudi v kategoriji modern s solo točko Parfum. Za mlado plesalko in trenerje je to še posebej velik uspeh, saj je v zelo kratkem času dosegla dobro formo in si priplesala vrhunski rezultat. Uspešen je bil tudi modern duo z Zalo Kaker in Nino Čehič s točko Slipery Slope, priborili sta si drugo mesto ter se prav tako uvrstili na svetovno in evropsko prvenstvo. Omembe vredne rezultate v kategoriji show dance ali jazz so dosegli: Zala Stanovnik in Daša Resnik 9. mesto s točko Beetlejuice; Mala skupina 5. mesto s točko Japonke; Nika Marčec s solo točko Ostržek 8. mesto; Mala skupina s točko Polži 8. mesto; Nina Stele s točko cvet 7. mesto. V kategoriji street dance pa si ji skupina mladincev priplesala 14. mesto. Najbolj znan kamniški plesni klub pa vsekakor ni pozabil na domače občinstvo. Vsakoletna zaključna oziroma poletna produkcija plesnega kluba Šinšin se je odvijala 14. junija v Domu kulture Kamnik. Z dvema predstavama, popoldansko in večerno, so nam pokazali kaj so v pretekli sezoni trenirali, plesali in ustvarjali. Predstavili so se tako mali kalčki, ki prve plesne korake osvajajo že pri rosnih treh letih, kot tudi skupina modern članic, ki plesne copate guli že vrsto let. Hiphoparji in skupina break dancerjev pa so pokazali, da je še vedno kul nositi trenirko s tremi črtami, se vrteti na glavi in uživati v plesu. Ravnodušne me_niso pustili niti nastopi plesnih solistov in parov. Vsekakor gre pohvala tudi trenerjem, ki s svojimi idejami in znanjem kreirajo plesno zgodbo kluba Šinšin. Med ogledom predstave so se v meni porodila prijetna občutja, predvsem pa želja po ponovnem plesnem udejstvovanju. Ponovno sem obudila občutke giba in forme telesa v plesnem aktu ter energijo glasbe, ki te popelje v trenutek sreče in užitka. Kot nekdanja plesalka sem se spomnila, kako pomembno je, da plešem skozi življenje. Na tak ali drugačen način. Kot je nekega dne rekel slavni Friedrich Nietzsche, dan brez plesa, je izgubljen dan. Prav zato se naslednje leto ponovno vračam v plesne dvorane. Ajda Špacapan Uspešni plesalki Zala Kaker in Nina Čehič s trenerko Ano Medvešček. Najhitrejše med ženskami, absolutno: 1. mesto Laura Šimenc, 2. mesto Ajda Opeka, 3. mesto Andreja Jagodic. Japonke so sipriplesale 5. mesto na državnem prvenstvu. Ironman kot mejnik človeških zmožnosti Zadnji vikend junija je v avstrijskem Celovcu potekal Ironman triatlon. Na triatlonu za najbolj vzdržljive, je potrebno preplavati 3800 m, prekolesariti 180 km in na koncu preteči maraton 42,2 km. Na letošnjem tekmovanju je Velenj-čan David Pleše dosegel najboljši slovenski čas Ironman tekmovanj (8:02) in bil tretji (za Špancem in Nemcem). Tudi kamniški Trisport je imel štiri predstavnike. Prvič je z Ironmanom opravil Domen Hribar in bil najboljši od četverice. Njegov čas 9 ur in 37 minut je bil naravnost odličen. Za Ivana Maradina je bil to drugi Ironman. Po zdravstvenih težavah pred tekmo, je bil na koncu s časom 10:15 zadovoljen. Kočar Klemen je v cilj pritekel s časom 11:15, Matjaž Bojanc 11:32. Klemen in Matjaž sta že izkušena Iron-mana in sta z razdaljami opravila že nekajkrat. Dan pred tekmo Ironman je v Celovcu rezerviran za Iron Kids akvatlon. Triatlonci TK Trisport Exoterm se vsako leto v velikem številu udeležijo te tekme. Gaji Perko in Janu Škrjancu je v veliki konkurenci uspelo zmagati. Iskrene čestitke vsem! Domen Hribar je po tekmi povedal: »Celovški Ironman je bil res težko pričakovana dogodivščina, na katero sem se pripravljal vse od lanske prijave na tekmo. Ker nisem treniral toliko, kot vsi izkušeni kamniški ironman kolegi (povprečno pod 10 ur na teden), me je v tednih pred tekmo živčnost kar dodobra zdelala. Poleg tega se mi je v H2O polo novice Praznik slovenskih vaterpolistov v Kamniku Prvič je z Ironmanom (3800 m plavanja, 180 km kolesarjenja in na koncu tek maratona 42,2 km) opravil Domen Hribar in bil najboljši od četverice Trisport Kamnik. Njegov čas 9 ur in 37minut je odličen! Eva Skaza, Kristina Capuder. Uršič in Tinkara 21. dan vaterpolistov Slovenije je za nami. Kot vsako leto konec junija, smo se na kamniškem bazenu Pod skalo tudi letos srečali vaterpolisti slovenskih klubov in društev. Prireditev, ki se začne v petek zvečer in konča v soboto, je v dveh dneh gostila preko 200 športnikov iz 11 slovenskih klubov in ekipe Trsta. tednu tekme prvič pojavila še alergija na sonce. Vseeno je ob poku topa vsa živčnost odšla. Plavanje in kolo sem opravil previdno in v skladu z željami, teka pa sem se kar bal, saj nikoli ne veš, kdaj in kje bo zagrabil krč. Maraton je bil težji del tekme, vmes sem večkrat shodil, popil in pojedel vse kar sem dobil, a z vsakim korakom je bil cilj vedno bližje. Zelo vesel sem bil podpore družine in kamniških triatloncev, saj so na kolesu in teku poskrbeli za res odlično vzdušje, ki me je kar poneslo nekaj kilometrov naprej. Cilj sem prečkal z nasmehom, saj sem (bil) vesel dejstva, da sem končal tekmo, ki mi že več kot dvajset let predstavlja nekakšen mejnik človeških zmožnosti.« Igralo se je 24 tekem, turnir do 11 let je bil zadnji od sedmih turnirjev državnega prvenstva. Ekipa Kamnika je žal ravno na domačem bazenu dosegla najslabšo uvrstitev. Končni vrstni red U 11: Triglav, Branik 1, Trst, Ljubljana, N. Gorica, Branik 2, Kokra, Kamnik, Bonifika. So pa fantje in dekleta več znanja pokazali v pokalnem prvenstvu do 13 let, v polfinalu so premagali Bonifiko iz Kopra 12:3, nato pa v finalu izgubili proti Triglavu iz Kranja13:4. Ostale tekme so bile prijateljskega značaja, mladinci Olimpije so premagali Kamnik, kadeti Triglava in Kamnika so se razšli z neodločenim izidom, v zadnji tekmi dneva vaterpolistov sta igrala Kamnik in KR 75, zmage so se veselili kamniški vaterpolisti. Na dvodnevni prireditvi je bilo za dobro razpoloženje poskrbljeno tudi z glasbo, v petek je v deževnem večeru za boljše razpoloženje skrbela skupina Plagiator's, sobotno popoldne pa je bil z nami Toni Tuhinyski. Prireditev, ki jo v Kamniku za zaključek sezone vaterpolistov pripravijo člani VD Kamnik in starši otrok, je v vaterpolskih krogih dobro sprejeta, tudi pokrovitelji nas podprejo pri organizaciji našega največjega dogodka. Na prireditvi imajo zaključek tudi naši najmlaj- ši, ki preko zime vadijo v bazenu CIRIUSa, bazen Pod skalo pa predstavlja njihov prvi stik z velikim bazenom. Otvoritveni del dneva vaterpo-listov smo izkoristili za podelitev nekaterih priznanj, za osvojeno 3. mesto v državnem prvenstvu je pokal in medalje podelil Boris Margeta, eden najboljših vaterpolskih sodnikov na svetu. Mladinci Kamnika so v državnem prvenstvu 2013/14 osvojili 2. mesto, priznanja je podelila direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar, pokale v kategoriji do 11 let pa župan občine Kamnik Marjan Šarec. Priznanje za dolgoletno delo pri izvedbi in organizaciji dneva vaterpolistov sta prejela Stane in Jelka Žurbi. Čez poletje se bomo dobra dva meseca »trudili« na kamniškem bazenu, jeseni pa zopet v Kranj in Ljubljano. Na bazenu Pod skalo bomo odigrali nekaj tekem v poletni ligi in na turnirju mali vaterpolo Kamnik 2014 v začetku avgusta, ko bo v sklopu kamniškega Kvadratlo-na tudi vaterpolo. DARE HOMAR Najmlajši, ki so čez zimo vadili v pokritem bazenu zavoda Cirius Kamnik, so ob in v bazenu Pod skalo prvič spoznali veliki bazen. Mladi triatlonci uspešno na evropskem prvenstvu V zadnjih dveh tednih so se kamniški mladinci, člani kluba TK TRISPORT EXOTERM, udeležili kar dveh tekem mladinskega evropskega prvenstva. Na prvem v Kitzbuhlu sta poleg šestnajstletnih Kamničanov Kristine Uršič in Matevža Planka ekipo sestavljala še Mariborčana Eva Skaza in Nik Kojc. Neizkušenost in mladost (bili so najmlajša ekipa) sta naše mladince pripeljala na 13. mesto. Evropskega prvenstva v Penzi v Rusiji se je udeležila tudi ženska mladinska ekipa v postavi Kamničank Kristine Uršič in Tinkare Capuder ter Mariborčanke Eve Skaza. Eva, ki je med mladinkami trenutno najboljša slovenska tekmovalka, je dosegla najboljši ženski čas. Kristina je bila prav tako odlična. Za Tinkaro, najmlajšo tekmovalko, pa je bila to prva tekma pod okriljem Evropske triatlonske zveze. Zasedle so 6. mesto. Kot smo že vajeni, so bili v ospredju mladinci in Rusije, Anglije in Španije. Mladi kamniški triatlonci z uvrstitvami niso bili zadovoljni, a so hvaležni za nove mednarodne izkušnje in napovedujejo še bolj trdo delo in boljše uvrstitve. Svoje pa bodo seveda dodale tudi izkušnje, ki jih pridno pridobivajo. ROMANA CAPUDER Novice iz KGT Papež 13. gorski maraton štirih občin v znamenju zmage Eritrejca Teklaya in fair playa V Podbrdu se je v idealnih razmerah na 13. gorskem maratonu štirih občin zbralo okoli 300 tekačev, ki so morali premagati 42 km in 2800 m vzpona. Takojšnjo prednost si je pridobil zmagovalec Grintovca 2013 Eritrejec Teklay, v skupini so sledili Zupančič, Štendler, Žontar in Bratina. V najhujši strmini iz Hudajužne proti Poreznu sta se Zupančiču približala Žontar in Bratina in ga pred Poreznom prehitela. 20-letnemu Bratini, ki se je prvič spopadel s to progo, so na vzponu pojemale moči, zato mu je izkušenejši Žontar kolegialno pomagal z geli in nasveti, kako vztrajati do konca. Teklayu so proti vrhu Porezna krči povsem ohromili prsni koš, kljub temu je do cilja ohranil 3 minute prednosti. Odprto je ostalo le še vprašanje kdo bo državni prvak: Žontar, ki je najtežji del pomagal Bratini, ali Bratina, ki je imel na koncu več moči. Bratina je zmago v fair play duhu prepustil Žontarju. Teklay je progo pretekel v času 4:03:14, državni prvak Žontar 4:05:49, podprvak Bratina 4:05:54, Zupančič je zaostal 8 minut. Bojan Ambrožič je bil odličen deseti, Bojan Kramar pa 150. Pri ženskah je zmagala Mojca Kermavnar (4:59:23), Urša Trobec (KGT Papež) je bila odlična četrta (5:14:17). Na vrhu Črne prsti so tekače vzpodbujali navijači KGT Papež, ki so z glasnim navijanjem pripomogli, da so se lažje spopadali s težko progo. Na slovesni podelitvi medalj in priznanj najboljšim je predsednik KGT Papež Dušan Papež podelil denarno nagrado Roku Bratini za fair play kot vzor in spodbudo vsem tekačem. Ana Milovic je na državnem prvenstvu v atletiki v Mariboru v kategoriji U14 osvojila naziv državne prvakinje. Med 21 pionirkami je 1000 m pretekla kot prva s časom 3:09.05. V 24 urah na Triglav kar štirikrat Legenda gorskega teka Franci Teraž si je zadal nov izziv - pot iz Krme do Triglava (9 km, 1950 m višinske razlike) preteči čim večkrat v 24 urah. Podvig je začel v petek ob 15. uri. Po dobrih 19 urah je bil že četrtič Namiznotenisači s pokali zaključili sezono Bogato namiznoteniško sezono 2013/2014 so mladi kamniški namiznoteniški igralci uspešno zaključili s novimi osvojenimi pokali in kolajnami. V seriji turnirjev za jakostno lestvico Gorenjske je naš najmlajši član Luka Jokič osvojil končno drugo mesto. Postati drugi lopar Gorenjske je lep uspeh, še posebej glede na to, da je Luka, ki obiskuje vrtec Pestrna na Duplici, nastopil v kategoriji učenk in učencev do tretjega razreda. Na zaključnem tekmovanju v Kranju, odigranem 15. junija, je poleg kolajne prejel še pokal za skupni seštevek. V majhnem mestecu Preboldu je potekal močan mladinski namiznoteniški turnir v počastitev občinskega praznika v soboto, 21. junija. Štirje kamniški mladi igralci so nastopili pogumno, kvalitetno in samozavestno. V kategoriji do 15 let je Matic Kužnik dosegel 4. mesto. Zmago in pokal za prvo mesto je osvojil Dejan Jokič. V raz- Najmlajši član Namiznoteniškega kluba Kamnik Luka Jokič (na levi) je drugi lopar Gorenjske! burljivi finalni tekmi je proti pet let starejšem igralcu že zaostajal z 0:2 v nizih, toda uspel se je zbrati in uprizoriti epski preobrat. S tremi zaporednimi osvojenimi nizi je zmagal. V kategoriji do 11 let je May Duras osvojil pokal za 3. mesto, Luka Kočar pa kolajno za zmago v tolažilni skupini. Od organizatorjev smo prejeli čestitke za odlične igre. Veseli in ponosni smo bili, ker smo poleg doseženih zmag dobro predstavljali našo občino in prejeli povabila na naslednja tekmovanja. Zato bomo tudi v novem šolskem letu 2014/2015 veseli mladih športnikov, ki se nam lahko pridružijo na vadbah namiznega tenisa v OŠ Marije Vere. ŽELJKO DURIC Mladi mojstri bele žogice odlični v Preboldu: Luka, Matic, Dejan in May. pri Aljaževem stolpu, končal ga je po 22 urah. Pretekel in prehodil je okoli 72 km ter premagal 7800 m vzpona s številnimi odličnimi gorskimi tekači in spremljevalno ekipo. Franciju čestitamo za podvig! Na mednarodni tekmi za mlade (9. WMRA International Youth) v Arcu v Italiji sta Slovenijo častno zastopali mladinki iz KGT Papež: Karmen Orehek (36. mesto) in Lucija Pevec (42. mesto). Kamniška Bistrica bo prizorišče 16. gorskega teka na Grintovec Obeta se prestižna tekma z množično udeležbo vrhunskih domačih in tujih tekačev iz Evrope in preko luže, ki jih mamijo Grintovške strmine in lepote. Eritrejec Teklay, dvakratni kralj Grintovca, zmagovalec maratona GM4O, na nekoliko spremenjeni progi napoveduje nov rekord. Bosta Nejc Kuhar in Mateja Kosovelj ubranila lanskoletni laskavi naziv najboljši Slovenec in Slovenka? Prvič bo Grintovške strmine ubiral Mitja Kosovelj, svetovni prvak v gorskem maratonu, nosilec mladinskega rekorda do Kokrskega sedla? Mateja in Mitja Kosovelj bosta štirinjst dni pred grintovškim tekom tudi reprezen-tanta Slovenije v gorskih tekih na Evropskem prvenstvu v Gapu v Franciji. So vrhunski slovenski tekači Kosovelj, Bregar, Kuhar, Zarnik, Bratina (vsi KGT Papež) novi izzivalci teka? Bo presežen lanskoletni rekord 313 tekačev iz 14 držav sveta? V nedeljo, 28. julija, KGT Papež organizira enega najzahtevnejših in ek-stremnih gorskih tekov v Evropi - 16. gorski tek na Grintovec. Domačim in tujim tekačem pomeni tek na Grintovec poseben izziv, izjemen čar, zato sodi med najbolj priljubljene in najbolj obiskane gorskotekaške prireditve doma in v tujini. Tek je četrta tekma za Pokal Slovenije, državno prvenstvo za otroške kategorije in pod okriljem svetovne zveze za gorske teke tretja tekma za Svetovni pokal. Prizorišče tradicionalnega že 16. teka bo Kamniška Bistrica z vsemi naravnimi znamenitostmi pod kuliso kamniških planin. Letošnja novost je start vseh 14 kategorij na piknik centru pri Jurju, zato bo tudi proga nekoliko spremenjena. Teče se mimo dvorca proti spominskemu parku, čez leseni most po makadamski cesti naprej do tovorne žičnice, kjer pot zavije na planinnisko pot do vrha Grintovca. Proga bo, kot vsa leta doslej, zelo skrbno trasirana in označena z neprekinjenim rumenim trakom do vrha Grintovca. Zaradi zahtevnosti in težavnosti proge (Grintovec na 2558 m, višinska razlika 1959 m, dolžina proge 9,8 km) je proga za otroške kategorije in mladince krajša. Za varnost bodo poskrbeli alpinisti in gorska reševalna služba z zdravniki. Okrepčevalnice bodo na sedmih mestih, kjer bodo tudi kontrolne točke. Limitni čas teka je dve uri in pol, tekače, ki ne bodo dosegli limitnega časa, bodo redarji na progi obvestili, zato tudi ne bodo uvrščeni. V primeru slabega vremena si organizator pridržuje pravico do skrajšanja proge ali odpovedi. Nujne so predprijave do 25. julija po telefonu, elektronski pošti ali prijavnici na spletni strani: http://www.kgtpapez.si. Na Piknik centru pri Jurju bo ob 15. uri slovesna razglasitev rezultatov, podelitev medalj, priznanj ter bogatih denarnih in praktičnih nagrad. Ljubitelji teka, spremljevalci in navijači, vabljeni v osrčje Grintovcev, kjer se bodo svetovno znani domači in tuji gorski tekači potegovali za naslov kralja in kraljice Grintovca. MIRA PAPEŽ ŠPORT 10. julij 2014 13 Boštjan Hribovšek prvič oblekel majico državnega Letošnj e državno prvenstvo j e gostila Završnica, ki se je izkazala kot srečni kraj za Boštjana Hribovška, ki je za naslov državnega prvaka premagal moštvenega kolega Gregorja Krajnca. Ta je dirko končal na drugem mestu absolutno in prvi med mlajšimi člani. Peter Zupančič je mladinsko dirko končal na tretjem mestu, prav tako tretja je bila Tina Perše v ženski elite kategoriji. Kamniški Calcit Bike Team je državno prvenstvo končal z osmimi naslovi. Calcitov podmladek je znova blestel. Državni prvaki so postali tudi: škem, potem sem še zbolel. Nisem Jaka Tominšek v kategoriji U7, Jan delal dolgih treningov, bolj kratke Boltar v kategoriji U9, Žan Pahor in intenzivne, kar mi je ustrezalo. in Hana Kranjec Žagar v kategoriji Vse se je poklopilo,« je razlagal U11, Jure Kukovič med veterani 1 Boštjan, ki je zmago proslavil s in Mira Kranjec med veterankami. kopanjem v ribniku. Večkrat je bil Na zmagovalni oder so se prebili že podprvak, nazadnje lani v Koše Žiga Prelec, Ana Inkret, Žan čevju, prav tako tudi v mlajših ka-Lopatič, Luka Janežič, Matic Kra- tegorijah, majico državnega prvaka njec Žagar, Jaka Starman, Nika pa je tokrat oblekel prvič. Dečman, Mohor Vrhovnik, Uroš »Proga mi je kar ustrezala. Ko Mikelj, Aljoša Martinjaš in Bojan sem vmes med dirko videl, da Hal-Kemperl. zer pridobiva v gozdu, kjer je na Tako kot na večini dirk v tej zemlji izkoriščal moč, sem vedel, sezoni sta se za prvo mesto uda- da moram odpeljati svojo dirko, rila klubska kolega Hribovšek in drugače ne bo dobro. Z Grego sva Krajnc. Skupaj sta bila do polovi- bila polovico dirke skupaj, nato ce preizkušnje, nato pa se je Hri- sem se moral odpeljati,« je še po-bovšek odpeljal naprej, zadržal vedal Boštjan, ki je po Roku Koro-prednost in se veselil največjega šcu Calcit Bike Teamu prikolesaril uspeha v karieri. Za njim je cilj- drugi zaporedni naslov v absolutni no črto prečkal Krajnc in osvojil konkurenci. naslov prvaka v U23, Boštjanu pa Po napornem prvem delu sezone sta družbo v elite kategoriji delala bo za naše tekmovalce nekaj od-Miha Halzer in Mitja Tancik, oba diha, čeprav sezona še ni konča-člana domžalske Energijeteam. na. »Na sporedu sta še dve tekmi com. slovenskega pokala, doslej imam »Državno prvenstvo je pod stre- 100-odstoten točkovni izkupiček. ho. Zadovoljen sem s prvim delom Vmes bom verjetno dirkal še na sezone, čeprav sem imel nekaj kri- kakšni dirki na Hrvaškem, pa na ze v času svetovnega pokala na Če- kakšnem vzponu. To bo vse za I""'J - Calcitovci ne popuščajo: Urban tretji v Avstriji, Tina in Boštjan tretja na Hrvaškem Minuli vikend so bili člani Calcit Bike Teama na dveh frontah, Urban Ferenčak je v soboto dirkal na eliminatoiju za avstrijski pokal v avstrijskem Weizu, Boštjan Hribovšek, Grega Krajnc in Tina Perše pa v nedeljo na Hrvaškem v Požegi, kjer je bila dirka UCI C2. Urban, Boštjan in Tina so bili tretji, Grega je prikolesaril do petega mesta. Urban je v začetku maja v Imstu, prav tako na dirki avstrijskega pokala, prišel do četrtega mesta, pred njim so bili le Miha Halzer, Daniel Federspiel in Elia Silvestri. Tokrat je v Weizu postavil tretji čas kvalifikacij in napovedal boj za nov finalni nastop. Hitrejša sta bila le Federspiel in Markus Preiss. »Nič kaj posebnega ni bilo,« se je sprva pošalil Urban, nato pa razložil: »V redu je šlo. Proga mi je bila všeč, mestne proge mi odgovarjajo, konkurenca je bila precej močna. V kvalifikacijah sem imel občutek, da ni šlo najbolje, naredil sem napako, premalo sem se ogrel. Nekako sem poizkušal voziti s čim manj moči. V finalu sem dobro startal za Federspielom. Potem sem naredil napako, ko nisem mogel zapreti linije, prehitel me je Silvestri, ki pa je tudi naredil napako, Federspiel pa se je odlepil. Potem me je prehitel še tretji, na skakalnici nisem želel tvegati, ker jih je kar nekaj tam padlo. Pripravljal sem še en napad, zato sem moral ob padcu četrtega upočasniti in se reševati.« Urban Ferenčak na poti do tretjega mesta. Dež in blato pisana na kožo mladim Calcitovcem na Ravnah Živa Babnik je med deklicami Zmagovalec v kategoriji U7 Jaka do sedem let tekmo končala na Tominšek. tretjem mestu. Na praznično in deževno sredo, 25. junija, so se mladi gorski kolesarji pomerili na sedmi dirki slovenskega pokala v olimpijskemu krosu na Ravnah na Koroškem. Calcit Bike Team je na zahtevni in predvsem razmočeni progi ponovno nastopil odlično. Jaka Tominšek, Jan^ Boltar, Žan Pahor, Hana Kranjec Žagar in Eva Jagodič so zmagali v svojih kategorijah. Jaki Tominšku je družbo na zmagovalnih stopničkah v kategoriji do sedem let delal Žiga Prelec, ki je bil drugi. Živa Babnik je med deklicami do sedem let končala na tretjem mestu, Ana Inkret pa na četrtem. Poleg Jana Boltarja med dečki do devet let je na tretji stopnički zma- ODLIČNI USPEHI SLOVENSKIH LOKOSTRELCEV! Za prvo mesto na državnem prvenstvu sta se ponovno udarila Calcitovca Boštjan Hribovšek in Gregor Krajnc, oba pa sta oblekla majici državnega prvaka. Tokrat je zmagal Boštjan (na levi) in prikolesaril do tako želenega naslova v najprestižnejši elite kategoriji. Gregor (na desni) pa se je »moral zadovoljiti« z drugim mestom absolutno in naslovom prvaka v U23. Na sredini športni direktor Calcit Bike Team-a Mohor Vrhovnik. drugi del sezone,« napoveduje do cilja in oblekel želeno majico Boštjan. državnega prvaka med mlajšimi Grega je za Boštjanom zaostal člani. Vesel sem tudi za klubskega za deset sekund, štiri sekunde je kolega Boštjana, če si kdo zasluži imel zaloge pred Halzerjem, de- majico, si jo on.« set pa pred Tancikom. Šentjurčan Na tretji stopnički odra za zmaje priznal, da ga je vloga favorita govalce med mladinci je stal tudi malo prestrašila: »Malo treme pred Peter Zupančič. Naslov je osvojil startom je bilo, saj sem bil med fa- Rok Naglič, drugi je bil Matej Ber-voriti za zmago. Ko se je začelo, ger. Peter si zasluži vse pohvale, mi je postalo lažje. Z Boštjanom da je po padcu pred tednom dni v sva ujela svoj ritem, bila sva hitra Samoborju stisnil zobe in oddirkal na prvih dveh pozicijah. V sed- po najboljših zmožnostih. mem krogu sem imel težave z vejo, Tina Perše možnosti za prvi dve ki se mi je zapletla in izgubil sem mesti ni imela, saj sta bili na startu stik z Boštjanom. Približal se mi najboljši Slovenki Blaža Klemen-je Miha, ki je vozil odlično na tre- čič in Tanja Žakelj. Evropska prva-tjem mestu. Na tako zaprti progi je kinja in podprvakinja sta za naslov nesmiselno lovljenje, zato sem še obračunali med seboj, zmage se je vedno držal kontroliran ritem vse veselil Klemenčičeva. V bolgarskem glavnem mestu Sofija je konec junija potekala prva letošnja lokostrelska tekma za Grand Prix v članski konkurenci z ukrivljenim in sestavljenim lokom. Veseli smo bili nad odločitvijo, da bosta na tej svetovni tekmi tekmovala tudi člana LK Kamnik JAKA KOMOČAR in DEN HABJAN, ki sta si nastop zaslužila z dobrimi predhodnimi rezultati. Izredno slabo vreme pa ni preprečilo vrhunskih rezultatov naših fantov in deklet, saj je JAKA KOMOČAR v kvalifikacijah osvojil odlično 3. mesto izmed 91 tekmovalcev iz 43 držav. Pristreljal je fantastičnih 666 krogov (od 720 možnih) in s tem podrl svoj državni rekord iz leta 2013 za 3 kroge. DEN HABJAN je s 645 krogi osvojil 20. mesto. Slovenska ekipa z ukrivljenim lokom (3. mesto): Den Habjan, Jaka Komočar in Rok Bizjak s trenerjem Matejem Zupancem. V nedeljo so na dirki XCO Vallis Aurea svojo pripravljenost preizkusili Boštjan, Grega in Tina. Vsi so jo, kot kaže, ohranili, saj so na svoj račun dodali nove odlične uvrstitve. Na moški dirki sta zmago odnesla slovaška brata Michal in František Lami, Boštjan je končal na tretjem mestu. Za njim je končal še en Slovak Martin Haring, Grega pa je z udobno prednostjo skozi cilj prikolesaril na petem mestu. Dobro se je odrezala tudi Tina. Zmagovalka Meghan Beltzer iz Izraela in drugouvrščena Andrea Kiršic iz Hrvaške sta bili razred zase, Tina pa je na koncu brez težav osvojila tretje mesto. Skupaj z reprezentančnim kolegom Rokom Bizjakom iz Postojne sta Jaka in Den s 1966 krogi podrla ekipni državni rekord, star dolgih 18 let z nastopa slovenske ekipe (S. Medved, P. Koprivnikar, M. Krumpestar) na Olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. Po zaključenih dvobojih individualno je Jaka osvojil 8. mesto, Den pa 17. mesto (od 91tekmovalcev). V mešanih ekipah sta nastopila JAKA KOMOČAR in BRINA BOŽIČ (LK Ankaran) in izmed 15 ekip osvojila fantastično 2. mesto. Vendar zbiranje medalj se še ni končalo. Po ekipnih dvobojih je naša izvrstna ekipa (Komočar, Habjan, Bizjak) osvojila 3. mesto izmed 19 ekip, prav tako pa je zmago pri sestavljenem loku slavila TOJA ČERNE iz LK Feniks Kranj, ki je letos v izvrstni formi in skupaj s klubskim kolegom DEJANOM SITARJEM v mešanih dvojicah osvojila 2. mesto. LKK JAKA KOMOČAR -4. MESTO NA SVETOVNEM ŠTUDENTSKEM PRVENSTVU 91 tekmovalcev iz 32 držav se je v moški kategoriji z ukrivljenim lokom pomerilo na Svetovnem študentskem prvenstvu, ki je od 2. do 5. julija potekalo na Poljskem v mestu Legnica. Moško ekipo z ukrivljenim lokom so sestavljali trije tekmovalci in vsi trije so člani Lokostrelskega kluba Kamnik: JAKA KOMOČAR, DEN HABJAN in KLEMEN ŠTRAJHAR. Poleg njih so slovensko reprezentanco sestavljala tudi dekleta Brina Božič in Darja Verbič iz LK Ankaran in Najka Tomat iz LK Škofja Loka z ukrivljenim lokom ter Toja Černe iz LK Feniks Kranj s sestavljenim lokom. Prvi dan tekmovanja so se naši trije fantje odlično izkazali v kvalifikacijah. Najboljši je bil DEN HABJAN MALAVAŠIČ, ki je s 660 krogi osvojil odlično 6. mesto, sledil mu je KLEMEN ŠTRAJHAR na 16. mestu s 648 krogi in JAKA KOMOČAR na 27. mestu s 641 krogi. V izločilnih dvobojih naslednjega dne sta Klemen in Den pristala na 17.me-stu, medtem ko je Jaka napredoval vse do polfinalnih dvobojev, kjer je moral priznati premoč odličnemu Poljaku Faldziski Macieju, ki je v finalnemu dvoboju osvojil 2. mesto. Jaka se je v dvoboju za bron pomeril s Francozom Danielom Lucasom, ki je na koncu dobil dvoboj s 7:3. Jaka se je odlično boril, toda igra živcev je bila na strani Francoza. JAKA KOMOČAR je na koncu osvojil odlično 4. mesto, kar je zanj, za Slovenijo in za LK Kamnik izjemen uspeh. Tudi naše lokostrelke so bile odlične in se v domovino vrnile z medaljo, saj je Toja Černe s sestavljenim lokom osvojila 3. mesto, ekipno pa so bile dekleta z ukrivljenim lokom na 5. mestu. LKK govalnega odra stal še Žan Lopatič. Žan Pahor in Hana Kranjec Žagar sta bila najhitrejša v kategorijah do 11 let, v kateri je do tretjega mesta prikolesarila Zoja Kranjec. Matic Kranjec Žagar je v kategoriji U13 osvojil drugo mesto, za dve sekundi ga je premagal domačin in tekmec Teo Pečnik. Nika Dečman je bila med deklicami U15 let druga, med mladinkami pa sta kamniškemu moštvu dvojno zmago prikolesarili Eva Jagodič in Katja Kranjec. speedo Jaka v dvoboju s Francozom Danielom Lucasom za bron na svetovnem študentskem prvenstvu. Plavalke in plavalci Calcit swimming uspešno v zadnji del sezone Z mesecem junijem se kamniškim plavalkam in plavalcem uresničijo zimske sanje, odprtje bazena Pod Skalco jim omogoča treniranje dvakrat dnevno in to se odraža tudi rezultatsko. Na praznično sredo, 25. junija, se je prva skupina udeležila tekmovanja Pokal Goriška 2014, nastopili so Živa Dobrovoljc, Lucija Pintar, Lara Seretin, Urban Mežnar, Žiga Škrjanc in Jan Uršič. Kljub temu, da je popoldanske nastope spremljal dež, so vsi izboljšali svoje osebne rekorde, najuspešnejša je bila Živa Dobrovoljc, saj je vse nastope končala na stopničkah. Najboljše uvrstitve: 1. mesto: Živa Dobrovoljc (50m prsno, 100m prosto) 2. mesto: Živa Dobrovoljc (50m prosto, 50m delfin), Žiga Škrjanc (200m hrbtno), Jan Uršič (100m prsno) 3. mesto: Živa Dobrovoljc (100m prsno), Lucija Pintar (50m hrbtno), Žiga Škrjanc (50m hrbtno), Jan Uršič (100m hrbtno) Plavalke in plavalci že nestrpno pričakujejo domače tekmovanje - 13. Mednarodni plavalni miting Veronika v soboto, 12. julija, ko bo Kamnik spet gostil najboljše slovenske plavalke in plavalce. Poleg rednih treningov na bazenu Pod skalco potekajo tudi plavalni tečaji in rekreativno plavanje tako, da svoje mesto v vodi lahko najde vsakdo. 12l07r' Û t. l^upJL % PLAVALNI MITING BAZEN KAMNIK 1 1 ll J PLC I Začetek tekmovanja // 9:00 Finala // 13:00 PLAVALNI MITING VERONIKA (š t rig lav www. plava In i klu b- kam n i k. si Poletje je čas za branje Poletje je za mnoge čas za sprostitev in čas za branje, zato se v knjižnicah dogaja, da so police precej izpraznjene. Zlasti veliko povpraševanja je po novih knjigah ali lahkotnemu branju, pogosto pridejo bralci s seznami bralnih želja. Ker so si seznami zelo podobni, se zgodi, da želenih knjig na policah več ni. Zaman boste poleti iskali nominirance za nagrado kresnik ali celo nagrajenca leta 2014 Davorina Lenka in njegov prvenec Telesa v temi. Kresnik je dober primer promocije slovenske literature, ki je pogosto po krivici zapostavljena v primerjavi s tujo, zlasti anglosaksonsko literaturo. Zakaj pa ne bi segli po drugih romanih kresnikovih nomirancev, na primer po Juriju Hudolinu in njegovemu dobremu romanu Ingrid Rosenfeld ali Objestnosti, Pastorku ali Vrvohodcu. Zaman boste iskali tudi iskan, izposo-jan in rezerviran roman Cheryl Strayed z naslovom Divja, ki opisuje svojo pohodniško pot po več kot 1000 km dolgi Pacifiški gorski poti in iskanje življenjskega smisla. Ne, to niso romani, ob katerih izklopiš možgane, a ni razloga, da bi jih, če jih že imamo. Naj vam kot predloge naštejemo nekaj romanov iz prejšnjih let. Za tiste, ki so proti takšnemu izklapljanju, je tudi roman Amosa Oza Zgodba o ljubezni in temnini. Izraelski pisatelj Amos Oz pripoveduje svojo zgodbo o družinski kroniki in otroštvu v Izraelu v 40. in 50. letih 20. stoletja. Po materinem samomoru sta se z očetom odtujila in se je pri šestnajstih letih odselil v kibuc. Pripoved je topla, duhovita, spretna, zgodba pa odpre pogled na palestinsko-izraelsko vprašanja. Predlagam tudi nobelovko Herto Müller in njen roman Danes se raje ne bi srečala. Temačno branje Nobelove nagrajenke nas popelje v življenje v Ceausescujevi Romuniji. Glavna junakinja je ena od mnogih, ki je izpostavljena režimskemu nadzoru in svet okrog sebe opazuje s sumničenjem, ker pravzaprav ne ve, kdo vse vohuni za tajno policijo: sosedje, sodelavci, naključni prišleki, morda celo njen ljubimec. Mirjana Bobič Mojsilovič, ki je pred kratkim ob izidu njenega romana Abeceda mojega življenja, je tudi avtorica Dnevnika srbske gospodinje. Prvi roman prikazuje 50-letno Vesno, Beograjčanko, ki jo je mož zapustil zaradi mlajše, ona pa pospravlja njegove stvari. Tesnobo premaguje z asociacijami po črkah abecede, s čimer čedalje bolje premaguje svojo bolečino. Dnevnik srbske gospodinje je prav tako napisan s spretno pisateljsko roko. Pod zanimivimi naslovi poglavij, ki zvenijo kot delčki oglasa za iskanje partnerja v rubrikah Ona on, se pred nami razkriva zgodba mlade srbske falirane študentke, ki postane nacionalistka in obožuje Miloševica, a na koncu sledi grenka streznitev. Vmes nas inteligentna zgodba tudi nasmeje, a pod trpkim smehom je spoznanje, da je vse razpadlo: družine, vrednote, zdravje, standard ... Kradljivka knjig avtorja Markusa Zusaka je mehka in topla zgodba, ki jo pripoveduje smrt, ki sledi deklici Liesel Meminger. Zgodba se začne na žalostnem potovanju na vlaku, kjer umre njen bratec, njena mati, komunist-ka, pa mora deklico oddati rejniški družini, saj mater odženejo v taborišče. Njena sreča je ta, da pride v rejo k dobri družini. Liesel se počasi uči brati, pri tem ji pomaga njen krušni oče, ki je preprost pleskar. Liesel se druži z drugimi otroki in krade - knjige iz knjižnice mestnega župana. Knjige postanejo njena strast. Njena krušna družina izgubi življenje v bombardiranju. Ona edina preživi, ker je bila v kleti, kjer je brala. Kljub tragičnim tonom je prevladujoč optimizem in vera v človeško dobroto, ki kljub najtršim preizkušnjam v dobrih ljudeh ne umre. Kathryn Stocket je avtorica uspešnice romana Služkinje, zgodbe, ki bralca potegne vase in ga ne spusti, dokler ne prebere zadnje strani. Roman se dogaja v Misisipiju leta 1962. Na videz ne bi več smelo biti rasizma, a resničnost je takšna, da črnske služkinje delajo v belih družinah, skrbijo za kuho, pospravljanje, pranje, otroke in prenašajo muhaste gospodarice s hudobnimi kapricami. Osnovna ideja je zavračanje rasizma in krivic, predvsem pa razkrivanje pomembne ameriške preteklosti - da so bele otroke vzgajale črnske dojilje. Humor pa je najboljše in najbolj naravno zdravilo za marsikaj, zato berite Arto Paasilinna in njegove knjige, še zlasti Na lovu za spomini, Prikupna struparka ali Srečni človek, ki je primeren za volilni čas. Inženir Akseli Jaatinen pride v vas Kuusmäki zgradit nov most. Vaščani ga sprejmejo z nezaupanjem, saj se brati z delavci in dobro dela, vendar pa inženirju uspe, saj se s svojo zavzetostjo in srečo uspe vključiti v vaško življenje, različna društva in celo politiko. Jonas Jonasson je bil uspešen novinar in urednik, po propadu svojega časopisnega podjetja pa je napisal roman Stoletnik, kije zlezel skozi okno in izginil. Roman je postal mednarodna uspešnica. Ob branju se boste nasmejali do solz. Tudi z izklopljenimi možgani. Allan Karlsson, stoletnik, ki pobegne iz doma za ostarele kar v copatah scalkah, se spominja svojega pestrega življenja in poznanstva z vodilnimi političnimi osebami in jih naslika v humornih barvah, v bralcu pa spodbudi zdravo distanco do politike. In ker smo že pri politiki, ki je pri nas sinonim za deljenje in kreganje, naj bralna priporočila končamo z Donom Camillom in Pepponejem:prvih 50 zgodb, znanega italijanskega pisatelja Giovanninija Guareschija. Don Camillo je razborit duhovnik v neki padovanski vasici, kjer je župan komunist Peppone. Srdito se spopadata in se zapletata v komične situacije, vendar v sili in potrebi stopita skupaj in pomagata, oba dobri duši, ki jima politika ne prepreči sodelovanja v korist skupnosti. Dišalo je po postrveh in ustvarjalnosti V Snoviku je bilo v soboto, 5. julija, zanimivo in veselo. Dišalo je po novih receptih, po novih jedeh iz postrvi, po novih kombinacijah in ustvarjalnosti. Potekalo je namreč že 12. tradicionalno tekmovanje v pripravi postrvi, ki sta ga soorganizirala Terme Snovik in podjetje Racoon. Vroče nam je bilo čisto zares.... Sonce se je kazalo izza oblačkov, greli so grelniki in pečice, kjer so se pripravljale slastne jedi, vroče pa je bilo tudi v srcih tekmovalcev zaradi nemira in pričakovanj. Tekmovanje je vsako leto bolj zahtevno, saj se tekmovalci odločajo za preizkus novih in novih receptov. Strokovni komisiji je predsedoval Stane Omer-zu, jedi pa so ocenjevali Damjan Krašovec, Tina Dobnik, Maja Plohl, Matevž Hribar, Anamarija Strmljan in Jana Ahčan. Kakor vsako leto, je tudi letos izkupiček denarja, zbranega na licitaciji, šel v dobrodelne namene, tokrat organizaciji Sonce v žepu. Med ljubiteljskimi kuharji je prvo mesto osvojil Mitja Omerzu. Drugo mesto je zasedel Jan Omerzu, Najmanjši kotliček in bronasto medaljo pa je prejela Janja Rudolf. Pri profesionalnih kuharjih zmaga še vedno ostaja v Termah Snovik pri kuharju Božu Sajetu, Alen Pra-štalo je osvojil drugo mesto, Igor Budimir pa tretje. Tekmovanje je potekalo sproščeno in zabavno, za kar sta poskrbela voditeljica Nina Igrutinovič in zvoki harmonike izpod spretnih prstov Matica Hribarja, čas je krajšala Jana iz Radia Sora z nagradno igro. Vse tiste, ki vas zanimajo recepti in imena jedi, pa organizatorji vabijo v Terme Snovik, kjer bodo v naslednjem tednu pripravili pano s fotografijami in recepti. n Matična knjižnica Kamnik POLETNI OBRATOVALNI ČAS od 1* 7, do 31* 8* Matična knjižnica Kamnik Ljubljanska 1, Kamnik; www.kam.sik.si E-naslov:mkk@kam.sik.si; tel.: 01 8311217 ponedeljek, torek, sreda: od 13.00 do 19.00 četrtek, petek: od 9.00 do15.00 sobota: zaprto Knjižnica Šmarca Trg padlih borcev 2, Kamnik; E-naslov: tatjana.tratnik@kam.sik.si tel.: 01 839 43 11 ponedeljek, torek: od 14.00 do19.00 četrtek: od 9.00 do15.00 sreda, petek in sobota: zaprto Knjižnica Komenda Glavarjeva ul. 37, Komenda, E-naslov: komenda@kam.sik.si tel.: 01 834 32 98 Ponedeljek in torek: od 13.00 do19.00 petek: od 9.00 do15.00 sreda, četrtek in sobota: zaprto Knjižnica Motnik Motnik 8, E-naslov: mkk@kam.sik.si tel.: 031 761 810 sreda: od 16.00 do19.00 petek: od 12.00 do15.00 ponedeljek, torek, četrtek in sobota: zaprto KMETOVALCI OSREDNJE SLOVENSKI IN GORENJSKE REGIJE, NE ZAMUDITE IZJEMNE PONUDBE DELAVSKE HRANILNICE! Informativni izračun kredita za 20 letni kredit: Znesek Anuiteta Zavarovanje Drugi stroški Vodenje EOM DA SMO LAHKO VAŠA CENOVI NO NAJBOLJ 30.000,00 EUR 178,58 EUR 0 0 1,50 EUR 3,86% UGODNA BANČ NA INSTITUCIJA NA BANČ NEM TRGU. 40.000,00 EUR 237,60 EUR 0 0 1,50 EUR 3,84% Nudimo Vam: • brezplačno vodenje osebnega računa 24 mesecev, nato pa je ta strošek le 1,00 EUR/mesec, • elektronsko banko DH-Plus brez stroškov nadomestila za prvo leto: - digitalno potrdilo POŠTA-CA na pametnem USB ključku, • MasterCard kartico, prvo leto brez nadomestila, nato 10,00 EUR letno, • plačila z bančno kartico MasterCard z odlogom plačil in možnostjo nakupa na obroke do 12 mesecev, • odobritev negativnega limita na osebnem računu, • izvajanje plačilnega prometa z najnižjimi zneski provizij (SEPA plačilni nalog le 0,30 EUR, plačilni nalog • plačan prek spletne banke le 0,20 EUR), • 0,12% obrestno mero za sredstva na osebnem računu, • dvigi na bankomatih brez provizije, • zelo ugodne kredite za pospeševanje vsakršne kmetijske dejavnosti (izgradnjo in posodobitev hlevov in stanovanjskih objektov, za nakup mehanizacije in živine, za nakup zemljišč, ureditev namakalnih sistemov, za vse potrebe razvoja sadjarstva, poljedelstva, oljčnih nasadov, in vinogradništva) in za vse dopolnilne dejavnosti (kmečki turizem, proizvodnjo vseh oblik energije ... ) - do 10 let, z obrestno mero 6-mesečni euribor + 2,90 %, - do 20 let, z obrestno mero 6-mesečni euribor + 3,30 %, - do 30 let, z obrestno mero 6-mesečni euribor + 3,80 %, - v primeru, da sklenete dve pokojninski varčevanji se pribitek obrestne mere zmanjša še za 0,30 odstotne točke. - vse kredite brez stroškov odobritve, - zavarovanje kreditov urejamo s hipoteko in osebnim poroštvom, mesečni stroški vodenja kredita so 1,50 EUR. Efektivna obrestna mera je obračunana na dan 1.6.2014 in se zaradi interkalarnih obresti spreminja, odvisno od dneva najema kredita. Obrestna mera velja za imetnike osebnega računa z rednimi mesečnimi prilivi plače ali pokojnine. • zelo ugodne dijaške in študentske kredite za šolanje otrok kmetov, z odlogom vračanja kreditov za čas šolanja, • brezobrestne kredite in brez vseh drugih stroškov kredita, za počitnikovanje in oddih v slovenskih termalnih zdraviliščih in turističnih organizacijah v katerem koli letnem obdobju, • ugodnejše varčevalne obrestne mere za 0,30 odstotne točke od rednih obrestnih mer hranilnice za depozite, • donosno pokoj'ninsko varčevanje z obrestno mero 5,00 % za kmete in njihove družinske člane, z mesečnim pripisom obresti, • in še mnoge druge ugodnosti, katere vam bomo z veseljem predstavili in ponudili v naših poslovnih enotah: Jesenice, Cesta Maršala Tita 63, tel: 04 281 53 20, Kamnik, Tomšičeva 11, tel.: 01 320 66 70, Kranj, Koroška cesta 19, tel.: 04 28 15 307, Litija, Ljubljanska cesta 3, tel.: 01 32 06 68, Ljubljana, Miklošičeva 5, tel.: 01 3000 217(211, 221), Dalmatinova 4, tel.: 01 300 02 04 in Dunajska 185, tel.: 01 300 20 70, vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure. Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si el. pošta: info@delavska-hranilnica.si PRIDRUŽITE SE MNOŽICI ZADOVOLJNIH KOMITENTOV DELAVSKE HRANILNICE! Stanovanje v Kamniku oddam v najem: 2,5 sobno, povsem obnovljeno ter opremljeno, z velikim atrijem 50 m2, delno pokritim in z novo ograjo, kar zagotavlja zasebnost v zelenem okolju. Tel.: 041-636-556. Pri profesionalnih kuharjih je zmaga tudi tokrat ostala v Termah Snovik pri kuharju Božu Sajetu, za kar mu je iskreno čestital tudipred-sednik strokovne komisije Stane Omerzu. Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli.... (A. M. Slomšek) ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš dobri FRANC HRASTOVEC Spodnji Zobavnikov ata Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, krajanom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, v njegov spomin darovali cvetje, sveče, za maše, za cerkev. Hvala župniku mag. Miranu Klevišarju in prof. Janezu Juhantu za mašo in pogrebni obred, kvartetu Krt za lepo petje, Marinki Mošnik za besede slovesa, pogrebcem in praporščakom. Hvala za pomoč sosedom in družini Gregorc iz Obolnega, posebna zahvala pa našima Anici Uršič in Metki Martinjak, ki sta nam v času njegove bolezni nesebično pomagali in stali ob strani. S hvaležnostjo - vsi njegovi Špitalič, junij 2014 Daleč onkraj pojmovanj o dobrem in slabem leži polje. Tamkaj vas pričakam. (Rumi) ZAHVALA V 77. letu je odšel naš brat in stric JANEZ ZAVASNIK po domače Vrabčev Janez s Črnega vrha 4 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje ter darove za svete maše in cerkev. Hvala vaščanom Črnega vrha, še posebej Darji Slapnik za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Nikolaju Stolcaiju za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Krt, izvajalcu Tišine in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Julij 2014 Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, lepa misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 99. letu se je od nas poslovila draga mami, babi in prababi PEPCA JESENOVEC roj. GRAMC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter posebna zahvala vsem, ki ste si vzeli čas in našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala lepa Jožici Kališnik in kvartetu Grm za lepo zapete pesmi in Tini Mlakar za čustveno zaigrano melodijo. Se posebej se zahvaljujemo dr. Jermanovi in sestri Mateji za nesebično pomoč v času njene bolezni. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej! Vsi njeni Kamnik junij 2014 Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 81. letu starosti sklenila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, tašča in teta AMALIJA LEVEC rojena Petek, po domače Usova mama iz Zgornjega Tuhinja Skromno in tiho kakor si živela, si odšla s tega sveta. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala za darove za svete maše ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Damjani Plešnar-Cvirn, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in gospodu župniku Nikolaju Stolcarju za iskrene besede, vdano molitev in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala pevcem Tunjiškega okteta za lepo odpete pesmi, gospodu Burniku za odigrano Tišino in gospe Ivici Bajde za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste mamo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni, ki jo nosimo v srcih. Junij 2014 V nesreči spoznaš prijatelja Ob nesrečnem dogodku, požaru hiše, se zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, ki ste nam takoj priskočili na pomoč in nam še vedno pomagate. Hvala vsem gasilskim društvom za hitro odzivnost. Naj se vam dobro povrne z vsem dobrim, hvala! Družina Potočnik, Mekinje Odšel si tja, kjer ni trpljenja, nam pa je ostala bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA V 88. letu se je poslovil dragi mož, oče, brat, ded, stric in tast SLAVKO OSOLNIK Zoretov ata iz Hruševke Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem podjetij Menina, Eta Kamnik in Helios za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše ter izrečena sožalja. Hvala ambulanti dr. Ahlina in patronažni službi za pomoč ob bolezni. Zahvaljujemo se pevcem in g. župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Junij 2014 Zaman oko te naše išče, ni več tvojega nasmeha, le delo tvojih rok ostaja ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ded, praded in brat LEON PREGL iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili kakorkoli povezani z njim: delavcem v DSO Kamnik, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pevcem in p. Lavrenciju za izrečene besede v podporo žalujočim. Žalujoči: žena Danica, hči Jana z Marto, sin Andrej z družino, sestra Vida Junij 2014 Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila si neizmerne lepe, drage nam spomine. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta TEREZIJA ŠTRAJHAR roj. Konšek Ob boleči izgubi naše dobre mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Iskrena hvala župniku g. Tonetu Dularju za lepo opravljen obred ter pevcem kvarteta Krt za ganljivo petje. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni Junij 2014 Bolezen in trpljenje si prestala, zdaj boš mirno spala, nam pa spomin nate v srcu bo ostal. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica, tašča, sestra, svakinja in teta CECILIJA SLAPNIK iz Stebljevka 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se osebju abdominalne kirurgije UKC Ljubljana, ambulanti dr. Ahlina in patronažnemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik. Hvala župniku Simonu Lorberju, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, Francu Modrijanu za čustvene besede slovesa in trobentaču. Hvala vsem, ki ste našo Cilko imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Julij 2014 1-sobno opremljeno STANOVANJE V KAMNIKU na Zikovi 6 ODDAMO. Stanovanje je prijetno, vseljivo takoj. Tel.: 040/47 17 90 POGREBNIK d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po SlQH|ri||Bn tujini) • PRODAJAPOGREBNEOPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVfitf JA • NAROČILAPEVCEVINTROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) ZAHVALA Umrla je naša CICA STELE Lectarjeva Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na kamniških Žalah. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Antonu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, prof. Mirku Ramovšu in sošolki Andreji za besede v slovo, pevcem kvarteta Krt ter članicam folklorne skupine France Marolt za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste naši Cici nesebično nudili pomoč ob njeni težki bolezni. Vsi njeni Ljubljana, Kamnik, junij 2014 Kje si, ata naš, kje je mili Tvoj obraz. Utihnil je Tvoj glas, v nas pa je zazevala praznina. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek, brat in stric ALBIN KLADNIK Podlipčev Albin iz Volčjega Potoka 34 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala je namenjena zdravnikom in zdravniškemu osebju za zdravljenje, gospodu Antonu Žibertu za poslovilne besede, pevcem Krt ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik. Žalujoči: žena Fani, sinova Bine in Simon, hči Vanja ter sestra Ani z družinami Junij 2014 Kogar imaš rad, resnično rad, nikoli ne umre . Le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš dragi oče, mož, ata, brat in stric TOMAŽ PANGERŠIČ (3.11.1927 - 10.6.2014) upokojenec tovarne Titan Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, iskrene besede tolažbe ob boleči izgubi ter darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Do zadnjega dne med nami je bil delaven in vedno pripravljen pomagati drugemu. Vsi njegovi Julij 2014 VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Z MEDICINSKO ASISTENCO V TUJINI - MULTITRIP Samo za člane Vzajemna Kluba 15 % na zavarovanje Tujina Multitrip, Zavarovanje Tujinaje namenjenovsem, ki se odpravljate v tujino, pa naj bo na izlet za en dan, na počitnice, daljša potovanja, službeno pot ali študij. S paketom Tujina Multitrip pa si lahko zagotovite ugodno celoletno zavarovanje, zavsa vaša potovanja ali službene poti. Ugodnost velja do 31. 8. 2014. Koristijo jo lahko vsi člani Vzajemna Kluba. Članstvo v Vzajemna klubu je brezplačno. Za več informacijnas lahko pokličete ali obiščete v poslovalnici v Kamniku, Ljubljanska cesta 1, tel.: 01/ 83 09 960 in Domžalah, Ljubljanska cesta 72, tel.: 01/ 72 95 660. Vrhpolje (bivši Azur) oddamo ali prodamo 7000 m2 zazidljivo zemljišče in 200 m2 proizvodne hale. Lahko v celoti ali po delih, možnost financiranja. agropromet.cerklje@siol.net STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik Visoke temperature povzročajo veliko težav tako malim kot tudi rejnim živalim. Zato poskrbite, da bodo imele v poletnih mesecih dovolj vode in bodo prostori dobro prezračeni. Veterina Kamnik d.o.o., Perovo 20, telefon: 01 830 95 72 Ambulanta za male živali: 01 830 95 77; Dežurni telefon: 051 626 941 Delovni čas ambulante: pon. - pet.: 7h - 18h in sobota 7h - 11h E-mail: veterina.kamnik@siol.net, http://www.veterina-kamnik.si/ www.peugeot.si fS^ NOVIPEUGEOT308SW Wivwfj? PROSTORA ZA VSE VAŠE ČUTE. —*;-- i_ H D i.že za 14.990 €. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 6,7 L/100 km. Izpuh CO2: od HO do 147 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,1166 do 0,175 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00041 do 0,00128 g/km. Število delcev: od 0,06 do 2,66. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. NOVI PEUGEOT 308 SW MOTION & EMOTION RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 01, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 PEUGEOT PRODAJALEC LETA 2013 Več zavarovanj v kompletu, več ugodnosti za vse. Dodatnih 25€ popusta za novo ^ zavarovanje v triglav kompletu r là [Cd Vse bo v redu. triglav www.triglav.si