Številka 38 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, petek 28. decembra 1979 Cena 40 dinarjev Leto XXXVI ItiOO. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1980 Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije aa leto 1980, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 in na seji Zbora občin dne 26. decembra 1979. Št. 0100-67/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1980 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. čler^ S proračunom za leto 1980 (v nadaljnjem besedilu: republiški proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1980. 2. člgn din Skupni prihodki republiškega pro-računa znašajo 13.305,500.000 in' se razporedijo takole: — za republiške potrebe 7.160,300.000 — za tekočo proračunsko rezervo , 34,600,000 — za prispevek federaciji 6.110,600.000 Pregled prihodkov republiškega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela republiškega proračuna. 3. člen Od prihodkov po prvi in drugi alinei prvega od-tavka prejšnjega člena sc 1 »/o izloča v sredstva re-Zerve Socialistične republike Slovenije. 4. člen i Sredstva republiškega proračuna se delijo med etorn enakomerno med vse nosilce oziroma uporab-nike v okviru doseženih prihodkov, če z zakonom ali s posebnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Socialistično republiko Slovenijo in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno. 5. člen Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu republiškega proračuna razporejeni ze posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki republiškega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino Socialistične republike Slovenije in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo republiškega proračuna. 6. člen Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo republiških organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z nalogami posameznih organov. 7. člen Sredstva za osebne dohodke delavcev organov se v letu 1980 zagotavljajo na podlagi bruto vrednosti točke 35,64 din. Ta vrednost točke se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom poveča za odstotek usklajevanja bsebnih dohodkov, ne more pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka in dohodka. 8. člen Izvršni svet odloča o sredstvih, s katerimi se bodo v okviru tega proračuna usklajevali osebni dohodki delavcev v republiških organih z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu. 9. člen Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske re-* zerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet. Ce se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev republiškega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 10. člen Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuni ne smejo prevzemati na račun republiškega proračur a obveznosti, ki bi presegle z republiškim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna, oziroma delovne skupnosti teh organov, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom. 11. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev republiškega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 12. člen * Vsi prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno. 13. člen Zavod Socialistične republike Slovenije za šolstvo lahko uporablja prihodke, ki jih pridobiva z izobraževalno in založniško dejavnostjo, za pokritje materialnih stroškov, opreme in za posebne namene. Republiški sekretariat za notranje zadeve lahko uporablja prihodke, ki jih pridobiva s tehničnimi storitvami, za posebne namene. Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo lahko uporablja prihodke, ki jih pridobiva Republiški sanitarni inšpektorat s svojimi tehničnimi storitvami, za pokritje materialnih stroškov, opreme in za posebne namene. Meteorološki zavod Socialistične republike Slovenije in Geodetska uprava Socialistične republike Slovenije lahko uporabljata prihodke, ki jih pridobivata s svojimi storitvami, za pokritje materialnih stroškov, opreme in za posebne namene. Zavod Socialistične republike Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kultumo sodelovanje lahko uporablja' prihodke iz svoje dejavnosti in sredstva, ki jih pridobiva od Zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kul-turno sodelovanje za pokritje materialnih stroškov, opreme in za posebne namene. Luška kapitanija Koper lahko uporablja prihodke iz svoje dejavnosti za pokritje materialnih stroškov, opreme in za posebne namene. Zavod Socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje lahko uporablja prihodke, ki jih pridobiva s publicistično in drugo dejavnostjo za pokritje materialnih stroikov, opreme in za posebne namene. Zavod Socialistične republike Slovenije za rezerve lahko uporablja prihodke, ki jih pridobiva z lastno dejavnostjo, za financiranje dejavnosti zavoda. Izvršni svet lahko določi, da zavod del teh sredstev uporabi za posebne namene. Zavod Socialistične republike Slovenije za spomeniško varstvo lahko uporablja prihodke, ki jih pridobiva s svojimi storitvami, za pokritje materialnih stroškov, opreme in za posebne namene. 14. člen Prihodki, s katerimi razpolaga Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko po posebnih predpisih prek posebnega računa, se uporabljajo za namene in na način, določen s temi predpisi. 15. člen Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun uporablja prihodke od upravnih in poslovnih stavb, ki jih upravlja, za delno kritje izdatkov upravljanja in investicijskega vzdrževanja teh stavb ter za plačilo najemnin. Prihodki iz prejšnjega odstavka se stekajo na poseben račun pri Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. 16. člen Višja sodišča uporabljajo prihodke od sodnih poslopij za delno kritje izdatkov upravljanja in za investicijsko vzdrževanje teh stavb. 17. člen Organi in drugi porabniki sredstev republiškega proračuna so dolžni Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun predložiti predračune oziroma finančne načrte za leto 1980 ter zaključne račune za leto 1979 najpozneje do 15. marca 1980, organi iz 13., 15. in 16. člena pa so dolžni v predračunih oziroma finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega zakona oziroma na podlagi posebnih predpisov. Organi so dolžni dodatno predložiti Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun do 20. aprila 1980 podatke za analizo zaključnih računov, skladno z navodilom, ki ga izda navedeni sekretariat. Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi najkasneje do 31. decembra 1980 vrniti v republiški proračun. 18. člen Nosilci sredstev, razporejenih v razdelku »sredstva za splošne republiške potrebe« so: 1. Sekretariat izvršnega sveta na postavkah: — ustavne obveznosti republike v zamejstvu, — sklad za financiranje stanovanjske izgradnje. 2. Protokol v izvršnem svetu na postavkah: — protokolarni stroški, — sredstva za upravljanje reprezentančnih zgradb, 3. Sekretariat Izvršnega sveta za kadrovska vprašanja na postavkah: — nadomestila funkcionarjem v službi v organih federacije, — štipendije za potrebe organov v federaciji, — štipendije za potrebe republiške uprave, — sklad za dodatno financiranje stanovanjske izgradnje za potrebe delavcev iz SR Slovenije v organih federacije; i — sklad za dodatno izobraževanje delavcev na I področju mednarodnih odnosov. 4. Republiški sekretariat za finance na postavki: — modernizacija davčne službe. 5. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun na postavkah: — odškodnine po sodnih sklepih, — stroški dvojezičnega poslovanja, — razlike za socialno zavarovanje duhovnikov, — preživnine babicam in odškodnine za prevzeta premoženja, —- sredstva za proslave republiškega pomena, — sofinanciranje s Socialistično republiko Hrvatsko, — bančni stroški in obresti. 6. Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem na postavki: — elektronski center — sredstva se dodeljujejo med letom na podlagi letnega programa, ki ga potrdi izvršni svet. 7. Republiški sekretariat za delo na postavkah: — pokojnine in varstveni dodatek kmetov-borcev NOV, zavarovanih v starostnem zavarovanju kmetov, — izjemne pokojnine rudarjev in preživnine dimnikarjev. 8. Republiški komite za kulturo na postavki: — socialno zavarovanje samostojnih umetnikov. 9. Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov na postavkah: — razlike v pokojninah borcev NOV in delavcev organov za notranje zadeve, — dodatek zaposlenim udeležencem NOV, — zdravstveno varstvo borcev NOV, — dopolnilno varstvo vojaških invalidov, — varstvo civilnih invalidov vojne, — varstvo borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobro volj cev, — komisija po 82. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, — vzdrževanje pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in drugih tujih armad v SR Sloveniji, — republiške priznavalnine. Na predlog Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov odloča o prenosih sredstev v okviru posameznih namenov iz prejšnjega odstavka Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. 10. Republiška konferenca Zveze Socialistične ndadine Slovenije na postavkah: — mladinske delovne akcije po družbenem dogovoru, — regres za skupinska potovanja otrok in mladine, — zaključna prireditev 25. maj v Beogradu. 19. člen Nosilci sredstev razporejenih v razdelku »negospodarske investicije« so: Izvršni svet na postavkah: — sprejete obveznosti po pogodbah, družbenih dogovorih in po sklepih izvršnega sveta, ' — sredstva za nove odločitve o investicijskih vla- ganjih v negospodarstvo po sklepih izvršnega sveta. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun na postavkah: — sredstva za obveznosti po odlokih, — sredstva za odplačevanje anuitet po finančnih programih in najetih kreditih, — sredstva za investicijsko vzdrževanje zgradb in -opreme z modernizacijo uprave. Na podlagi »zakona o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju 1978—1982« so nosilci sredstev: — Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun: za gradnjo nove upravne stavbe za izvršni svet in republiške upravne organe, za adaptacijo vzhodnega krila stavbe izvršnega sveta in za sanacijo zgradb Arhiva Socialistične republike Slovenije ter za gradnjo in adaptacijo stavb za potrebe pravosodnih organov in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij; — Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko: za gradnjo upravne zgradbe zavoda; — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo: za gradnjo republiškega centra za obrambno vzgojo; — Republiški sekretariat za notranje zadeve: za gradnjo in adaptacijo mejnih prehodov in objektov za organe za notranje zadeve. 20. člen V okviru bilance prihodkov in splošnega razporeda prihodkov se sklepajo pogodbe z izvajalci del za sredstva »negospodarskih investicij« na postavkah: — sredstva na podlagi »zakona o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju 1978—1982« do višine 241,416.000 din za — sredstva za nove odločitve o investicijskih vlaganjih v negospodarstvo po sklepih izvršnega sveta višine 241,416 000 din; 21. člen Nosilci sredstev, razporejenih v razdelku »intervencije v gospodarstvo« so: 1. za »intervencije v proizvodnji hrene« ter za druge intervencije na področju kmetijstva«: Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 2. za »intervencije v porabi hrane«: Republiški komite za tržišče in cene v soglasju z Republiškim sekretariatom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 3. za »blagovne rezerve«: Republiški komite za tržišče in cene^V soglasju z Zavodom Socialistične republike Slovenije za rezerve; 4. za »druge intervencije v gospodarstvo na ravni Socialistične republike Slovenije« pa: a) Komisija izvršnega sveta za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji za postavko: »Sredstva za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v Socialistični republiki Sloveniji«. b) Republiški komike za tržišče in cene v soglasju z Republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva za postavko »Po družbenem dogovoru sofinanciranje razlik v ceni trem slovenskim dnevnikom«. c) Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije za postavko »Dotacija rudniku živega srebra Idrija«. O prenosih sredstev med posameznimi postavkami tega člena, razen zai postavko »Dotacija rudniku živega srebra Idrija«, odloča na podlagi predlogov n6-silcev sredstev Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. 22. člen Sredstva v razdelku »Sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev« na postavki »republiška vodstva družbenih organizacij in društev«, se razporejajo po sklepih Koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva na pristojne samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v razmerju, za katerega se pogovore, za sofinanciranje dejavnosti društev in drugih enkratnih akcij teh društev. 23. člen Sredstva za znanstvene raziskave za potrebe republiških organov se smejo uporabljati le na podlagi pogodb, sklenjenih po poprejšnjem soglasju izvršnega sveta. 24. člen Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku »Sredstva Socialistične republike Slovenije za financiranje obveznosti do federacije iz prejšnjih let« je Republiški sekretariat za finance. 25. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami republiškega proračuna, — o uporabi sredstev rezerve Socialistične republike Slovenije do višine 3,000.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), — o porabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« republiškega proračuna za zneske, ki presegajo 100.000 dinarjev, za zneske do višine 100.000 dinarjev pa je pooblaščena koordinacijska komisija izvršnega sveta, — o razporeditvi sredstev ža obveznosti do federacije iz naslova prispevka federaciji po namenih in dinamiki priliva prihodkov republiškega proračuna. II. ZAGOTAVLJANJE DOPOLNILNIH SREDSTEV OBČINAM 26. člen Občinam, ki s svojimi prihodki ne more j a zagotoviti izvajanje nalog na področju splošnih družbenih potreb v obsegu, določenem na podlagi tega zakona, se zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna sredstva). 27. člen Da bi občine lahko prejemale dopolnilna sredstva, morajo biti njihovi prihodki predvideni v skladu z dogovorom občin o usklajevanju davčne politike in v skladu z možnostmi organizacij združenega dela, delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov na območju posamezne občine s pogojem, da so uvedle občinski davek iz osebnega dohodka delavcev najmanj po stopnjah 0,5 °/» od osrtove. Obseg prihodkov posamezne občine, ki je po prejšnjem odstavku pogoj za zagotovitev dopolnilnih sredstev, ugotavlja Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino. V obseg prihodkov posamezne občine se vštevajo vsi prihodki, ki se izkazujejo v proračunu občine. 28. člen Občinam pripadajo dopolnilna sredstva v višini razlike med predvidenimi prihodki po prejšnjem členu in obsegom sredstev za splošno porabo, opredeljenem na podlagi izhodišč resolucije o politiki izvajanja družbenega .plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 v letu 1980 o počasnejšem gibanju sredstev za splošno porabo od rasti družbenega proizvoda v občini. Metodologijo za ugotavljanje in spremljanje gibanja sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem odstavku predpiše direktor Zavoda Sticialistične republike Slovenije za družbeno planiranje. 29. člen Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem členu se izvajanje posameznih dejavnosti, nalog in obveznosti občin upošteva v naslednjem obsegu: 1. — dejavnost državnih organov v občini — po enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v Socialistični republiki Sloveniji za leto 1980, ki jih določi Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun; — dejavnost ljudske obrambe —' po merilih, ki jih glede na programe ljudske obrambe na podlagi srednjeročnega plana in zakona o ljudski obrambi določi Republiški sekretariat za ljudsko obrambo; — občinske priznavalnine borcem NOV — po družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcem NOV ter stroški za urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev —• po merilih, ki jih določi Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov; — dejavnost družbenopolitičnih organizacij — po letnih programih dela — ovrednotenih in usklajenih v okviru občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva; — naloge, v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv — po merilih, ki jih določi Republiški komite za tržišče in cene; — dejavnost na področju urbanizma, prostorskega planiranja in geodezije po merilih, ki jih določi Republiški sekretariat za'urbanizem v sodelovanju z Zavodom Socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje in Geodetsko upravo Socialistične republike Slovenije; « 2. anuitete s področja splošne porabe, obveznosti do preživninskega varstva kmetov, pomoč družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, obveznosti v zvezi z zatiranjem živalskih kužnih bolezni, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliško pregledne službe, pogrebni stroški oseb brez ugotovljene idem titete, obveznosti iz preteklega leta po podatkih' iz zaključnega računa in obveznosti za izločanje v sredstva rezerve — v višini dejanskih obveznosti za leto 1980; 3. pospeševanje kmetijstva, dejavnost izvršnih svetov skupščin občih ter izvajanje delegatskega sistema v občini in v krajevnih skupnostih — v višini sredstev za te namene v letu 1979, povečanih za 15 °/o; , 4. negospodarske investicije za potrebe državnih organov — v obsegu, ki ga v dogovoru s posamezno občino določi Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v okviru dopolnilnih sredstev, predvidenih s tem proračunom; 5. investicije na področju notranjih zadev v občinah, ki jih je prizadel potres v Posočju — v višini, ki Jo določi izvršni svet. Pri ugotavljanju oblega sredstev za splošno porabo v smislu prejšnjega odstavka so lahko sredstva za občinske priznavalnine borcem NOV iz tretje alinee L točke prvega odstavka tega člena višja, kot je obseg dopolnilnih sredstev za posamezno občino po 28. členu tega zakona, če je občina v proračunu za leto 1980 predvidela povečanje porabe iz leta 1979 za ta namen najmanj za toliko odstotkov, za kolikor se je povečal njen proračun. Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v smislu prejšnjega odstavka so lahko sredstva za investicije na področju notranjih zadev v občinah iz 5- točke prvega odstavka sredstva za naloge v zvezi z reorganizacijo pravosodja iz 1. alinee 1. točke prvega odstavka sredstva za dejavnost na področju prostorskega planiranja iz 6, alinee 1. točke prvega odstavka m sredstva za naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv iz 5. alinee 1. točke 1. odstavka tega člena višja, kot je obseg dopolnilnih sredstev za posamezno občino po 28. členu tega zakona. 30. člen Če bi bila glede na obseg splošne porabe v obči-nah po merilih iz tegg zakona, upoštevajoč proračunske obveznosti iz drugega odstavka 36. člena zakona p republiškem proračunu za leto 1979 (Uradni list SRS, ■st. 30/78) potrebna večja sredstva, kot so s tem zakonom predvidena za dopolnjevanje občin v letu 1980, se dopolnilna sredstva enakomerno znižajo. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo pri zagotavljanju sredstev za občinske priznavalnine borcem "lOV iz drugega odstavka 29. člena in v primerih iz " člena tega žakona. 31. člen Ne glede na določbe prejšnjih členov se dopolnil-na sredstva ne zagotavljajo tistim občinam, ki v svo- lih proračunih predvidevajo odhodke za_ dejavnosti iz L, 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona v večjem obsegu, kot je opredeljeno s sprejetimi merili in s tem zakonom, planirajo porabo, ki ni predvidena s tem zakonom, ali v letu 1979 niso prejemale dopolnilnih sredstev iz republiškegatproračuna. 32.. člen Če zaradi naravnih nesreč ali izjemnih motenj v gospodarstvu v posamezni občini družbeni proizvod v letu 1980 podpoprečno narašča, lahko izvršni svet za takšno občino prizn^ obseg splošne porabe v smislu 28. člena tega zakona do višine planirane rasti družbenega proizvoda takšne občine za leto 1980. 33. člen Občine, ki imajo, po merilih iz tega zakonar, pravico do dopolnilnih sredstev, morajo Republiškemu sekretariatu za finance predložiti podatke o planskih izhodiščih za gibanje sredstev za splošno porabo v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda v občini po 28. členu tega zakona in podatke o dejanskih gibanjih te porabe v letu 1980. Potrebno višino dopolnilnih sredstev za posamezne občine začasno ugotovi Republiški« sekretariat za finance na podlagi podatkov o planskih izhodiščih za gibanje sredstev za splošno porabo po prejšnjem odstavku in na podlagi prihodkov občin iz 27. člena ter meril za ugotavljanje, obsega sredstev za splošno porabo iz 29. člena tega zakona. 34. člen Dopolnilna sredstva se zagotavljajo .občinam po dvanajstinah. Do ugotovitve Republiškega sekretariata za finance o potrebni višini dopolnilnih sredstev za posamezno občino, se občinam zagotavljajo dopolnilna sredstva v višini^akontacij iz leta 1979, povečanih za 10 e/o. Akontacije iz prejšnjega odstavka se poračunajo z dopolnilnimi sredstvi, ki jih za posamezno občino ugotovi Republiški sekretariat za finance v smislu prejšnjega člena. 35. člen . Občine, ki bodo po prejšnjem členu prejemale akontacije na račun dopolnilnih sredstev, pa jim dopolnilna sredstva po tem zakonu ne pripadajo, morajo prejete akontacije vrniti republiškemu proračunu najpozneje do 30. novembra 1980. 36. člen Po preteku leta 1980 se na podlagi metodologije iz drugega odstavka 28. člena tega zakona ugotovi gibanje obsega splošne porabe v primerjavi z gibanjem družbenega proizvoda v občini in se na tej osnovi v skladu z določbami 29. člena tega zakona dokončno ugotovijo potrebna dopolnilna sredstva za posamezne občine v letu 1980. Rezultati ugotovitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri zagotavljanju dopolnilnih sredstev v letu 1981. III. PRORAČUNSKI NADZOR IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 37. člen Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun: — opravlja med letom poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v zasedbi odobrenih delovnih mest; — odloča na predlog posameznih nosilcev o prenosih med sredstvi za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije ter o republiških upravnih organih, — dodeljuje sredstva organom iz postavk »delo v posebnih, pogojih, odpravnine, jubilejne nagrade in sredstva za spremembe med letom«, ter — na podlagi sklepa izvršnega sveta dodeljuje organom sredstva za usklajevarije osebnih dohodkov delavcev. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, nadzoruje: — finančno, materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov sredstev republiškega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe ter — financiranje investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz republiškega proračuna. 38. člen Za pravočasno izvrševanje obveznosti republiškega proračuna (razen sredstev za delo upravnega organa), predvsem pa za pokritje neporavnanih obveznosti do zveznega proračuna za leto 1979 ter za obveznosti, za katere sredstva v republiškem proračunu za leto 1980 niso zagotovljena v zadostni višini, bo Socialistična republika Slovenije najela premostitveno posojilo pri temeljnih bankah, vendar največ do zneska 300,000.000 din. Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene izvršni svet. 39. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-63/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna SR Slovenije za leto 1980 A. PRIHODKI Klasifikacijska številka Oblika Podoblika prihodka prihodka PRIHODKI Znesek Podoblika Oblika prihodka prihodka 11 12 26 120 / 121 Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela Republiški davek iz osebnega dohodka Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji Davek iz skupnega dohodka občanov 1.782.000. 000 1.152.000. 000 840,000.000 10,000.000 Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka 3.784,000.000 21 22 27 Vrsta 2 — Davki Temeljni davek od prometa proizvodov Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe 6.145,700.000 3.120,000.000 36,000.000 Skupaj vrsta 2 — Davki 9.301,700.000 61 - Vrsta 3 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki Ostali prihodki Izvirni prihodki ukinjenega računa za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti Prihodki od prodaje tiskovin Republiškega sekretariata za notranje zadeve Prenos več doseženih prihodkov po zaključnem računu proi^čuna za leto 1979 Skupaj vrsta 3 — Prihodki upravnih ■ organov in drugi prihodki 4.000. 000 35,000.000 5.000. 000 175,800.000 219,800.000 Skupaj prihodki za razporeditev (vrsta 1—3) 13.305,500.000 B. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV Klasifikacijska števillča Znesek Razporedna Razporedna SPLOSNI RAZPORED PRIHODKOV Razporedna Razporedna skupina podskupina podskupina skupina 01 01-1 01-2 Glavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Sredstva za delo upravnega organa 2,756,193.848 Sredstva za posebne namene . 677,272.768 Skupaj glavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 3.433,466.616 03 Glavni namen 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 276,872.532 . 04 04-1 Glavni namen 04 — Negospodarske investicije Sredstva za obveznosti po odlokih in zakonih 459,185.929 04-2 Sredstva za odplačevanje anuitet za kredite, ki jih je najela republika 68,245.254 04-3 Sredstva za sprejete obveznosti po pogodbah, družbenih dogovorih in po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije . 96,015.686 04-4 Sredstva za nove odločitve investicijskih vlaganj v negospodarstvo po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 40,000.000 04-5 Sredstva za investicijsko vzdrževanje zgradb republiških upravnih organov 12,818.820 Skupaj glavni namen 04 — Negospodarske investicije 676,265.689 06 Glavni namen 06 — Znanstvena dejavnost 41,201.000 07 Glavni namen 07 — Kulturnoprosvetna dejavnost 21,329.905 08 08-1 Glavni namen 08 — Varstvo borcev NOV in socialno varstvo Varstvo borcev NOV 1.033,232.282 08-2 Socialno varstvo nekaterih kategorij občanov 13,328.800 Skupaj glavni namen 08 — Socialno varstvo 1.046,561.082 14 Glavni namen 14 — Dopolnilna sredstva občinam 347,316.000 16 16-1 Glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvo Intervencije v proizvodnji hrane 485,053.576 16-2 Intervencije v porabi hrane 191,900.000 16-3 Druge intervencije na področju kmetijstva 7,850.000 16-4 Blagovne rezerve 170,000.000 16-5 Druge intervencije v gospodarstvo na ravni SR Slovenije 137,226.665 Skupaj glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvo 992,030.241 17 Glavni namen 17 — Tekoča proračunska rezerva 34,600.000 18 k Glavni namen 18 — Sredstva rezerve SR Slovenije 67,9291360 19 Glavni namen 19 — Sredstva za financiranje obveznosti SR Slovenije iz prejšnjih let (neproračunske bilance federacije) 257,327.985 Glavni namen 20 — Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije za leto 1980 6.110,600.000 Skupaj 13.305,500.000 1601. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1980 Razglaša se zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1980, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 in na seji Zbora občin dne 26. decembra 1979. St. 0100-65/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Predsednik Viktor Avbelj L r. ZAKON o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1980 1. člen v Republiški davek iz dohodka temeljnih organizafcij združenega dela se v letu 1980 obračunava in plačuje na način, kot je bilo določeno za obračunavanje in plačevanje tega davka v letu 1979 z zakonom o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 30-1700/79), če ni s tem zakoriom drugače določeno. 2. člen Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upoštevajo osebni dohodki (vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka) na pogojno nekvalificiranega delavca v višini 5.725 dinarjev mesečno za polni delovni čas, za rudnike, ki izplačujejo jamski dodatek, pa v višini 6.560 dinarjev mesečno za polni delovni čas. 3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-22/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije ' Predsednik Milan Kučan 1. r. UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o uvedbi In stopnjah republiških davkov in taks Razglaša se zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 in na seji Zbora občin dne 26. decembra 1979. St. 0100-66/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks 1. člen * V zakonu o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72, 42-330/72, 3-6/73, 4-29/74, 13-90/74, 39-466/74, 29-1449/75, 5-181/76, 15-652/76, 31-1396/76, 4-200/78 in 30-1699/78) se 10. člen sprerrieni tako, da se glasi: »Za odmero davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1979 se neobdavčljivi'del dohodka iz prvega odstavka 150. člena zakona o davkih občanov določ v znesku 248.000 dinarjev, znesek za vzdrževanega družinskega člana iz 156. člena navedenega zakona pa v višini 41.000 dinarjev oziroma 61.000 dinarjev, če zavezanec vzdržuje otroka, motenega v telesnem ali duševnem razvoju. Republiški davek iz skupnega dohodka občanov za leto 1979 se plačuje po naslednjih stopnjah: letna osnova dinarjev znaša davek od do •/. 20.000 8 20.000 30.000 1.600 + 10 nad 20.000 30.000 40.000 2.600 + 12 nad 30.000 40.000 50.000 3.800 + 15 nad 40.000 50.000 60.000 5.300 + 18 nad 50.000 60.000 80.000 7.100 + 21 nad 60.090 80.000 100.000 11.300 + 27 nad 80.000 100.000 150.000 16.700 + 38 nad 100.000 150.000 200.000 35.700 + 53 nad 150.000 200.000 500.000 62.200 + 63 nad 200.000 500.000 1,000.000 251.200 + 68 nad 500.000 1,000.000 591.200 4- 73 nad 1,000.000 1602. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije 2. člen 3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 422-10/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. " 1603. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na Področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 Razglaša se zakon o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov Za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na Področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenje na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 m na seji Zbora občin dne 26. decembra 1979. St. 0100-67/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Predsednik Viktor Avbelj l.r. ZAKON o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na Področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 1. člen V naslovu in 1. členu zakona o osnovah ter na-ClUu obračunavanja in plačevanja prispevkov za fi-naneiranje samoupravnih interesnih skupnosti na pod-^čju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 (Urad-^ list SRS, št. 39/74, 29/75, 16/76, 23/76, 31/76, 12/77, /T27. 8/78 in 30/78) se letnica »1979« nadomesti z let- »1980«. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-40/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije 1604. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o odložitvi obračunavanja amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev za leti 1977 do 1979 Razglaša se zakon o spremembi zakona o odložitvi obračunavanja amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev za leta 1977 do 1979, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 in na seji Zbora občin dne 26. decembra 1979. St. 0100-68/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembi zakona o odložitvi obračunavanja amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev za leta 1977 do 1979 1. člen V naslovu in 1. členu zakona o odložitvi obračunavanja amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev za leta 1977 do 1979 (Uradni list SRS, št. 24-1519/77 in 25-1169/79) se letnica »1979« nadomesti z letnico »1980«. 2. člen fa zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 428-14/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan I. r. 1605. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične' republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma. ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 in na seji Zbora občin dne 26. decembra 1979. St. 0100-72/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki niso sprejeli dopolnila številka 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980, plačujejo v letu 1980 naslednje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 1. prispevek iz osebnega dohodka po 2. do 8. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja .in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 5/75, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78 in 38/79 v nadaljnjem besedilu: zakon o osnovah) — po stopnji 10,9%; 2. prispevek iz dohodka za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po 12., 12.a in 16. členu zakona o osnovah — po stopnji 0,8%; 3. prispevek iz dohodka za zavarovalno dobo s povečanjem po 12., 12.a in 16. členu zakona o osnovah: — za povečanje od 12 na 14 mesecev — po stopnji 3.5 % — za povečanje od 12 na 15 mesecev — po stopnji 5,2 %, — za povečanje od 12 na 16 mesecev — po stopnji 7,0 %, — za povečanje od 12 na 18 mesecev — po stopnji 10.5 %. 4. posebni prispevek iz dohodka po 13. in 17. členu zakona o osnovah: — po stopnji 1,27% od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, š't. 12/73); — po stopnji 0,27% od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 8-, 9. in 9.a člena zakona iz prejšnje alinee. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-219/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. ' 1606. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 in na seji Zbora občin .dne 26. decembra 1979 ter na seji skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 25. decembra 1979. St. 0100-73/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. \ Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov, ki niso sklenili dopolnila številka 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih piana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 za leto 1979 in 1980, plačujejo v letu 1980 naslednje prispevke za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov: — zavezanci iz prve in druge alinee 13a člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za sofinanciranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 5/75,29/75, # 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78 in 38/79) — po stopnji 0,54%; — zavezanci iz tretje alinee 13a člena citiranega zakona — po stopnji 0,26 %. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-220/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1607. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Razglaša se zakon o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma,' ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 in na seji Zbora občin dne 26. decembra 1979 ter na seji skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije dne 19-decembra 1979. St. 0100.-71/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za raziskovalno dejavnost, ki niso sklenili dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 (Uradni list SRS, št. 4/79), plačujejo v letu 1980 prispevek iz dohodka za raziskovalno dejavnost po 11., 11.a in 15. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 5/75, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78 in 38/79) — po stopnji 1,36 "/o. * 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-218/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1608. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 in na seji Zbora občin dne 26. decembra 1979 ter na seji skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 19. decembra 1979. St. 0100-70/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON 0 prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za usmerjeno izobraževanje, ki niso sklenili dodatka k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, za leti 1979 in 1980 (Uradni list SRS,'št. 3/79) plačujejo v letu 1980 prispevek iz dohodka za usmerjeno izobraževanje po 11., 11.a in 15. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78 in 38/79) po stopnji 6,4 °/o. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-217/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1609. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o vodnem prispevku za leto 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o vodnem prispevku za leto 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 in na seji Zbora občin dne 26. decembra 1979. Št. 0100-69/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o vodnem prispevku za leto 1979, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci vodnega prispevka, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana oziroma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976 do 1980 in vodnega prispevka niso plačali, plačujejo v letu 1979 vodni prispevek po tem zakonu. 2. člen Zavezanci iz posameznih območnih vodnih skupnosti plačujejo vodni prispevek od posameznih osnov xn po naslednjih tarifah: Vrsta vodnga prispevka in osnova Območna vodna skupnost Mura Drava Savinje Sotla Dolenj- ska Ljublj. Sava Gorenj- ska Soča Pri- morska 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. Splošni vodni prispevek od davčne osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v »/» 1,00 1,81 1,00 1,00 1,00 1,00 ■1,109 1,25 2. Splošni vodni prispevek, ki so ga dolžni plačevati zavezanci za plačilo davka iz osebnega dohodka od opravljenih obrtnih in drugih gospodarskih storitev in sicer od osnov, ki veljajo za plačilo tega davka v e/o 1,00 1,81 1,00 1,00 1,00 1,00 1,109 1,25 3. Vodni prispevek od proizvedene električne energije din/kVH 0,0046 0,0049 0,0044 0,0046 0,0046 0,0046 0,0051 0,006 4. Vodni prispevek za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo, razen za vodo izkoriščeno oz. uporabljeno po 6. točki te tarife m® 1,15 1,123 1,03 1,07 1,112 1,151 1,190 1,20 5. Vodni prispevek za izpuščeno osnesnaženo vodo — din/E 10,00 38,50 35,21 36,82 38,35 38,35 40,82 41,35 6. Vodni prisp. za pitno vodo, ki se oddaja gospodinjstvom in organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo din/m’ 0,50 0,47 0,44 0,46 0,46 0,46 <1,511 0,53 7. Vodni prispevek za naplavine din/m® 18,00 16,00 14,70 15,50 37,25 18,41 13,70 18,35 8. Vodni prispevek za odvzeto mivko din/m® — — — — 171,81 153,40 — — 3. člen 4. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena plačujejo naslednji zavezanci vodni prispevek na izkoriščeno, oziroma uporabljeno vodo ter za izpuščeno onesnaženo vodo po tehle tarifah: 1. Za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo. Panoga Območna vodna skupnost din/m* 012521 proizvodnja bombažnih tkanin DRAVA 0,56 012410 proizvodnja papirja LJUB- L.I ANICA — SAVA 0,384 2. Za izpuščeno in onesnaženo vodo: Panoga Območna vodna skupnost din/m' 013041 klanje živine DRAVA 26,32 012410 proizvodnja papirja t LJUBLJANICA — SAVA 24,39 013112 proizvodnja piva LJUBLJANICA — SAVA 24,39 Zavezanci vodnega prispevka po tem zakonu so dolžni priglasiti strokovni službi Zveze vodnih skupnosti Slovenije najpozneje do 31. januarja 1980 količine izkoriščene oziroma uporabljene vode ter količine izpuščene onesnažene vode ali drugih onesnaženih snovi za preteklo leto. Zveza vodnih skupnosti Slovenije izda odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo ter za izpuščeno onesnaženo vodo. Vse vrste vodnega prispevka se nakazujejo na zbirni račun za vodni prispevek v občini. 5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-5/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije 1610. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 in na seji Zbora občin dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi in o razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1980 I. DOLOČITEV SKUPNEGA ZNESKA DEVIZ 1. člen Za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1980 se določi znesek deviz v višini 467,000.000 dinarjev. 2. člen Z deviznimi sredstvi iz 1. člena tega odlika se smejo izvrševati plačila do 31. decembra 1980. H. RAZDELITEV DEVIZ 3. člen Devizna sredstva iz 1. člena tega odloka se lahko uporabljajo za neblagovna in blagovna plačila in, sicer: v deviznih dine r j ih a) za neblagovna plačila konvertibilnih valutah od tega 185,747.136 — za plačila stroškov potovanj 14,396.751 — za plačila članarin in kotizacij 1,462.079 — za druga neblagovna plačila 169,888.306 b) za blagovna plačila v konvertibilnih valutah z od tega — za plačila nabavljene „ opreme 219,117.083 1 — za plačila nakupa re- produkcijskega materiala 33,935.781 c) za neblagovna plačila v nekonvertibilnih valutah — v konvertibilnih valutah — v nekonvertibilnih valutah 4. člen O prenosu sredstev med blagovnimi in neblagovnimi devizami v konvertibilnih valutah in v okviru le-tch med posameznimi nameni, odloča na predlog nosilca deviznih sredstev Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. 5. člen O uporabi nerazporejenih deviznih sredstev republike odloča: — Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun za zneske do 10.000 deviznih dinarjev — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije za zneske nad 10.000 deviznih dinarjev. 6. člen V 'posebnem delu razporeditve skupnega zneska deviz, ki je sestavni del tega odloka so določeni naj-višji zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviznih sredstev za nosilce deviznih sredstev po posameznih namenih. 7. člen Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun prenese v soglasju s posameznimi nosilci deviznih sredstev v letu neporabljena devizna sredstva med nerazporejena devizna sredstva republike. 8. člen Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun je pooblaščen, da izdaja soglasje za uvoz opreme ter nakup reprodukcijskega materiala za republiške organe in organizacije, družbenopolitične organizacije in ožje družbenopolitične skupnosti, ki uvažajo in plačujejo opremo in reprodukcijski material iz sredstev, določenih s tem odlokom, v skladu s splošnimi merili Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. 9. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi v skladu s splošnimi merili, sprejetimi v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in v skladu z zveznimi predpisi o uvozu opreme, način vezave uvoza opreme na izvoz ter uvozno opremo, ki ni vezana na izvoz. 10. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1980. St. 43-11/79 Od skupnega zneska deviz iz 1. člena tega odloka se izloči v nerazporejena devizna sredstva republike od tega 26,840.000 Ljubljana,, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije 253,652.864 1,360.000 21,340.000 5,500.000 tieintGA >-> muiiq < -ruaAuondu a azjAap ^ auAoSB[qou m < ite^niBA U Mtunq g -nJ9AUO>t A 0'Z{ADP OUAOy8[q u\ 0UAOgRiq3U a W w N > ti D jy -fp^tipoadoa Z > I ? M Z o o D %C~ lihi s 2 ti S S « H > Z o >s S3 >< w> Q H Z § o < ti m w z pedn^s s| ES •o a to o TO 0 1 £ < < ti ti < O ti Z N > ti Q U ti ti (7j o z z < a « o 3 m p ti « ■ ti O O I o o 1 O O 02 O m o o (M O O o OOP E S rH r-T CO m o io o o o 02 O o S. rti CO o co o T-< O co d ti rH co co" co I l II g 15 p ^ SE? cb o co to I I MSI I II to co d* o o co o L- O ti d O co t- O i-< o o co o O C' o g p g p. p. p co CM ^ I 5 I Th ti s o CO 0 00 1 i p, p. O CO O T-H CM t-; tb ti r—I i—« g § P ° " I P, cb to ti •S o čo ti | 0 P. ti W CO ^ (U a$ > .s w -Sc 1 s M Ht ot N CO O :s o E 2 ° cu O •S I = g -s -S Ž S S “ 2 “ 05 C "S M s ti O > 5q ti N S •S li ll .5 ^ 5 ” 2 S ^ O S-5 S i 1 o C ■g 5 G T3 0) E 3 Ž "oj S s > «y r« 1 o. o ■a. S •ti o ‘E E Iti ti ti M P •J2 -O -Q O G G a a ^4 05 05 1 K •g-S-S -Š > " M S, s; ■§ ?s I ■: .1 E 5 .e. ti a g a S S -§ «ti I u o X> po ■a £ o S ^ ti s o G s* I® s g E G o 2* -53 sf I ti CM CO S 5 ■^s gggsggsg lO CO CO T-t CO lO 00 p cm’ rf’ tb csf tb i> d d rH rH CO 00 —< CM rH O rH CM O CM rH cm" po o o o o o o o o o o io o rH o coe in i> d cm d tb cm t-t CO r-t O rH p. =? 11 5 11 II 11 11 d cm tb o o o o rH o CM d rH O o ib g01 ” s CM CM ii1 1 1 1 5 1 O O o CM g II 1 o 00 p co p co p 1 1 1 1 g g p ^ g 2 oi O 2 CM. CO od g 'ji d d od S rH m °s 1 OJ o p g s gg g O tr o t- O g P CM CO o p CO P o p d O CM g g 1 3 C- g p o o II o io g ti L— O CM rH IO rH o ” o g oi od CO i> tb rH* d rti d CM CO CO CM o" S" § 5 8 m ib co 8 g w S ro t s Hi IM i 1 1 II o g 1 gg § 1 p p p 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 g cb S g o o CM «' o" m" s d CO 1 1 1 1 1 |S 1 | 1 g 1 1 1 i 1 1 2 o o g 11 1 1 O rH rH rH o 1 tb 2 ib tb d O O p c- o P 02 P p O p o f- o g S g, s g o g CM $ CO g 1 sf 'T P P O CM o co p o 1 s 00 g o o o gg o 00 o to o —< p £ rH CO p C0 d rH CN O ^ CO 02 rH M1 s tb rh s s s Hh CO ib rti co -v d •o s s rr ib rfi CO co S co p CM cp p IZ) o O t- rf p ^ p P 00 o O rH O P O0 rH d d d CM rH 02 'II tb g 2g O 00 rH d d d CM rH 02 III I 02 65 CM CM (L) E s -s % s a E •s o G > cO > o K 0) G cu co N OJ 1 o X ti ii : a f OJ I 05 p ° £ o. S 3 ti ti S 1 O o o ti "ti > o ti "5 ti 2 g1 RS M N <0 U C ^7 »H 4> o p ^ r« 5 ^ s s s-s ^ i52 ^ ^ 33 coS ‘li G G G o* a OJ OJ _ - ti ti ^ ti :•§ o >CJ ^ s ti > s s 0) 0) 11 os X M M 3 3 3 5 S JJ2 >jg 1 O o, ^ s co I N | XI X 3 3 a a « 0J co o 'o* E1 s o ! j, u o ti 2 to > C3 ■I o ^ o 2 3 -S >vi >M M S 3 ro £> £> > 3 3 S* m S* S « 'fiti 3 O o o ggg cd o id i-« O CN O |> O O IO O 03 IO CO O rH O o IH o o o" cd Q* cd i> io* O O rh — — lO^ CO 00^ to^ rh* cd 1-T rh* T-l 1—1 s IO* cd IH Oi rt* Oi 1-« rH to I co O Tfi O O I co 'O co o o O) to 1-« o o oi cd id O co C^ 03 O O co 1—^ CO io cd i-1 1-1 T-l 1 311 ^ O IO 03 SS j C) O Tf< o o I '11 io co O O CN] co co p o cd 03 cd id o 03 U3 rji O O co CO^ p co csi O I O O O I o ' o o o cd cd cd id O r-1 O CN rfi O O O IO ^ 2 p p p 11 o id SSS O O 03 CD IO CN CO 03 co o o čo O O T-l IO o o o o co O co co r-i o" CN ud iriodo pc-ioo^ to co o g p o I s io t-t O tr-oooo OOO O OOOOOO OOO O Or-ippp ppp o" cdcdidoo id cd cd O r)i i—I CN CN O C-OOOlO ooo o 'S'OOOi-i o o co p ppppp pop o oididcNid cd CN id O COCOlOOf-i tO-dllP rh r-< CO 1-1 CN 'IŠ š i|!i lan Sggl lili ca P ti co > o £ §£ = > ti a; M M E S'ŠS-s a M M M -S M iS s s a a) > > o p to C8 co li jy .‘U CM od oi 2 Si CM « o s r-i CN cd Tj<’ id cd t> cd COCOCOCOOO co co co 03 5 cd -p CN 03 to O cd co CN^ co 21 03 £ eo_ CN 03 co to s 03 V co CO 03 1 o §E ii 1 CO rU T-l cN 5 36 1 §2 2 p ii 5 i « S c- 5 SSS CN CN CN i 1 1 1 1 1 o' IO co i o IO co o id H3 u *5 u o < ▻ n o 5? C/2 < š ti-d U 3 E s P N ° i 15 O 2 ti s s n u 03 co I 111 o co I I I I cd tr— n CN 13 ^ i o m CN s s LQ co s s d) N E CD > s Pl C/2 •> o £ > u -ti cd u« u« co o o co CO l> rf S S o CN CN CN I g I o cd i 1B UŠ 0 1 ffl •§:| ro £ to o C M li e llsl CD > • s > o pl T3 ^ r-i ^ m N a o a ■£ g *25;! O) ^ >«J tu ci 3 3 3 1 s g-1: ti E ti si CN cd ih ^ xi< g g g SS El o g Ih ef 'I sg T-t r-i 5 g CN CO § I co cd CN I I g s O 03 § E rh CN co CN to co cn' I s CN td l> CN I I O b* O CO O T-l §" ' a IS g 1 g ■N^ co g s o o § d CN ti 'D o > U ti o <,g 0) N S :5* •? lsi5 9 i 55 $ H ti S 3 u « ti ti a sisi H-ilf U ca ti ±; p ^ „ ti „ g|is.si ^ U2 05 > u tu s 0 u 1 cd I I I ’-i o t- o o o CN CD § M co rh o o I> o 0^0 o co o o" 03 o" rji C3 rl O t> CN co rH tH i ri i p CN §11 po pop CO O" CD ^h O CN CN CO ^ tH cd 5 si 11 ■J-^ < c ? cd g. p •o CO D ti ii.« •- E 3 ■5 2 § U O O 5 5 5 cd ih o g p Ej « g h m £ I. I>p *—I CZ) 03 C g g u 10 -rjt rji IO o o CM IO CO, g I oo SS o g I I I M g I I I g o O rfi o co O C- IO co I I I I g I o Mg I I lil lllllil1181 Hilli 111!!11111 m cd co >o >u >u >u >o ~ ^ ^ ^ 0 0 0 0 0 0 ° c c c O o %% ra M hJ _rt •o g O w •? g E o .2 s O e E ra y .a p 2 p 5 2 o O i-l 2 = ™ SfcK > o S °«1 0) CJ >o >o >o >o >o >o >0 >U o oj oj co ctj rt rt rt rt p .s .s .3 .3 .3 ,3 .s .s .ti .3 .E .5 .S .S .S -S .S .S .S .S .E >D >u »O >u >U >U >U >u >o >CJ >CJ 'O )U >0 KJ >u 'U >0 X> >U XJ >U >10 >■/) »co >C0 »to »to X0 »to »to »to »to »to »CO »O KO »tO >tO »tfl »tO »to » O »CO o. c. a o, g, o. o, o. p. n n o. p, p, o. o< o. p 51 -e -s ra0 .2 o >u >o >o rQ Xi Xi .a o o o o rtrtrtrtrt rt g g rt (D N Q O t-4 o ° S H C/D (Z) ^ ■slllllll ll-šlllli Ulil II lili S a .s 1.3 C e 3 •S S S S S a a g- 2 2< aao, — — B4 ^ ^ W W W Qi O, 25 ti ^ dd CZD CZ) 5SS gggKggg ssss s s £ g s d d d d tt d g d ^ s g r-i f4 CO CO CO CO > ►o •j: § 02 ! J -f < S g o o o ! o o o O I o IO o d ćd > H .. Qg H ^ (ti W O « a, <-n 5 » O) ti Q Z h .• Ph > CZD SKUPAJ I+II + III + IV+V 460,140.000 6,861 1611. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela 26. decembra 1979 in Zbora občin dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije 1. člen Prvi odstavek 5. člena odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 21-1355/77 in 22-1466/78) se spremeni tako, da sc glasi: »Denarna sredstva družbenopolitičnih skupnosti, ki se po tem odloku prenašajo v depozit pri Narodni banki Slovenije. daje Narodna banka Slovenije kot kratkoročni kreditni potencial temeljnim bankam, ki delujejo na območju SR Slovenije, in sicer: — do 20 % sredstev za usmeritve v skladu z določeno kreditno politiko SR Slovenije, — preostala sredstva po sporazumu, ki ga sklenejo temeljne banke.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi'v Uradnem listu SRS. St. 403-12/79 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1612. Ustavno sodišče Socialistične republikp Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 93. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD »Iveral* v sestavi DO LIK Kočevje na seji dne 4. 12. 1979 odločilo: Razveljavi se 98. člen pravilnika o delovnih razmerjih TOZD »Iveral« v sestavi DO LIK Kočevje z dne 22. 2. 1979. Obrazložitev 1) Ustavno sodišče SR Slovenije je s sklepom U I 42/79-5 z dne 11. 10. 1979 sprejelo pobudo Občinskega sveta ZSS Kočevje in začelo postopek za oceno ustav-nosti in zakonitosti 98. člena v izreku odločbe navede-nega pravilnika. Po izpodbijanem členu pravilnika je t’cba delavcem, ki jim nastopi mirovanje pravic in obveznosti pri delu in iz dela zaradi odhoda na odslužitev vojaškega roka ali iz drugih zakonskih vzrokov mirovanja, na njihovo zahtevo odobriti in omogočiti ‘'rabo najmanj polovice letnega dopusta, če nastopi mirovanje v prvi polovici leta, oziroma ves dopust, če Nastopi mirovanje v drugi polovici leta. 2) Po ustavi ima delavec pravico do plačanega letnega dopusta (4. odstavek 204. člena ustave SR Slovenije). Pravico izrabiti letni dopust pa delavec pridobi, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ga delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih in ki ne sme biti daljši kot 6 mesecev (90. člen zakona o delovnih razmerjih — Uradni list SRS, št. 24/77 — v nadaljnjem besedilu: ZDR). Ko delavcu preteče s samoupravnim splošnim aktom določeni čas nepretrganega dela, mu gre vsako leto pravica do izrabe polnega letnega dopusta. Tudi v primeru, če je delavec vpoklican na odsluženje vojaškega roka, zaradi česar mu bodo med odsotnostjo z dela pravice in obveznosti pri delu in iz dela mirovale (59. in 62. člen ZDR), ima pravico pred odhodom v vojsko izrabiti poln letni dopust, ki mu gre za .tekoče koledarsko leto. Enako imajo tudi tisti delavci, ki jim nastopi mirovanje pravic in obveznosti pri delu in iz dela v temeljni organizaciji iz drugih zakonskih razlogov mirovanja (58., 60. in 61. člen ZDR) in ki so tudi izpolnili zahtevani čas nepretrganega dela, pravico do izrabe polnega letnega dopusta in sicer ne glede na to, v kateri polovici leta je nastopilo mirovanje pravic in obveznosti. Četudi je bil tak delavec zaradi nastalega mirovanja pravic in obveznosti pri delu in iz delg 'v tekočem koledarskem letu na delu le relativno kratko obdobje, ima torej pravico izrabiti poln letni dopust za tisto leto, da je le izpolnil s samoupravnim splošnim aktom določeni pogoj nepretrganega dela. Zato je v nasprotju z zakonom izpodbijana določba pravilnika o delovnih razmerjih, po kateri se lahko delavcu pripadajoči polni letni dopust skrajša glede na to, v kateri polovici koledarskega leta nastopi mirovanje njegovih pravic in obveznosti pri.delu in iz dela v temeljni organizaciji. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 98. člena obravnavanega pravilnika, ,iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na podlagi 1. alinee 3. odstavka 25. člena istega zakona odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije jo to odločbo sprejelo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika dr. Majda Strobl in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič in Olga Vrabič. St. U I 42/79-10 Ljubljana, dne 4. decembra 1979. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Majda Strobl 1. r. 1612% Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika-o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke ter delitve osebnih dohodkov v Osnovni šoli »Cvetko Golar« Škofja Loka, na seji dne ‘ 13. 12. 1379 odločilo: Ugotovi se, da določbe 1. točke prvega odstavka 33. člena in določbe prvega odstavka 34. člena pra- vilnika o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke ter delitve osebnih dohodkov v Osnovni šoli »Cvetko Golar« Škofja Loka z dne 30. 12. 1977 niso v neskladju z ustavo in zakonom. Obrazložitev 1) Sodišče združenega dela v Kranju je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 1. točke prvega odstavka 33. člena in prvega odstavka 34. člena v izreku te odločbe navedenega pravilnika. S temi določbami je uvrščena strokovna in družbena usposobljenost ter permanentno strokovno pedagoško in družbenopolitično usposabljanje ob delu, med elemente za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev. Posamezne stopnje strokovne usposobljenosti, določeno število let delovnih izkušenj ter izobraževanje ob delu oziroma strokovni izpit pa so določeni kot merilo za ovrednotenje. Predlagatelj navaja, da se s takšno ureditvijo delovna uspešnost delavcev ocenjuje tako, da dobijo delavci določeno število točk po stopnji izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti ne glede na njihovo delo in delovni uspeh. Meni, da takšna ureditev ni v skladu z ustavo in zakonom. 2) Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim ter s svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije, v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela ter celotnega družbenega dela (22. člen ustave SR Slovenije in 126. člen zakona o združenem delu). Odločanje o tem, po katerih osnovah in merilih se bo v temeljni organizaciji ugotavljal delovni prispevek delavca je samoupravna pravica delavcev (23. člen ustave SR Slovenije in 129. člen zakona o združenem delu). V obravnavanem pravilniku je strokovna usposobljenost določena kot element za ugotavljanje dejanske delovne uspešnosti, poleg nje pa tudi drugi, kot pouk, delovne izkušnje, delovna disciplina in še nekateri. Strokovna usposobljenost torej ni edina osnova oziroma merilo za ugotavljanje delovnega prispevka delavca in tako v tem primeru ni podan avtomatizem, po katerem že višja stopnja izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti sama po sebi daje nekaterim delavcem večje pravice kot drugim. Zato določbe 1. točke prvega odstavka 33. člena in določbe prvega odstavka 34. člena pravilnika niso v neskladju z ustavo in zakonom. Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/ 76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnica dr. Majda Strobl, ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine RemŠkar in Franc Simonič. Št. U I 52/79-10 Ljubljana, dne 13. decembra 1979. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Majda Strobl 1. r. 1614. Na podlagi 5. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48, 8-35/49 in 20-108/50) v zvezi s prvim odstavkom 100. člena zakona p republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) izdaja republiška sekretarka za urbanizem ODREDBO o imenovanju novih naselij v občinah Jesenice in Tržič ter združitvi in preimenovanju naselij v občinah Koper in Ljubljana Bežigrad I V občini Jesenice se skupine stanovanjskih in počitniških hiš s pripadajočim območjem v k. o. Prihodi, ki se vodi kot zaselek Prihodi, imenuje za naselje z imenom Prihodi. II V občini Tržič se skupina stavb s pripadajočim območjem v k. o. Bistrica, desno od potoka Blajšnica, v kraju znanem pod imenom Ročevnica, imenuje za naselje z imenom Ročevnica. III V občini Koper se sestava naselij spremeni takole: 1. Naselje Semedela s pripadajočim območjem v k. o. Semedela se priključi k mestu Koper in preneha obstojati kot samostojno naselje. 2. K mestu Koper se priključijo naslednji deli naselij: — Salara v k. o. Semedela z območjem hišnih šte« vilk 3, 5 in 5a; — Škocjan v k. o. Bertoki z območjem hišnih številk 3, 4, 5, 6, 7, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 20a, 21, 22, 23, 25 in 25a; — Bertoki v k. o. Bertoki z območjem hišnih številk 9, 9a, 9b, 10, 11, 12 in 172. • 3. Del naselja Kampel v k. o. Semedela in sicer območje S hišnimi številkami 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48 in 49 se izloči iz naselja Kampel in priključi k naselju Bošamarin. 4. Del naselja Barižoni v k. o. Sv. Jernej z območjem hišnih številk 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48 in 49 se izloči iz dosedanjega naselja Barižoni in priključi k naselju Ankaran. 5. Del naselja Ankaran v k. o. Oltra in sicer območje hišnih številk ulice Rožnik 18, 19, 20 in 21 se izloči iz naselja Ankaran in priključi k naselju Hrvatini. IV V občini Ljubljana Bežigrad se naselja Črnuče v k. o. Crnujje, Dobrava pri Črnučah v k. o. Črnuče, Ježa v k. o. Nadgodca in Nadgorica v k. o. Nadgorica priključijo k mestu Ljubljana ter prenehajo obstojati kot samostojna naselja. • V občjni Ljubljana Bežigrad se naselje Sv. Jakob ob Savi, ki leži v k. o. Podgorica preimenuje v Šentjakob ob Savi. V Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-10/79 Ljubljana, dne 13. novembra 1979. Republiška sekretarka za urbanizem Marija Zupančič-Vičar, dipl. gr. inž. 1. r. 1615. Na podlagi tretjega odstavka 77. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79) izdaja republiški sekretar za industrijo SR Slovenije PRAVILNIK o strokovni usposobljenosti za samostojno opravljanje gospodarskih dejavnosti 1. člen Za strokovno usposobljenost se po tem pravilniku štejejo strokovna izobrazba oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti ter delovne izkušnje potrebne za samostojno opravljanje gospodarskih dejavnosti. 2. člen S tem pravilnikom se predpisujejo pogoji glede strokovne usposobljenosti, ki jih mora delovni človek (v nadaljnjem besedilu: kandidat) izpolnjevati za samostojno opravljanje del oziroma nalog v okviru določenih gospodarskih dejavnosti ter postopek in način za preverjanje strokovne usposobljenosti 3. člen Ustrezno strokovno izobrazbo po tem pravilniku za določeno dejavnost ima kandidat, ki mu jo prizna ustrezna izobraževalna organizacija, če je pridobljena Po vzgojnoizobraževalnem programu, ki omogoča pridobitev ustreznih strokovnih znanj in delovnih zmožnosti, pomembne in značilne za opravljanje določene gospodarske dejavnosti. Mnenje o tem, kateri vzgojnoizobražgvalni programi v usmerjenem izobraževanju so ustrezni za opravljanje posameznih del oziroma nalog v okviru določenih gospodarskih dejavnosti, daje Zveza obrtnih združenj Slovenije. 4. člen Z delom pridobljene delovne zmožnosti po tem Pravilniku pomenijo praktična znanja ter razvite delovne spretnosti, ki jih je pridobil kandidat z opravdanjem določenih del oziroma nalog doma ali v tujini oziroma strokovna znanja, če je hkrati končal tečaj Pomenjen strokovnemu usposabljanju za opravljanje tch ali drugih podobnih del oziroma nalog s področja' ustreznih gospodarskih dejavnosti. 5. člen Delovne izkušnje po tem pravilniku pomenijo upravljanje ustreznih del oziroma nalog, značilnih za določeno dejavnost. Delovne izkušnje dokaže kandidat s Potrdilom organizacije združenega dela oziroma samostojnega obrtnika ali tuje firme, da je na'takih oziroma podobnih delih delgl doma ali v tujini. Čas praktičnega pouka po vzgo j noizobraževalnem Pr°gramu se ne šteje za delovne izkušnje. 6. člen Preverjanje strokovne usposoDijenuau po tem pravilniku pomeni preizkus znanja pred posebno strokovno komisijo, ki Jo imenuje Zveza obrtnih združenj Slovenije po poprejšnjem soglasju ustrezne izobraževalne organizacije. 7. člen Preizkus znanja iz prejšnjega - člena obsega splošni del in proizvodnopraktične naloge, ki omogočajo oceno strokovnega znanja in delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje del oziroma nalog, s področja določenih dejavnosti. V okvir splošnega dela sodijo tudi znanja o varstvu pri delu in tehničnih predpisih, ki se zahtevajo za opravljanje dejavnosti. Preizkus znanja se izvaja po programu, ki ga sestavi Zveza obrtnih združenj Slovenije v sodelovanju z ustrezno verificirano izobraževalno organizacijo. 8. člen Kandidatu, ki je po ustreznem vzgoj noizobraževalnem programu pridobil strokovno izobrazbo za samostojno opravljanje del oziroma nalog, se preverjajo le delovne izkušnje, če se s tem pravilnikom posebej zahtevajo za posamezna dela oziroma naloge. 9. člen Preizkus znanja za opravljanje enostavnih del in nalog se ne zahteva za naslednje dejavnosti: — izdelovanje preprostih drobnih kovinskih predmetov, — izdelovanje drobnih lesenih predmetov, — izdelovanje suhe .robe, — izdelovanje zabojev in druge lesene embalaže iz odpadnega lesa, .— izdelovanje oglja, — izdelovanje predmetov iz lubja, ličja in slame, — izdelovanje senčnikov, — izdelovanje turističnih spominkov, — izdelovanje pozamentarije, — Izdelovanje intarzij, — izdelovanje drobnih predmetov iz tekstila, polivinila in umetnega usnja, — izdelovanje vezenin, — izdelovanje prtov in drobnih tekstilnih predmetov za gospodinjstva, — izdelovanje kravat in šalov, — slamnikarstvo, — izdelovanje preprog iz tekstilnih otjpadkov, — izdelovanje copat iz tekstila z uporabo drugih materialov, — izdelovanje drobnih predmetov iz usnjenih odpadkov, — izdelovanje vložkov za čevlje (razen ortopedskih), — izdelovanje vseh vrst igrač razen kovinskih, — izdelovanje in preoblačenje gumbov, .' — izdelovanje drobnih predmetov iz gline in cementa, — ročno izdelovanje opeke, — izdelovanje mlinskih kamnov in naravnih brusov, — izdelovanje smuških maž, — žganje apna v kopah, — popravila 'gospodinjske opreme (razen električnih in plinskih aparatov, naprav in napeljav). — opravljanje storitev v zvezi z vzdrževanjem drobnega pribora za potrebe gospodinjstva in kmečkega gospodarstva, — pretiskan j e tkanin, » — plisiranje tkanin, ’ — čipkarstvo, — mikanje volne, — rokavičarstvo, / — ročno pletilstvo, — pletenje mrež, — krpanje, obrobij an j e, pranje, likanje in čiščenje oblek, perila in drugih tekstilnih predmetov, razen kemičnega čiščenja, — popravljanje nogavic, — čiščenje in barvanje obutve in usnjene galanterije, — popravila dežnikov in senčnikov. — uglašcvanje glasbil, — žganjekuha, — kisanje zelja in rčpc, — pečenje kostanja, krompirja in žitaric, — žimarstvo, — čiščenjd" in predelava perja, — žaganje drv, — prevoz z brodom ter izposojanje čolnov na vesla, — prevažanje z vprego in posojanje živali za jahanje, — mlatilničarstvo, — dejavnosti postreščkov, ( — shranjevanje in posojanje koles, — shranjevanje prtljage, — ročno slikanje razglednic, — umetniško izrezovanje profilov, — prepisovanje in razmnoževanje, — ročno pranje in čiščenje vozil, — druga nenašteta, vendar tem podobna dela in opravila. 10. člen Strokovno usposobljenost za opravljanje manj zahtevnih del oziroma nalog s področja proizvodnje in storitev določenih dejavnosti enega poklica z navedbo obsega del ima kandidat, ki obvlada strokovna znanja in praktične spretnosti za dela in naloge sestavljene iz več ponavljajočih se delovnih operacij, ki se izvajajo pri izdelovanju izdelkov in opravljanju z enostavnimi in mehaniziraniiiji delovnimi sredstvi ali brez njih, pa tudi za manj zahtevna dela z delovnimi pripravami, napravami in postroji, če je na teh delih delal najmanj dve leti pri nas ali v tujini in če je uspešno opravil preizkus znanja pred strokovno komisijo, ki jo imenuje Zveza obrtnih združenj Slovenije izmed strokovnjakov za ustrezne dejavnosti. V okvir manj zahtevnih del in nalog se uvrščajo naslednje dejavnosti: — pihanje stekla, — rezanje stekla, — izdelovanje drobnih predmetov ali predmetov za potrebe gospodinjstva, iz gline, kaolina in drugih podobnih materialov, — umetno kovaštvo, — izdelovanje predmetov kovinske, lesne, tekstilne, papirne in usnjene galanterije ter galanterijskih izdelkov iz naravnih in umetnih materialov, — izdelovanje okrasnih predmetov, — izdelovanje raznih kovinskih predmetov z navedbo predmeta. — izdelovanje raznih enostavnih elektrotehničnih predmetov oziroma elementov — z navedbo predmeta, — rezbarstvo, — tkalstvo, . — vrvarstvo, — izdelovanje skadoledp z avtomati, — izdelovanje kisa, — svečarstvo in medičarstvo, — tiskanje tkanin, — ščetarstvo, — plastificiranje raznih predmetov, — izdelovanje ribiških palic in pribora, — asfaltiranje in tlakovanje, — montiranje rolet, — snaženje oken, — čiščenje in mazanje vozil, — vlečenje z vlečnicami, — opravljanje potapljaških storitev, — in druga nenašteta, vendar tem podobna dela. 11. člen v Strokovno usposobljenost za opravljanje srednje zahtevnih del in nalog v okviru enega ali več poklicev ima kandidat, ki obvlada strokovno znanje in praktične spretnosti za dela, sestavljena iz ponavljajočih se operacij, ki so raznovrstnejše, pojavljajo se pa v pro-: izvodnji ali pri opravljanju storitev kot delo z različnimi delovnimi pripravami, 'orodji, napravami in postroji ali brez njih. Za samostojno opravljanje takšnih dejavnosti je nujno, da kandidat v večji meri razume osnovni delovni proces ter da je zmožen med delom samostojno reševati nepričakovane delovne situacije in nastale konkretne probleme. Za samostojno opravljanje srednje zahtevnih del in nalog s področij proizvodnih in storitvenih dejavnosti po prvem odstavku tega člena ima strokovno usposobljenost tudi kandidat, ki je na delih in delovnih nalogah, za katere se mu ugotavlja strokovna usposobljenost, delal doma ali v tujini najmanj tri leta ozirotpa če je na teh delih in delovnih nalogah doma ali v tujini delal najmanj eno leto hkrati pa končal tečaj namenjen strokovnemu usposabljanju za opravljanje teh del in delovnih nalog in je uspešno opravil preizkqs znanja oziroma strokovnih in praktičnih znanj pred posebno strokovno komisijo, ki jo imenujeta soglasno Zveza obrtnih združenj Slovenije in za stroko ustrezna izobraževalna organizacija, ki je verificirana za določeno vrsto izobrazbe 12. člen Strokovno usposobljenost za opravljanje zahtevnih del v okviru enega ali več iz skupine sorodnih poklicev oziroma delovnih nalog ima kandidat, ki obvlada strokovna znanja in praktične spretnosti za* opravljanje del oziroma nalog z ustaljenimi delovnimi sredstvi, veliko raznovrstnostjo opravil in kontrolo delovnega procesa ter je pridobil strokovno usposobljenost po vzgojnoizobraževalnem programu usmerjenega izobraževanja ustrezne stroke oziroma poklica ali iz skupine sorodnih poklicev, bodisi v izobraževalni organizaciji in drugih organizacijah, ki izvajajo praktični pouk ali pa z izobraževanjem ob delu. O tem predloži' kandidat ustrezno listino, ki navaja vrsto znanj, za katera se je usposobil, oziroma listino o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe po vzgoj-noizobražcvalnih programih sprejetih v posebnih izobraževalnih skupnostih. Za samostojno opravljanje zahtevnih del v okviru enega ali več iz skupine sorodnih poklicev iz prvega odstavka tega člena mora imeti kandidat poleg zahtevane strokovne izobrazbe najmanj dve leti praktičnih delovnih izkušenj, kar dokaže s potrdilom organizacije združenega dela oziroma samostojnega obrtnika. Pogoje za samostojno opravljanje zahtevnih del v okviru enega ali več sorodnih poklicev iz prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi kdor ima z delom pridobljene delovne zmožnosti in je na delih oziroma delovnih nalogah za katere se ugotavlja strokovna usposobljenost, delal' doma ali v tujini najmanj pet let oziroma če je na teh delih oziroma delovnih nalogah delal doma ali v tujini najmanj tri leta, hkrati pa končal tečaj namenjen strokovnemu usposabljanju za opravljanje za dejavnost ustreznih del oziroma nalog in uspešno opravi preizkus znanja pred posebno komisijo, ki jo imenuje Zveza obrtnih združenj Slovenije po poprejšnjem soglasju za stroko ustrezne izobraževalne organizacije. Za opravljanje zahtevnih del v okviru enega ali več iz skupine sorodnih poklicev, pri katerih bi bila ogrožena varnost življenja in zdravja ali družbeno premoženje ter premoženje občanov se poleg strokovne izobrazbe po prvem odstavku tega člena zahteva še dve leti delovnih izkušenj v naslednjih dejavnostih: — puškarstvo, — finomehanika (za zahtevne merilne naprave, bi-rotehnične stroje, medicinske aparate, regulatorje za plinska in tekoča goriva), — ključavničarstvo (izdelovanje konstrukcij), — strojno ključavničarstvo, — orodjarstvo (izdelovanje zahtevnejših orodij za sekanje ali plastično deformacijo materialov), ■ — avtomehanika, — avtokleparstvo, — elektroinstalaterstvo, — elektromehanika (previjanje motorjev, popravljanje in vzdrževanje električnih strojev, aparatov in drugo), — mehanika elektronskih strojev, aparatov in programa torjev, — elektromehanika za dvigala, — izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav, — optika (montiranje in popravljanje vseh vrst očal), — instalaterstvo za vodovode, plinske napeljave in kanalizacijo (razen vzdrževalnih del), — zidarstvo in fasaderstvo (razen manjših popravil in vzdrževalnih del), — pečarstvo (keramičarstvo) za postavljanje peči, — dimnikarstvo. Mnenje o tem, ali opravljanje posameznih del oziroma nalog ali izdelovanje izdelkov in storitev glede oa tehnologijo dela in rabo delovnih sredstev v dejavnostih iz prejšnjega odstavka ogroža varnost življenja in zdravje ljudi oziroma družbeno premoženje in Premoženje občanov, daje Zveza obrtnih združenj Slovenije. \ 13. člen Kandidatu, ki je uspešno opravil preizkus, izda komisija iz prejšnjih členov tega pravilnika listino o strokovni usposobljenosti, pri čemer natančneje na-vedo dela in naloge s področja enega poklica oziroma Ve6 iz skupine' sorodnih poklicev ali za posamezna de-a’ za katera je strokovno usposobljen oziroma jih sme kot samostojni obrtnik v okviru svoje dejavnosti opravljati. 14. člen Šteje se, da izpolnjuje pogoje glede zahtevanih strokovnih in praktičnih znanj aVtor registriranega patenta, če se namerava sam v obrtni delavnici ukvarjati z izdelovanjem patentiranega predmeta in je uspešno opravil preizkus znanja o splošnem delu in o tehničnih predpisih za ustrezna dela. 15. člen Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa znanja, lahko v roku treh mesecev ponovno vloži zahtevo za. ^ preizkus znanja. Preizkus znanja lahko kandidat opravlja večkrat in to v roku, ki. ga določi komisija za preizkus znanja. 16. člen Kandidat vloži pismeno zahtevo za preizkus znanja pri občinskem obrtnem združenju na območju občine, kjer ima stalno prebivališče oziroma kjer bo opravljal dejavnost. Zahtevi iz prejšnjega odstavka priloži kandidat potrdilo o uspešno končani zadnji šoli, potrdilo o opravljenem strokovnem tečaju, ki ga je opravil doma ali v tujini in potrdilo o delovnih izkušnjah, pridobljenih na delovnih nalogah in delih (doma ali v tujini) na področju dejavnosti, ki jo želi opravljati. 17. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 313-038/79 Ljubljana, dne 30. novembra 1979. Republiški sekretar za industrijo Tone Kovič 1. r. 1616. , Na podlagi tretjega odstavka 23. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) izdaja republiška sekretarka za finance PRAVILNIK o spremembi pravilnika o poslovnih khjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev L člen V 1. in 2. točki prvega odstavka 6. člena pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev (Uradni list „SRS, št. 40/70, 10/72, 1/75, 2/77 in 23/77) se znesek »250.000 din« nadomesti z zneskom »500.000 din«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. Št. 401-8/79 Ljubljana, dne 10. decembra 1979. Podpredsednica IS SRS in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. 1617. 1619. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področji davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76)'in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1220 objavlja republiški sekretariat za finance SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 37/79) V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: pri zaporedni številki 58 občiea Vrhnika se; — v stolpcu 13 stopnja 30,77 nadomesti s-stopnjo 31,27; — v stolpcu 14 stopnja 10,52 nadomesti s stopnjo 11,02. St. 420-17/79 Ljubljana, dne 19. decembra 1979. Podpredsednica Izvršnega sveta SRS in republiška sekretarka za finance ^Milica Ozbič 1. r. 1618. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega plačevanja in o načinu obveščanja, njihovih uporabnikov (Urddni list SFRJ, št. 61/77, 9/78 in 41/78, 69/78 in 5/79) izdaja republiška sekretarka za finance ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V V odredbi o prehodnih računih za plačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbe-nih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79) se v tabeli točke 2: — pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika stopnja 10,52 nadomesti s stopnjo 11,02. St. 420-17/79 Ljubljana, dne 19. decembra 1979. Podpredsednica Izvršnega sveta SRS in , republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. Na podlagi 25. člena statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/1975) so delegati v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 19. decembra 1979 uskladili stališča v vsakem zboru posebej in med zboroma in s tem sprejeli SKLEP - o ustavitvi vplačila decemberskc akontacije prispevka za usmerjeno izobraževanje Temeljne in druge organizacije združenega dela niso dolžne vplačati akontacije prispevka za izvajanje programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za mesec december 1979. Ta. sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 19. decembra 1979. predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Natan Bernot 1. r. 1620. Na podlagi zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih je sprejel izvršilni odbor Raziskovalne skupnosti Slovenije dne 17. oktobra 197r PRAVILNIK o podeljevanju štipendij in drugih oblik pomeri Raziskovalne skupnosti Slovenije I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen I S tem pravilnikom se določajo temeljni pogoji za dodeljevanje štipendij in drugih oblik pomoči. Vrste štipendij in kriterije za pridobitev štipendije določa ta pravilnik. Višino štipendije pa določa izvršilni odbor enkrat letno, pri čemer upošteva uradne statistične podatke SR Slovenije o zvišanju življenjskih stroškov in programske sm rnicc SR Slovenije. . 2. člen Raziskovalna skupnost Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost) daje štipendije in druge oblike pomoči z namenom, da vzpodbuja teoretično in praktično delo na vseh znanstvenih področjih v SR Slo-. veniji in ustvarja pogoje za hitrejši pretok kadra med izobraževalno-raziskovalnimi organizacijami, samostojnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela v gospodarstvu. Pri dajanju štipendij in drugih oblik pomoči upo-' števa skupnost družbene plane SR Slovenije in smernice kadrovske politike, posebej še glede strok, kjer se čuti pomanjkanje raziskovalnih kadrov. Skupnost štipendira vse oblike podiplomskega študija. Pri dajanju štipendij in drugih oblik pomoči sodelujejo organi skupnosti z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi. 3. Člen Skupnost daje naslednje štipendije: 1. štipendije za vse oblike magistrskega in specialističnega študija v SFRJ za kandidate iz prakse, 2. štipendije za vse oblike magistrskega in specialističnega študija v SFRJ za redne študente, 3. pomoč organizacijam združenega dela za namestitev stažistov raziskovalcev, ki so končali fakultetni študij, 4. štipendije in druge oblike pomoči za znanstveno izpopolnjevanje v SFRJ in v tujini, 5. recipročne in dopolnilne štipendije v zvezi z mednarodno izmenjavo znanstvenih delavcev in naslednje oblike pomoči: 1. denarno pomoč za tehnično izdelavo magistrskih nalog in doktorskih disertacij, 2. denarno pomoč kandidatom za udeležbo na znanstvenih sestankih, x'3. denarno pomoč organizacijam pri vključevanju - tujih znanstvenih delavcev v znanstveno delo, 4. denarne nagrade za izjemni uspeh pri dodiplomskem študiju. Kandidati ali organizacija (v nadaljevanju kandidat) ne more za izpolnjevanje iste pogodbene storitve (raziskovalna naloga, študij, znanstveno izpopolnjevanje) dobiti hkrati več štipendij ali drugih oblik pomoči bodisi od skupnosti ali drugih organizacij aU skupnosti. Skupnost pa se s pogodbo lahko dogovori tudi z drugimi dajalci pomoči za sofinanciranje ki>:* didata. 4. člen Štipendijo so enako dostopne vsem kandidatom, ki imajo stalno bivališče ali sedež v SR Sloveniji, zamejskim Slovencem in slovenskim izseljencem, ki izpolnjujejo s pravilnikom in razpisom določene pogoje, Če to ni posebej urejeno drugače. Skupnost objavi štipendije enkrat letno z javnim razpisom. Obseg sredstev za štipendije se določi z letnim finančnim načrtom skupnosti, glede na razpoložljiva •Jsl.n '• -otrebe po znanstvenih kadrih II. II. RAZPIS ŠTIPENDIJ IN PRIJAVE KANDIDATOV 5. člen Razpis pripravi in objavi komisija. Z razpisom se objavljajo: — vrste štipendij, — roki za priglavitev zainteresiranih kandidatov in — način vlaganja prijav. 6. člen Razpis sc objavi v dnevnem tisku v SR Sloveniji. 7. člen Kandidat je dolžan podatke iz prijave dokazati z ustreznimi uradnimi dokazili. Posebej velja to za podatke o učnem uspehu, o znanju tujih jezikov, o doseženih strokovnih in znanstvenih nazivih itd. Komisija lahko določi, da se prijave in priloge vlagajo na obrazcih, ki jih predpiše v ta namen. III. IZBIRA KANDIDATOV 8. člen Komisija dela na sejah. Obravnava prošnje za štipendije po sprejetih kriterijih in obravnava sistemska in načelna vprašanja. Komisija odloča o izbiri kandidatov. Predlog komisije gre v potrditev izvršilnemu odboru. 9. člen Seja komisije je sklepčna, čt Je navzočih več kot polovica članov celotne komisije. Sklep je sprejet, če sta zanj glasovali dve tretjini navzočih članov. IV. POGODBA O ŠTIPENDIJI 10. člen S štipendistom se sklene pogodba. .Pogodba se sklene na temelju pravilnika. Strokovna služba pred sklenitvijo pogodbe seznani kandidata s tistimi določbami pravilnika, ki se nanašajo na pogodbeno razmerje. Stranki se s sklenitvijo pogodbe zavežeta, da' bosta pogodbo izpolnjevali v skladu s tem pravilnikom. 11. člen S pogodbo se podrobneje določijo medsebojne pravice in obveznosti strank, zlasti pa: — vrsta štipendije, — višina in trajanje štipendije ter način in roki izplačevanja, — podatki o kraju, zavodu, vrsti in času študija ali znanstvenega izpopolnjevanja, — obveznost kandidata med' Študijem ali izpopolnjevanjem in po njem, — posledice neizpolnitve pogodbe. S pogodbo se ne morejo določiti obveznosti, ki ne bi bile v skladu z razpisom in tem pravilnikom. Po dogovoru med strankama so lahko sestavni del pogodbe tudi drugi sporazumno sprejeti akti (programi študija ali izpopolnjevanja, predračuni, garancijske izjave itd.). Pogodbo v imenu skupnosti podpiše pooblaščena oseba. , 12. člen Pogodba se lahko razveže pred potekom pogodbenega roka ali pa se' stranki dogovorita o začasnem mirovanju. 13. člen Kandidat mora uporabiti štipendijo za namen, ki je določen s pogodbo, dolžan pa je tudi: — obveščati skupnost o izpolnjevanju pogodbe v rokih, ki so določeni s pogodbo, — predložiti dokazilo o izpolnjevanju pogodbe, ___ obveščati skupnost o vseh okoliščinah, ki bi utegnile ogroziti izpolnjevanje pogodbe, — predložiti zaključno poročilo z dokazili o izpolnitvi pogodbe po navodilih skupnosti. 14. člen Kolikor kandidat po lastni krivdi ne izpolnjuje pogodbe, skupnost izterja vrnitev že izplačanih zneskov, če namen štipendije ni bil dosežen. Kandidat — občan mora že izplačane zneske vrniti vsaj v enakih rokih in zneskih, kot jih je prejemal. Ce pa je. nosilec štipendije organizacija, je dolžna dotlej izpla- f čano vsoto vrniti naenkrat, najkasnev*; v enem mesecu po odstopu od pogodbe. Skupnost sine odstopiti od pogodbe tudi v primeru. če kandidat ob prijavi ali sklenitvi pogodbe navede netočne podatke ali če ne sporoči skupnosti okoliščin, ki bi po sklenitvi pogodbe ogrozile njeno spolnitev. V teh primerih sme skupnost tudi od kandidata — občana zahtevati takojšnjo vrnitev že izplačanih zneskov. Te določbe ne omejujejo pravice sopogodbenikov, da zahtevajo odškodnino po splošnih pravnih načelih. V. UDELEŽBA KANDIDATOV IN ORGANIZACIJ PRI FINANCIRANJU 15. člen Skupnost lahko daje štipendije tudi v sodelovanju z drugimi organizacijami, pri čemer samostojno odloča o izbiri kandidatov in o vrsti in višini štipendije. Razmerje med skupnostjo in drugo organizacijo se uredi s pogodbo. 16. člen Pri štipendijah, za katere j c tako določeno s pravilnikom, se lahko zahteva soudeležba kandidata ali organizacije, v kateri kandidat dela ali druge organizacije pri financiranju študija ali znanstvenega izpopolnjevanja. Pogoji soudeležbe se objavijo tudi v razpisu. V primeru iz prvega odstavka tega člena, se sklene pogodba le, če kandidat predloži pismeno izjavo (druge) organizacije o udeležbi pri financiranju študija ali izpopolnjevanja. 1. Štipendije za podiplomski študij na fakultetah in visokih šolah v SFRJ » 17. člen Štipendije za podiplomski študij lahko dobijo študenti, ki so 'redno vpisani na podiplomskem študiju fakultet ali visokih šol v SFRJ, največ do treh let, če izpolnjujejo naslednje: — da so v dodiplomskem visokošolskem študiju ali v dosedanjem podiplomskem študiju dosegli povprečno oceno najmanj 8, — da olo začetku podiplomskega študija niso starejši kot 28 let, — da priskrbijo mnenje dveh fakultetnih učiteljev, — da priskrbijo mnenje kadrovske komisije fakultete, oziroma družbenopolitične organizacije, v katero je vključen, o moralnopolitičnih vrednotah, — da predložijo v razpisu navedena dokazila. 18. člen Podeljevanje novih štipendij podiplomcem, ki so v dodiplomskem ali v dosedanjem podiplomskem študiju dosegli oceno 8 in 9 se ustavi, ko delež štipendistov posamezne stroke v celokupnem številu štipendistov Raziskovalne skupnosti Slovenije postane trikrat večji kot je delež vpisanih podiplomskih študentov te stroke v celotnem številu vpisanih podinlom-cev v SR Sloveniji. 19. člen štipendist mora o svojem študiju poročati skupnosti na koncu vsakega študijskega leta in predložiti potrdilo zavoda o opravljenih obveznostih. 20. člen Štipendija za redni fakultetni študij se praviloma izplačuje nr^sečno vnaprej in sicer vse »jledarsko leto. Štipendija se izplačuje prek zavoda, na katerem Študent študira. Poštni stroški gredo v breme skupnosti. 21. člen Študonti, ki imajo stalno bivališče izven Ljubljane, so upravičeni na regionalni dodatek, ki ga določi izvršilni odbor s posebnim sklepom, v skladu z življenjskimi stroški. 22. člen Štipendijo za podiplomski študij lahko dobi tudi kandidat iz prakse, največ za dobo treh let, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da praviloma ni starejši od 35 let, — tisti kandidat, ki ima dve ali več let delovnih izkušenj, predloži dokumentirano oceno delovnih rezultatov. To oceno da delovna organizacija, v kateri je kandidat zaposlen, — da mu v času študija teče delovna doba, —- dti je v času študija razbremenjen delovnih dolžnosti, — da predloži priporočilo mentorja pri podiplomskem študiju z oceno morebitnih izvršenih ali objavljenih strokovnih del. Višino štipendije določi izvršilni odbor v skladu z življenjskimi stroški. 23. člen Skupnost izjemoma lahko krije šolnino podiplomskega študija tistim študentom, ki dokažejo: — da| finančno niso sposobni šolnine poravnati sami, — da jim šolnine iz objektivnih razlogov ne more poravnati organizacija, če so zaposleni, — da iz objektivnih razlogov šola ne more oprostiti plačila šolnine. Ob zgoraj navedenih kriterijih, se unoš'.evnio še vsi ostali kriteriji iz. člena 17. 2. Pomoč organizacijam združenega dela za ćelavce na stažu v raziskovalnih organizacijah, ki so končali fakultetni študij 24. člen Skupnost daje denarno pomoč tistim organizacijam združenega dela, ki pošljejo na stažiranje v raziskovalne organizacije redno zaposlene delavce z visoko šolsko izobrazbo. Denarno pomoč daje ob naslednjih pogojih: — da je raziskovalna organizacija, v kateri stažist raziskovalec opravlja svoj staž, vpisana v razvid raziskovalnih organizacij, — da se raziskbvalna organizacija zaveže, da bo vključila stažista raziskovalca v znanstveno delo po in-dividulno določenem programu, za katerega se sporazumeta organizacija združenega dela, kjer je stažist raziskovalec zaposlen in raziskovalna organizacija, kjer opravlja staž, * — da stažist raziskovalec ob namestitvi ni star več kot 28 let in da je pri fakultetnem študiju dosegel najmanj povprečno oceno 8, — da 'stažist raziskovalec priskrbi poročilo fakultetnega učitelja ustrezne stroke. Stažisti raziskovalci, ki prihajajo na staž z delovno prakso iz organizacije združenega dela, predložijo namesto povprečne ocene študija, oceno delovnih rezultatov; starostna omejitev pa je 35 let. 25. člen Denarna pomoč za stažista raziskovalca se daje organizaciji združenega dela, kjer jo le ta redno zaposlen, največ za tri leta. Skupnost nakazuje ustrezni znesek mesečno ali trimesečno vnaprej. Skupnost daje enako denarno pomoč raziskovalnim organizacijam za namestitev pripravnikov, pod istimi pogoji, kot organizaciji združenega dela za stažiste raziskovalce. 26. člen Raziskovalna organizacija je dolžpa poskrbeti, da se bo stažist raziskovalec smotrno vključeval v znanstveno delo. Vrsta, način, čas in drugi pogoji dela stažista raziskovalca se določijo s programom, ki ga za vsakega stažista raziskovalca izdela pooblaščeni organ ali sodelavec organizacije. V skladu s tem, sc sklene pogodba med skupnostjo, organizacijo združenega dela in raziskovalno organizacijo in določi ustrezni delež za kritje osebnih dohodkov. Raziskovalna organizacija je dolžna določiti stažistu raziskovalcu mentorja, ki mora biti fakultetni učitelj, oseba s habilitacijo za fakultetnega učitelja ali oseba z ustreznim nazivom v znanstveno raziskovalni dejavnosti. Mentorju ne morejo biti zaupani več kot trije stažisti raziskovalci. > Stažistu raziskovalcu pripada najmanj 1/3 delovnega časa za študij, ostali čas pa je smiselno porazdeljen na raziskovalno in pedagoško delo. 27. člen Raziskovalna organizacija, kjer stažist raziskovalec dela, je dolžna skupnosti poročati o delu stažista raziskovalca vsako leto. Poročilo podpišeta stažist raziskovalec in njegov mentor. 3. Štipendije za znanstveno izpopolnjevanje v SFRJ in v tujini 28. člen Skupnost daje štipendije za znanstveno izpopolnjevanje v SFRJ in v tujini 'občanom, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so diplomirali na fakulteti dli visoki šoli, — da predložijo podroben program znanstvenega izpopolnjevanja z mnenjem organizacije, v kateri kandidat dela, — dh priskrbijo mnenje komisije organizacije, v kateri delajo, o moralnopolitičnih kvalitetah kandidata, • — komisija lahko določi, da strokovno uglednim in znanim kandidatom ni potrebno predložiti priporočila fakultetnega učitelja. 29. člen Poleg določb iz prejšnjega člena, veljajo za kandidate za znanstveno izpopolnjevanje v tujini, dodat-n° 5e naslednji pogoji: — da v zadnjih treh letih niso dobili 'za isti na-'hen Štipendije za dalj kot tri mesece ali več štipendij Za enako skupno dobo, — da kandidati za štipendije nad 6 mesecev niso starejši kot 35 let, — da obvladajo ustrezen tuj jezik, — da se organizacija, v kateri kandidat dela, obveže k udeležbi pfi kritju dinarskih sredstev za del štipendije, — za inozemsko izpopolnjevanje izven Evrope, pridejo v poštev samo teme, ki so izredno pomembne in ni možna realizacija v Evropi. Poleg prejšnjih pogojev, bo komisija upoštevala še naslednje: — da v SFRJ ne obstajajo možnosti za tovrstno izpopolnjevanje, — da je izbrana tema pomembna za razvoj znanosti v SRS in SFRJ, — da je zaradi ugleda in usmerjenosti tuje organizacije mogoče pričakovati, da bo cilj izpopolnjevanja dosežen, — da je kandidat dokazal uspešnost in utemeljenost raziskovalnih dosežkov prejšnjih izpopolnjevanj v tujini; ob enakih pogojih imajo prednost kandidati za krajše izpopolnjevanje in kandidati, ki se v tujini še niso izpopolnjevali, — da izpopolnjevanje ne traja več kot eno leto, — da so stroški znanstvenega izpopolnjevanja v sorazmerju s časom, krajem in pričakovanimi rezultati. 30. člen Kandidat dobi štipendijo pod pogojem, da jo organizacija združenega dela v kateri je zaposlen udeležena pri kritju določenega dela dinarskih sredstev za kandidatovo štipendijo. Ta del znaša: — pri štipendijah do 1 meseca, 30*/o dinarskih sredstev celotne štipendije, — pri štipendijah od 1 do 3 mesece, 20-<1/o dinarskih sredstev celotne štipendije, — pri štipendijah dad 3 mesece, 10°/e dinarskih sredstev celotne štipendije. 31. člen Inozemskemu štipendistu, ki hna daljšo štipendijo od vključno 2 mesecev, pripada dodatek za študijske pripomočke ali literaturo. Ta znesek lahko dobijo tudi drugi prosiki, če je to utemeljeno s programom. V poročilu o delu mora biti navedeno za kaj je bil dodatek potrošen. 32. člen Skupnost daje pod istimi pogoji tudi recipročne in dopolnilne štipendije na temelju sporazuma z organi za stike s tujino in na podlagi konvencij z drugimi državami. Komisija lahko v izjemnih primerih odobri inozemskemu štipendistu tudi potne stroške. 4. Denarna pomoč za tehnično izdelavo magistrskih nalog in doktorskih disertacij 33. člen Skupnost daje denarno pomoč za izdelavo magisterija irt doktorskih disertacij tako, da povrne kandidatu stroške, ki jih je imel s tehnično’ izdelavo obveznih izvodov magistrske naloge ali doktorske disertacije, pod naslednjimi pogoji: — da je uspešno ubranil magistrsko nalogo ali doktorsko disertacijo, — da migistrska naloga ali doktorat še ni financirana. Med stroške iz 1. odstavka tega člena štejejo stroški za papir in matrice, za tipkanje ali drugačno razmnoževanje, če je nujno ter stroški vezave. Kandidat predloži pismeni obračun stroškov z ustrezno dokumentacijo. Znesek pomoči določi komisija. 5. Denarna pomoč kandidatom za udeležbo na znanstvenih sestankih 34. člen Za udeležbo na mednarodnih znanstvenih sestankih, krije skupnost del potnih stroškov, vendar ne več kot polovico, pri naslednjih pogojih: — da ima kandidat na tem sestanku vabljeno predavanje ali sestanku predseduje* — da predloži pismeno izjavo organizatorja, da krije stroške bivanja. Komisija lahko odobri tako izpopolnjevanje, v okviru določenih sredstev, če raziskovalna organizacija iz objektivnih razlogov ne more sama kriti stroškov. 6. Denarna pomoč organizacijam pri vključevanju tujih znanstvenih delavcev v znanstveno delo ' 35. člen Skupnost lahko sama razpiše štipendije v tujini ali ponaaga organizacijam pri vključevanju tujih znanstvenih delavcev v znanstveno delo organizaciji v SR Sloveniji. Skupnost zlasti omogoča vključitev tujih znanstvenikov v znanstveno delo v naših raziskovalnih organizacijah kandidatom iz: — nerazvitih držav, — tistih, ki bistveno oplajajo naša spoznanja s svojimi izkušnjami in znanjem, — tistih, ki v svetu razširjajo pomen naše družbene ureditve in naših posebnosti. 36. člen Za pomoč pri vključevanju tujih znanstvenih delavcev se lahko potegujejo organizacije ob naslednjih pogojih: — da so vpisane v razvid raziskovalnih organizacij, , < — da predložijo podroben program dela, ki ga bo kandidat opravljal, — da predložijo mnenje referenta o usposobljenosti tujega znanstvenega delavca za sodelovanje v znanstvenem delu organizacije; kolikor gre za zelo znanega in uglednega tujega znanstvenega delavca, mnenje referenta ni potrebno in zadošča ustrezna obrazložitev organizacije. 37. člen Skupnost daje denarno pomoč organizaciji združenega dela v kateri sodeluje tudi tuji znanstvenik: — povračilo (nagrado) tujemu znanstvenemu delavcu do višine, ki ustreza osebnim dohodkom znanstvenih delavcev v SR Sloveniji z enakim nazivom, — primeren dodatek za opremljeno stanovanje, — povračilo stroškov za socialno, oziroma zdravstveno zavarovanje tujega znanstvenega delavca v SFRJ, če to vprašanje ni urejeno z meddržavno konvencijo. Pomoč za vključevanje tujih znanstvenikov se daje za čas od najmanj 1 meseca do največ dveh let, pod pogojem, da organizacija združenega dela v kateri tuji znanstvenik sodeluje krije 30°/o vseh stroškov za bivanje. 7. Denarne nagrade za izjemni uspeh pri dodiplomskem študiju 38. člen Skupnost daje nagrade študentom 3., 4. in 5. letnika, če izpolnjujejo sledeče pogoje: — da so dosegli povprečno oceno študija najmanj 9, — da so vključeni v raziskovalno delo, — da preskrbijo priporočilo univerzitetnega učitelja, ki je istočasno mentor pri raziskovalnem delu, — da preskrbijo mnenje družbenopolitične organizacije v katero so vključeni o moralnopolitičnih vrednotah. Do denarne nagrade so upravičeni vsi študentje, ki Izpolnjujejo pogoje, ne glede na vse ostale prejemke ali morebitne štipendije. Nagrade so odobrijo enkrat letno v skupnem znesku, izplačujejo pa se mesečno. Višino nagrad določa komisija vsako leto posebej. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 39. člen Pravilnik z dne 27. junija 1972 se še nadalje uporablja za vsa pogodbena razmerja med skupnostjo in štipendisti oziroma organizacijami združenega dela, nastala v času veljavnosti tega pravilnika 40. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik izvršilnega odbora Raziskovalne skupnosti Slovenije prof dr. Vladimir Klemenčič 1. r. 1621. Na podlagi 27. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in na podlagi sklepa o pripravi plana Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje od 1981 do 1985, ' je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije na svojem 6, zasedanju dne 11. julija 1979 sprejela SKLEP o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje savioupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo v obdobju od 1981 do 1985 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi za dejavnosti posebnega družbenega pomena, razširjene gozdne reprodukcijo in lesnobilančnih razmerij sprejmejo elemente za Pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov območnih samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo in Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvu SR Slovenije po enotni metodologiji, določeni s tem sklepom. 2. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delavci in kmetje v temeljnih organizacijah kooperantov s področja gozdarstva opredelijo v elementih za samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo za obdobje od 1981 do 1985: 1. obseg sečenj v gozdovih: poprečni letni obseg sečnje v gozdovih mora biti v skladu z -določbami gozdnogospodarskih načrtov, 2. obseg blagovne proizvodnje gozdnih sortimen- 2.1. poprečni letni obseg blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov se opredeli, ločeno na iglavce in listavce, po skupinah sortimentov: les za mehansko Predelavo, les za vlaknine in plošče, tehnični les za neposredno uporabo in drva. Za družbene gozdove je obseg blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov enak obsegu sečenj, zmanj-šan za odstotek odpadkov, ki je uporabljen v gozdnogospodarskih načrtih, za zasebne gozdove pa še zmanjšan za predvidene količine lesa za neposredno uporabo v gospodinjstvih in gospodarstvih lastnikov gozdov. 2.2. poprečni letni obseg blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov se izrazi količinsko v kubičnih metrih in vrednostno v dinarjih po cenah v letu 1978. 3. obseg vlaganj v gozdove: 3.1. poprečni letni fizični in vrednostni obseg bioloških vlaganj v gozdove, in sicer: — s področja enostavne gozdnobiološke reproduk-cije — obseg -tiege, obnove in varstva gozdov; — s področja razširjene gozdnobiološke reprodukcije — obseg melioracij (direktna in indirektna pre-mena), dopolnilne proizvodnje lesa in pogozdovanj negozdnih površin; — potrebe po gozdnih sadikah, ločeno za glavne drevesne vrste in oceno, koliko jih zagotavlja lastna drevesničarska proizvodnja, koliko proizvodnja v ok-yiru gozdnogospodarskega območja in koliko jih bo •roba nabaviti od drugod. Poprečni letni fizični obseg bioloških vlaganj v Gozdove se izrazi v ha, vrednostni pa v dinarjih pocc-nah iz leta 1978. 3-2. poprečni letni fizični in vrednostni obseg no-v°gradenj in rekonstrukcij gozdnih cest. Poprečni letni fizični obseg novogradenj in rekon-' rukcij gozdnih cest se izrazi v kilometrih, vrcdnost-a' Pa v dinarjih po cenah iz leta 1978. 3-3. poprečni letni fizični obseg vlaganj v gozdove ^dra biti v skladu z določbami gozdnogospodarskih dačrtov. / 3. člen j delavci v temeljnih organizacijah združenega de-v primarni mehanični in kemični predelavi lesa opredelijo v elementih za samoupravne sporazume o .temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo za obdobje od 1981 do 1985: 1. potrebe po lesu: — predvideno poprečno letno porabo lesa, ločeno na iglavce in listavce, za potrebe v mehanski predelavi lesa, v predelavi lesa za plošče in v predelavi lesa za vlaknine, \, 2. viri dobav lesa: — predvidene vire dobav lesa za pokritje potreb po lesu, in sicer: les iz gozdov v SR Sloveniji, lesni ostanki v mehanski predelavi lesa, les iz drugih republik in les iz uvoza. 3. planirane nove kapacitete za predelavo lesa: — vrsta predelave lesa in potrebne dodatne količine lesa za predelavo po virih dobav. 4. člen Udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo sporočijo elemente iz 2. in 3. člena tega sklepa pristojnim območnim samoupravnim ipteresnim skupnostim za gozdarstvo in Samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije najkasneje do konca leta 1979 na obrazcih, ki bodo priloženi objavljeni analizi razvojnih možnosti za obdobje od 1981 do 1985 *v septembru 1979. Elemente iz 2. in 3. člena tega sklepa bodo uskladile skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo in na tej osnovi pripravile osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo. 5. člen Enotna metodologija oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo se uporablja, kp jo sprejme skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije. Ljubljana, dne 11. julija 1979. Predsednik skupščine ' • samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Ivan Videnič 1. r. 1622. Odvetniška zbornica Slovenije je na svoji XXIX. redni letni skupščini dne 22. junija 1979 na podlagi 14. člena zakona o odvetništvu in drugi pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 29/72) sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA IN TARIFE o nagrajevanju odvetnikov 1. člen v pravilniku in tarifi o nagrajevanju odvetnikov (Uradni list SRS, št. 14/1975, št. 11/1977 in št. 30/1978) se nagrade iz 7. in 13. člena pravilnika in iz tar. št. 1 do 28 tarife zvišajo za 25 °/o z naslednjimi izjemami: Tar št. 2 sc spremeni tako, da se glasi: Z »Zagovarjanje obdolženca ter zastopanje zasebn'tra tožilca, oškodovanca kot tožilca in oškodovanca po vložitvi obtožnega predloga, obtožnice ali zasebne tožbe 1. zagovarjanje obdolženca ter zastopanje din zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca: pred sodnikom posameznikom temeljnega sodišča 400 pred senatom temeljnega sodišča po obtoženem predlogu 600 pred senatom temeljnega sodišča po obtožnici ali pred senatom vojaškega sodišča 1.000 pred senatom peterice temeljnega ali vojaškega sodišča 1.500 2. zagovarjanje obdolženca, zastopanje zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca: na seji pritožbenega senati: pred višjim sodiščem 550 pred*, vrhovnim ali vojaškim sodiščem 775 na drugostopni obravnavi: pred višjim sodiščem 1.000 pred vrhovnim ali vojaškim sodiščem 1.250 3. zastopanje oškodovanca pred rednim ali vojaškim sodiščem — 50”/o nagrade iz 1. in 2. točke ter plačilo po 4. točki; 4. poleg nagrade za obravnavo ali sejo po 1. in 2. točki gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro obravnave ali seje po 125 dinarjev, v primeru preložitve ali prekinitve obravnave ali seje pa 25 % nagrade iz 1. in 2. točke in za vsako začeto uro po 125 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika; 5. če je po vložitvi obtožnice, obtožnega predloga ali zasebne tožbe, vendar pred zaslišanjem obdolženca in izvajanjem dokazov pri- , šlo do ustavitve postopka — 50®/» nagrade, ob preložitvi obravnave pa' 25 ®/o nagrade po tej tar. š't. vendar ne manj kot 125 6. nagrada po 1. do 3. točki gre za prvo obravnavo in za vsako nadaljnjo obravnavo v isti zadevi, če se je kasnejša obravnava začela znova po 305. členu ZKP.« V tar. št. 5 se zadnji odstavek l.a) točke spremeni tako, da se glasi: »a) nad 100.000 za vsakih začetih 10.000 še 10 dinarjev, vendar največ 3.000« 2. člen Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporab-liajo pa sc od 1. januarja 1980. 3. člen Izvršni odbor Odvetniške zbornice Slovenije izdela prečiščeno besedilo pravilnika in tarife o nagrajevanju odvetnikov. St. 318/79 Ljubljana, dne 22. junija 1979. Odvetniška zbornica Slovenije Predsednik Ivan Japelj 1. r. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun je dal soglasje k tem spremembam m dopolnitvam z odločbo št. 75-2/79 z dne 4. decembra 1678. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST j CELJE 1623. Na podlagi 14. in 15. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Celje na seji dne 22. 10. 1979, Laško na seji dne 23. 10. 1979, Slov. Konjice na seji dne 7. 11. 1979, Šentjur na seji dne 23. 10. 1979. Šmarje pri Jelšah na seji dne 24. 10 'o^o sprejele SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva 1. člen Besedilo 45. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10-678/78) se črta in dopolni tako, da se vstavijo novi členi, ki se glasijo: 45.a člen Osnova za nadomestilo (v nadaljnjem besedilu: »osnova«) je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za poln delovni čas (redno delo) v letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do ndomestila. V osnovo se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v primerih iz 74., 75. in 78. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 2.4/77) pri delavcih, ki delajo nepoln delovni čas, pa osebni dohodek za nepolni delovni čas. Laško: Nadomestilo osebnega, dohodka ne more biti višje, kot osebni dohodek, če bi delavec delal. 45.b člen Ne vštevajo se za izračun osnove: 1. zneski, ki jih je delavec prejel sicer kot osebni dohodek, ni jih pa dosegel po osnovah in merilih, določenih v splošnem aktu organizacije za redno delo oziroma naloge; 2. nagrade za delo, ki ga je delavec opravil izven okvira svojega rednega dela (npr. dopolnilno delo, izpitni honorarji, honorarji za predavanja izven redne zaposlitve ipd.), kakor tudi nagrade za dolgoletno delo in podobno, čeprav se po splošnem aktu organizacije priznavajo k osebnemu dohodku; 3. dohodki, ki se po splošnem aktu organizacije Sicer priznavajo k osebnemu dohodku, pa ne izvirajo neposredno iz delovnega uspeha, doseženega z delom (npr. za redno prihajanje, oz. neizostajanje z dela ipd.); 4. prejemki, ki pomenijo povračilo stroškov (dnevnice, kilometrina, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, regres za dopust in podobno); 5. prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del delavčevega osebnega dohodka po posebnih predpisih in to največ do višine, določene v teh predpisih. 45.c člen Ce je delavce delal v več delovnih organizacijah združenega dela, se šteje v osnovo osebni dohodek, ki ga jc dosegel pri vseh organizacijah s tem, da se preračuna na poln delovni čas. Kadar se osebni dohodek delavca ugotavlja skupaj s potnimi in drugimi strošk* na podlagi skupnih merih (provizije trgovskih potnikov, zavarovalnih agentov, povračilo učnemu osebju za predavanja v drugem kraju in podobno) se upošteva kot osebni dohodek le tisti del ugotovljenega zneska, ki ostane po odbitku potnih in drugih stroškov po določbah splošnega akta organizacije. Tako ugotovljen osebni dohodek ne more biti višji od najvišjega osebnega dohodka v organizacijski enoti, v kateri delavec združuje delo. 45. d člen Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri organizacijah združenega dela, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu, je osnova poprečni mesečni znesek nagrad v tekočem letu. 45.e člen Delavcem v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih se šteje v osnovo osebni dohodek, ki je bil Podlaga za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v preteklem letu. 45.f člen Delovnim ljudem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, se šteje v osnovo osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo, oziroma osnova iz dejavnosti, na podlagi katere so bili plačani prispevki za zdravstveno varstvo v pretek-lotn letu. 45.g člen Delavcem, ki so jih poslale v tujino na delo jugoslovanske organizacije in so še naprej plačevale prispevke za zdravstveno varstvo (detaširani delavci), se za izračun osnove upošteva osnova, ki je bila podlaga Za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravst-^eno varstvo- v preteklem letu, 45.h člen Delavcem v delovnem razmerju po mednarodn: Pogodbi ali pri tujem delodajalcu v tujini, delavcem ^a delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v •ujini in delavcem, ki so v delovnem razmerju pri de-avcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanskih in Mednarodnih organizacijah v tujini, se šteje kot oseb-ni dohodek tista osnova, ki je bila podlaga za obraču-riavapje in plačevanje prispevka za zdravstveno var-stv<> v preteklem letu. 45.i člen Delovnim ljudem — kmetom, ki opravljajo občas-ha dela pri organizaciji združenega dela oziroma pri Zas°bnem delodajalcu, se šteje v osnovo čisti zaslužek 12 takega dela, to je kosmati zaslužek po odbitku vseh Materialnih stroškov, vsebovanih v tem zaslužku. osebnega dohodka za tekoče leto pred mesecem, ko je nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila, če pa je nastopila začasna zadržanost pred potekom enega meseca, se upošteva osebni dohodek od dneva, ko je nastopila začasna zadržanost. 45.1 člen Če je delavec v preteklem letu dobival določen čas osebni dohodek iz združenega dela, delovnega razmerja in opravljanja dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, se osnova ugotovi s seštevkom osebnega dohodka, ki ga je delavec dobil za preteklo leto, oziroma osnova za preteklo leto. 45.m člen Delavcu, ki po odslužitvi ali doslužitvi vojaškega roka ali po predčasnem odpustu iz JLA ne more zaradi bolezni ali poškodbe nastopiti dela, se določi osnova po doseženem osebnem dohodku v preteklem letu v skladu z določbami tega sporazuma. Laško: Če pa v preteklem letu ni prejemal osebnega dohodka, se uporabi določila 45.j člena. 45 .n člen Delavcu, ki je bil v letu pred letom, ko je nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila, učenec v srednjem usmerjenem izobraževanju ali pripravnik, se šteje v osnovo osebni dohodek, ki ga je prejel po prenehanju svojstva učenca, oziroma pripravnika, sicer pa osebni dohodek po 45.k členu tega sporazuma. ^ 45.0 člen Osnova se izračuna tako, da se osebni dohodek deli z možnim številom delovnih ur v razdobju, iz katerega se upošteva osebni dohodek po prejšnjih členih ' tega sporazuma in množi s predpisanim delovnim časom v organizaciji združenega dela oziroma pri zasebnem delodajalcu v razdobju, za katerega se mora izplačati nadomestilo. Za delavce, ki niso v združenem delu ali v delovnem razmerju, se šteje kot predpisani delovni čas 42-urni delovni tednik. 2. člen Ta dopolnitev samoupravnega sporazuma začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 11. 1979 dalje. Slovenske Konjice: Ta dopolnitev samoupravnega sporazuma začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 022-1/1-79-2 Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje Franc Horvat 1. r. 45.j člen Delavcu, poškodovanem na poti za nastop dela, ki r u ni mogoče določiti osnove po določbah tega spo-^urna, se za izračun osnove upošteva osebni dohodek, 1 ki ga delavec prejel, če bi delo nastopil 45.k člen dobil osebnega do-se šteje za osnovo poprečni mesečni znesek kodlf6 C*e*avec v P1'6*-6*16111 letu ni Laško Ivan Hiršelj, Inž. 1. r. Slovenske Konjice Alojz Korošec L r. Šentjur dr. Andrej Fidler L ri Šmarje pri Jelšah Stane Glavnik 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO 1624. Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1976—1980 in aneksov k tem sporazumom, so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na skupnih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, v skupnih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, v Črnomlju dne 27. novembra 1979, v Krškem dne 10. decembra 1979, v Metliki dne 14. decembra 1979, v Novem mestu dne 14. decembra in v Trebnjem dne 10. decembra 1979 sprejele SKLEP o prispevnih stopnjah, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1980 „ 1. člen S tem sklepom se za leto 1980 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1976—1980 in aneksom k temu sporazumu ter se opredelijo osnove za obračunavanje in določi stopnja ali višina prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevek iz osebnih dohodkov de-' lavcev oziroma iz dohodka po naslednjih prispevnih stopnjah: ' Obč. zdravst. skupnost Iz osebnega dohodka Iz dohodka 5- Črnomelj 7,34 2,03 Krško 7,07 2,42 Metlika 7.28 2,43 Novo mesto 7,42 2,48 Trebnje 7,83 2,91 3. člen Prispevek za zdravstveno varstvo delovnih ljudi — kmetov plačujejo, obračunavajo in odvajajo: — kmetje, zase in za svoje družinske člane: a) od katastrskega dohodka, dohodka od gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva, po stopnji 12%, b) letni prispevek na gospodarstvo (pavšal v znesku 600 din). Pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo kmetov v znesku 250 din mesečno plačujejo, ne glede na število članov: — za kmečke preužitkarje In njihove zakonce tisti, ki so obremenjeni s preužitkom, — za člane ožje družinske in gospodarske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim in glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 4. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi pristojni organ po družbenem dogovoru o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77), za preteklo leto. Osebe iz prvega odstavka tega člena katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka poprečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu SR Slovenije, ugotovljene za preteklo leto. 5. člen Za delovne ljudi, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz 4. člena tega sklepa, je osnova za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo za prvih dvanajst mesecev enaka kot za delovne ljudi in 2. odstavka 4. člena tega sklepa 6. člen Za čas dokler v koledarskem letu ni znan osebni dohodek iz 1. odstavka 4. člena tega sklepa, delovni ljudje plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo kot akontacijo na prispevek po osnovah iz prejšnjega leta; delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnosti pa po že znani osnovi za pavšaliste 7. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci: prtljažni nosači, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, kolpolterji tiska, artisti — plesalci, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši — neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki in književniki del ter drugi znanstveni delavci) in druge osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 8. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oziroma so na praksi plačuje zanj prispevek za zdravstveno varstvo delovna organizacija po prvem odstavku tega člena. 9. člen Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz 4. do 8. člena se obračunavajo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 10. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek, ki znaša 320 din mesečno. 11. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo po posebnem sporazumu med skupnostmi. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 »/o. 12. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa in za delavce, upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu ter za delavce kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci za prispevek (izplačevalci dohodka), prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, Po stopnji 6% od bruto izplačanega dohodka. 13. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 10%. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo iz 1. odst. tega člena je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. • 14. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 420-105/79 Novo mesto, dne 17. decembra 1979 Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj Anton Horvat, inž. 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško Vid Rudna 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Metlika Milena Pavlovič 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Ciril Jarnovič 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje Slavko Kržan 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST MURA 1625. Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti za vodno območje Mure, 14. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva. za obdobje 1976 —1980 na vodnem območju Mure in 21. člena statuta OVS Mura je skupščina Območne vodne skupnosti Mura na svojem III. zasedanju dne 19. decembra 1979 snreiela SKLEP o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1980 jl. Za zagotovitev normalne izvedbe fizičnega obsega del, kot jih predvideva srednjeročni načrt razvoja vodnega gospodarstva na vodnem območju Mure, se za leto 1980 izvrši korekcija tarif vodnega prispevka za 15 % v primerjavi z letom 1979. 2. Na osnovi 14. člena in ostalih določil samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 na vodnem območju Mure z dne 12. decembra 1975 (Uradne objave občin Pomurja, št. 19/76) ter upoštevajoč točko 1 tega sklepa z manjšimi zaokrožitvami znašajo tarife vodnega prispevka v letu 1980 v višini, kot so prikazane v tabeli, ki je sestavni del tega sklepa. Tarife vodnega prispevka za leto 1980 Vrsta vodnega prispevka I« Enota mere Polna tarifa Popustniška tarifa 1. Splošni vodni prispevek % 1,00 — 2. Vodni prispevek od kWh/din 0,0053 izkoriščene ali uporabljene vode m3/din 1,40 0,80 3. Vodni prispevek od onesnažene vode E/din 49,30 41,20 43,00 4. Vodni prispevek od pitne vode m3/din 0,60 — 5. Vodni prispevek od naplavin (gramoz, mivka ipd.) m3/din 21,00 6. Vodni prispevek od katastrskega dohodka iz 11. člena samoupravnega sporazuma • Enota mere Polna tarifa Popustna tarifa a) na celotnem območju občine Lendava: % 1,50 — b) na območju občine Murska Sobota v naslednjih katastrskih občinah: % 1,45 — Bakovci, Beltinci, Bogojina, Borejci, Bratonci, Brezovci, Cankova, Ccrnciavci, Dokležovje, Domajinci, Filovci, Gančani, Gederovci, Gorica, Gradišče, Ivanjci, Ižakovci, Korovci, Krajna, Krog, Kupšinci, Lemerje, Lipa, Lipovci, Lukačevci, Markišavci, Martjanci, Melinci, Mlajtinci, Moravci, Murski Crnci, Murski Petrovci, Murska Sobota, Nemčavci, ' Noršinci, Petanjci, Polana, Puconci, Predanovci, Puževci, Rakičan, Rankovci, Satahovci, Skakovci, Sodišinci, Strukovci, Tešanovci, Tišina, Tropovci, Topolovci, Vanča vas in Veščica. c) Na območju občine' Ljutomer v naslednjih katastrskih občinah: "/o 1,40 — Babinci, Banovci-Grlava, Berkovci, , Bolehnečici, Borenci, Branoslavci, Bučečovci, Bučkovci, Bunčani, Cezanjevci, Cven, Drakovci, Gibina, Godemarci-Bodislavci, Ujaševci, Ključarovci, Kamenščak, Krapje, Kristanci, Križevci pri Ljutomeru, Kuršinci-Precetinci, Logarovci, Lukavci, Ljutomer, Moravci, Mota, Noršinci, Pristava, Radoslavci, Razkrižje, Stara —nova vas, Stročja vas, Safarsko, Veržej, Veščica, Vučja vas, in Zasadi. č) Na območju občine, Gornja Ragona v naslednjih katastrskih občinah: "/o 1,35 — Blaguš, Dragotinci, Galušak, Gornji Ivanjci, Grabonoš, Grabšinci, Hercegovščak, Ivanjševci, Jamna, Kokolanjščak, Kraljevci, Kunova, Lastomerci, Lomanoše, Mele, Negova, Očeslavci, Okoslavci, Orehovci, Orehovski vrh, Plitvički vrh, Police, Radgona, Radenci, Rožički vrh, Selišče, Slaptinci, Sovjak, Spodnji Ivanjci, Spodnja Ščavnica, Stanetinci, Stavešinci, Terbegovci, Zbigovci. d) V vseh ostalih katastrskih občinah na območju OVS Mura, ki spadajo v — občino Gornja Radgona "/o 1,00 — — občino Ljutomer i %> 0,90 — — občino Murska Sobota % 1,00 — — občino Maribor "/o 0,90 — Popustniki za izkoriščeno ali uporabljeno vodo so navedeni v 9. členu samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev, za onesnaženo vodo pa v 10. členu s tem, da tarifa v višini 41,20 din za E velja le za tovarno lepenke Ceršak in Sladkogorsko tovarno Sladki vrh. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, nove tarifo vodnega prispevka pa se uporabljajo od 1. januarja 1980 dalje. Murska Sobota, dne 19. decembra 1979. Predsednik Skupščine Območne vodne skupnosti Mura Štefan Hajdinjak, dipl, oec. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1626. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), sklepa o pooblastitvi IS SML za predpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/ 79), 52. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter sklepa 92. seje Izvršnega sveta SML dne 11. decembra 1979 izdaja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ODREDBO o spremembi odredbe o določitvi najvišje ravni ccn 1. člen 1. člen odredbe o določitvi najvišje ravni cen (Uradni list SRS, št. 27/79 in 33/79) se spremeni tako, da se glasi: »Cene proizvodov in storitev iz pristojnosti družbene kontrole cen Skupščine mesta Ljubljane, razen gostinskih, dimnikarskih in geodetskih storitev, storitev obvezne deratizacije, storitev socialnih zavodov in mestnega prometa se maksimirajo na ravni, kot so bi- le na dan 7. avgusta 1979, oziroma na ravni, h kateri je dal Izvršni svet SML že soglasje.« 2. člen Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1570/1-79 Ljubljana, dne 17. decembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust I. r. 1627. Na podlagi 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin, 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, 22. člena statuta Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin ter predhodnega soglasja IS SML in občinskih komunalnih skupnosti je skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na 9. seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 26. decembra 1979 sprejela SKLEP o ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu v Ljubljani I SAP-Viator, DO Ljubljanski potniški promet, TOZD Mestni potniški promet se določi ceno za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu na vseh progah z ločeno ceno za enostavno reprodukcijo ter ločeno ceno za razširjeno reprodukcijo in sicer: II Cena za enost. reprodukcijo • din Del cene za razšir. rep. din Cena skupaj din a) Priložnostna voz. plačilo v got. 4,50 0,50 5,00 b) cena žetona za eno vožnjo (voz. kupljena v predprodaji) 4,00 0,50 4,50 c) priložnostna voz. s popust. (v gotovini) 2,50 0,00 2,50 c) kos prtljage v gotovini 4,50 0,50 5,00 ali žeton 4,00 0,50 4,50 d) prevoz živali (psi, mački) v gotovini 4,50 0,50 5,00 ali žeton 4,00 0,50 4,50 c) enotna mesečna dijaška voz. za vse proge 110,00 15,00 125,00 f) delavska mesečna voz. za eno progo 170,00 20,00 190,00 g) delavska mesečna voz. za dve progi 220,00 25,00 245,00 h) delavska mesečna voz. za tri proge 270,00 30,00 300,00 i) delavska mes. voz. za vse proge 370,00 40,00 410,00 j) mesečna voz. za vse proge (prenosna) 500,00 60,00 560,00 k) letna voz. za vse proge (prenosna) * 5.000,00 500,00 5.500,00 1) voz. za vse proge za starejše občane (upokojence) 110,00 15,00 125,00 II Proste vozovnice in vozovnice s popustom daje javni mestni potniški promet za naslednje vrste občanov: a) brezplačni prevoz: — narodni heroji, — nosilci partizanske spomenice 1941, — španski borci, — vojni vojaški invalidi z nad 60%> invalidnosti, — civilni invalidi vojne z nad 60 %i invalidnosti, — borci ^za severno mejo (Maistrovi borci). — slovenski vojni dobrovoljci 1912—1918 (solunski borci), — slepi s spremljevalcem, — otroci do 4. leta starosti, — zmerno in težko duševno nezadostno razvite osebe s spremljevalcem, — delavci TOZD Mestni potniški promet, — upokojenci, ki so v TOZD Mestni potniški promet izpolnili 20 let neprekinjene delovne dobe in bili upokojeni iz TOZD Mestni potniški promet. b) Priložnostna vozovnica s popustom: — otroci od 4 do 10 leta starosti, — vojni vojaški in civilni invalidi vojne z 20 "/o do 80a/o invalidnosti. III V nočnem času se cene vozovnicam povečajo za 100%. Za nočni čas velja: — ob delavnikih od 0.00 do 4.00 ure, — ob nedeljah in praznikih od 0.00 do 5.00 ure. Nočne cene, TOZD Mestni potniški promet v navedenem nočnem času, prične uveljavljati z odhodi avtobusov s končnih postaj Mestnega potniškega prometa. Občani, ki imajo brezplačen prevoz iz točke Il.a) tega sklepa imajo prosto vožnjo tudi v nočnem času. Potniki iz točke I. f), g), h), i), j), k) in 1) v nočnem času ob vozovnici doplačajo ceno iz točke I.a) in b). IV Kriteriji izdaje in veljavnosti mesečnih vozovnic 1) Za delavske mcs*ečne vozovnice — potrdilo o redni zaposlitvi, — potnik ima pravico do poljubne izbire prog, — pravica do voženj ni prenosljiva. 2) Za dijaške mesečne vozovnice — potrdilo o rednem šolanju, — pravica do voženj ni .prenosljiva, — časovne omejitve, a) ne velja med 24.00 in 5.00 uro, b) ne velja v mesecu juliju in avgustu. V Dosedanji veljavni žetoni (kovinski in črni papirnati) kupljeni po ceni 3,50 din ostanejo v veljavi šest mesecev od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, z doplačilom razlike med ceno žetona kupljenega po stari ceni in ceno novega žetona. VI Skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin daje svoje soglasje k programu investicij TOZD Mestni potniški promet za leto 1980, s sredstvi zbranimi za razširjeno reprodukcijo, ob ceni enostavne reprodukcije. VII Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin bo za zbiranje sredstev za razširjeno reprodukcijo Mestnega potniškega prometa, pri pristojni SDK odprla posebni žiro račun, na katerega bo TOZD Mestni potniški promet dnevno nakazoval zbrana sredstva za razširjeno reprodukcijo. VIII Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju- k višji ceni za prevoz potnikov v Mestnem potniškem prometu (Uradni list SRS, št. 30/78). IX Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine zveze komunalnih Skupnosti nS območju ljubljanskih občin Boris Mikoš, dipl. inž. 1. r. 1628. Na podlagi 12. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55), 20. člena odloka o pokopališkem redu za pokopališča na obmpčju Ljubljane (Uradni list SRS, št. 40/73 in 29/76), 6. alinee 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in po predhodnem soglasju IS SML ter občinskih komunalnih skupnosti, je skupščina' Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na svoji 9. seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 26. decembra 1979 sprejela SKLEP o določitvi najemnin za grobove na pokopališčih • na območju Ljubljane X S tem sklepom določa skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin najemnino za grobove za sledeča pokopališča: Bizovik, Centralno pokopališče Žale, Črnuče, Dravlje, Polje, Rudnik, Sostro, Stožice, Stepanja vas, Šentvid in Vič. 2 Najemnina za grobove vsebuje del, ki je namenjen za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališčih in odškodnino za grobne prostore (prispevek za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in zemljišč za pokopališke namene). 3 Najemnina se določi po zvrsteh grobov in znaša za 10-letno mirovalno dobo za: Zvrst groba -d c N ^ N O, Ih m sš gs |a3d Ecdii ™ O 'd N C SmSSS — žarni grob . 650 300 950 — enojni grob 1.300 1.100 2.400 — dvojni grob 2.600 2.200 4.800 — otroški grob 900 800 1.700 — grobišče (2 pr.) 2.600 2.200 4.800 — grobišče (3 pr.) — grobišče (več pr.) in 3.900 3.300 7.200 grobnice 5.200 4.400 9.600 4 Del najemnine ki je določen za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališčih, se uporablja za realiza- cijo sprejetih programov vzdrževanja pokopališč in pokopaliških naprav, navedenih v točki 1. tega sklepa. 5 Del najemnine, ki je določen za razširjeno reprodukcijo, je upravljalec pokopališč dolžan zbirati na posebnem računu. Ta del najemnine se uporablja za financiranje programa razširjene reprodukcije pokopališč in odplačila anuitet za zemljišča za pokopališke namene. 6 Najemnino za mirovalno dobo 10 let je dolžan najemnik groba plačati ob najemu groba najkasneje pa v 6 mesecih. Po poteku mirovalne dobe se plačuje najemnina za 10 let, sporazumno med upravljalc^m pokopališč in najemniki pa lahko tudi za krajši čas 7 Najemniki posameznih zvrsti grobov, ki so že poravnali najemnino za mirovalno dobo oziroma obnovitev uporabne pravice, morajo upravljalcu pokopališč poravnati razliko med dosedanjo in novo najemnino od dneva uveljavitve tega sklepa. ^ 8 Najemniki grobnic in grobišč, ki so plačali odškodnino za grobni prostor dokler obstaja pokopališče ali za dobo daljšo kot 10 let, plačujejo, dokler ta doba ne poteče, samo del najemnine namenjen za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališčih. 9 Obveznost plačevanja najemnine na pokopališčih se po uveljavitvi tega sklepa uveljavlja s prvim dnem v naslednjem mesecu. , 10 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. z- Predsednik Skupščine zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin Boris Mikoš, dipl. inž. 1. r. CELJE 1629. Po 2. točki 38. člena zajcona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), je Izvršni svet Skupščine občine Celje na seji dne 28. novembra 1979 sprejel ' ODREDBO o prenehanju odredbe o obveznih pregledih, diagnostičnih preiskavah in zdravljenju čebeljih družin na določenem območju občine Celje 1. člen Preneha veljati odredba o obveznih pregledih, diagnostičnih preiskavah in zdravljenju čebeljih družin na določenem območju občine Celje (Uradni list SRS, št. 10-692/78). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-12/78 Celje, dne 28. novembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. 1630. Po 2. točki 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), je Izvršni svet Skupščine občine Celje na seji dne 28. novembra 1979 sprejel ODREDBO o prenehanju odredbe o obveznih pregledih, diagnostičnih preiskavah čebeljih družin ter zatiranju hude gnilobe čebelje zalege na nekaterih območjih občine Celje 1. člen Preneha veljati odredba o obveznih pregledih, diagnostičnih preiskavah čebeljih družin ter zatiranju hude gnilobe čebelje zalege na nekaterih območjih občine Celje (Uradni list SRS, št. 19-969/79). 2. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 322-41/79 Celje, dne 28. novembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta • Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. IDRIJA 1631. Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SRS (Uradni list SRS, št. 32/72), in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1979 sprejela ODLOK o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve iz občinske pristojnosti 1 1. člen Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole con v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) v pristojnosti občin, se oblikujejo na način in po postopku, kot določa ta odlok. 2. člen Maksimirajo se cene za naslednja živila v pro-rnetu na drobno: — za pasterizirano konzumno mleko, — za osnovne vrste kruha iz moke tipa 500, 800, 1100. Najvišje cene za živila iz prvega odstavka tega člena predpiše izvršni svet občinske skupščine, ki pri tem upošteva ugotovitve Zavoda SR Slovenije za cene glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen. V primeru, ko je za cene iz prvega odstavka sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni republike ali zveze, daje soglasje na cene upravni organ pristojen za cene. 3. člen Cene tna drobno za sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso in meso piščancev ter drobovine se oblikujejo kalkulativno ob upoštevanju enotnega razseka in ostalih meril, kriterijev in dogovorov na ravni republike in s soglasjem občinskega organa pristojnega za cene. 4. člen Izvršni svet SO Idrija, daje soglasje k spremembam cen za naslednje storitve: — za komunalne storitve, — za dimnikarske storitve, — za priključevanje na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, ' — za mestni promet, — za storitve socialnih in vzgoj novarstvenih zavodov. Pri dajanju soglasij k cenam storitev iz prvega odstavka tega člena upošteva izvršni svet mnenje samoupravne interesne skupnosti, ki pokriva posamezna področja in mnenje organizacije potrošnikov. • 5. člAi Izvršni svet odredi tudi najvišjo razliko o ceni (maržo) za pomembnejša živila v prodaji na drobno iz IV. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73). Ce trgovska organizacija združenega dela prodaja proizvode po maloprodajnih cenah, določenih s sporazumom, krije trgovske stroške iz dogovorjenih procentov po sporazumu. Pri odrejanju naj višjega odstotka marže je potrebno upoštevati tudi merila in kriterije, ki jih občinskim skupščinam posreduje Zavod SR Slovenije za cene. • 6. člen Obvezno pošiljanje cenikov v evidenco upravnemu organu pristojnemu za cene predpisuje za nasled- -nje proizvode in storitve: — za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, — za gostinske storitve, — za kulturne storitve, — za obrtniške storitve, razen dimnikarskih, — za transportne storitve zasebnikov, — druge izdelke in storitve iz občinske pristojnosti, ki niso našteti v prejšnjih členih. 7. člen Prodaja po cenah iz cenika, poslanega v evidenco, ni dovoljena pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil poslan v evidenco. Pristojni organ za cene izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo skrajša rok iz prvega odstavka le točke. 8. člen Cenik oz. zahtevek za cene mora vsebovati naslednje podatke: — firmo in sedež organizacije združenega dela ali obrtnika, — naziv proizvoda oziroma storitve, — mersko enoto, — glavne tehnične, tehnološke in komercialne značilnosti, s katerimi je opredeljena vrsta in kakovost proizvoda oz. storitve, — kalkulacije in druge finančne podatke iz katerih je razvidno, da je nova cena ekonomsko upravičena. Ce cenik ne vsebuje vseh podatkov, ga je stranka dolžna dopolniti na opozorilo upravnega organa. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/73 in Uradni list SRS, št. 6/75). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-9/79 Idrija, dne 26. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1632. Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in na podlagi 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1979 sprejela ODLOK o povišanju stanarin za nosilce stanovanjske pravice, ki niso sklenili sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Idrija 1. člen Stanarine se v občini Idrija povišajo za 300/o tudi za tiste imetnike stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Idrija. 2. člen Osnova za določitev povišane stanarine za odstotek iz 1. člena tega odloka je stanarina, ki jo plačujejo stanovalci na dan 30. 11. 1979. 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Idrija določi višino stanarine za stanovanja v družbeni lastnini v mesečnem znesku v skladu s 1. in 2. členom tega odloka! 4. člen Za nadaljnje poviševanje stanarine za zavezance Iz 1. člena tega odloka se upoštevajo določila samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Idrija. 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 14/75, 13/76, 20/76, 2/77, 14/77 in 21/78). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-8/79 Idrija, dne 26. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1633. Na podlagi 11. člena zakona o programiranju in financiranju ureditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1979 sprejela ( ODLOK o izločanju stanovanjskih sredstev v skladu skupne porabe in namenskem združevanju teh sredstev za delavce v združenem delu, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o izločanju stanovanjskih sredstev v skladu skupne porabe in namenskem združevanju v prehodnem obdobju od leta 1978 do 1980 1. člen V občini Idrija izločajo in združujejo sredstva namenjena v stanovanjsko izgradnjo tudi tisti delavci, ki združujejo svoje delo v delovnih in drugih organizacijah, ki niso sklenile aneksa k samoupravnemu sporazumu o izločanju stanovanjskih sredstev v skladu skupne porabe in namenskemu združevanju v prehodnem obdobju od lefa 1978 do 1980. 2. člen Osnova za izločanje in združevanje stanovanjskih sredstev za zavezance 1. člena tega odloka se določi v naslednjih stopnjah od osnove bruto osebnega dohodka: , a) najmanj 2,50 "/o za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki združujejo'delo pri delovni organizaciji; b) 1,00% za kreditiranje usmerjene graditve in nakupa stanovanj c) 1,50 % za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od tega 0,15 % za gradnjo kadrovskih stanovanj ; d) 1,00% za financiranje izgradnje komunalnih naprav v novih stanovanjskih soseskah. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-9/79 Idrija, dne 26. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1634. Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora, združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. novembra 1979 sprejela ODLOK o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe v občini Idrija 1. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije, kmetje in posamezniki, ki imajo živali (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali), morajo preprečevati zdravja škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel m drugimi živalskimi odpadki ravnati tako, kakor predpisuje. zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in ta odlok. 2. člen Posestniki živali morajo vsak pogin živali prijaviti veterinarski službi, truplo poginule živali pa predati veterinarsko-higienski službi Kmetijsko-veterinarskega zavoda Nova Gorica. Prav tako morajo prijaviti vsako živalsko truplo na javnih cestah tudi vozniki, ki povzročijo pogin živali ter upravljale! javnih cest in organi milice. Najdeno poginulo divjad v loviščih, oziroma gozdovih, so dolžne prijaviti lovske in gozdno-gospodar- ske organizacije. „ 3. člen Kmetijsko-veterinarski zavod Nova Gorica organizira veterinarsko-higiensko službo, ki opravlja naslednje naloge: .. . __ sprejema prijave oseb, služb in organizacij iz drugega člena tega odloka, — prevzema živalska trupla in zagotavlja njihov prevoz v kafilerijo ali drugo zbirno mesto, ki ga določi v soglasju z občinsko veterinarsko inšpekcijo, __ zagotavlja redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta nastanka do zbirališča, — opravlja raztelesbo živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina, — opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo, ko jo odredi pristojni organ, __ vodi evidenco o poginih in razkužbah, sekcijski protokol, dokumentacijo o odvzemu in pošiljanju materiala v diagnostične zavode in drugo predpisano dokumentacijo, ______ pokončava okužene živali, lovi in pobija klateške pse in mačke ter opravlja druge naloge, ki jih določa odlok o reji, registraciji in cepljenju psov, __ po odločitvi pristojne veterinarske inšpekcije opravi osamitev in oskrbo obolele živali ali živali za katero se sumi, da je zbolela za kužno boleznijo. 4. člen Posestniki živali so dolžni živalska trupla pripeljati do prevozne ceste, pomagati veterinarsko-higienski službi pri nakladanju trupel na vozilo in ji omogočiti ter pomagati pri razkuževanju. 5. člen Stroške za poslovanje veterinarsko-higienske službe plačujejo OZD in delovni ljudje oziroma posestniki živali glede na količino konfiskatov, ki nastajajo pri obdelavi, predelavi in prometu živalskih surovin, proizvodov ter trupel, ki jih veterinarsko-higienska služba mora neškodljivo odstraniti. Pristojbine predpiše Izvršni svet Skupščine občine Idrija in so dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Idrija. 6. člen Organ, ki je pristojen za vodenje in izvajanje posebnega računa za zdravstveno varstvo živali, plačuje opravila veterinarsko-higienske službe iz tega odloka po posebni pogodbi, ki jo skleneta Izvršni svet Skupščine občine Idrija in Kmetij sko-veterinarski zavod Nova Gorica. 7. člen Z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo severnoprimorske občine, se lahko ustanovi enotna veterinarsko-higienska služba za območje občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin pri Kmetijsko-veterinarskemu zavodu Nova Gorica. K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge občine. Z družbenim dogovorom se določijo medsebojna razmerja glede dolžnosti in pravic občin ter Kmetijsko-veterinarskega zavoda Nova Gorica oziroma veterinarsko-higienske službe. Za sklenitev družbenega dogovora iz tega člena je pooblaščen Izvršni svet Skupščine občine Idrija. 8. člen NadzOr nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna veterinarska inšpekcija. 9. člen ' | Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 5. točke 62. člena, 3. in 7. točke 64. člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-4/79 Idrija, dne 26. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1635. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve 1. člen V odloku o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 25/78) se 3. člen spremeni tako, da se glasi: din — za terensko uro geodetskega strokovnjaka 140 — za pisarniško uro geodetskega strokovni a- , ka _ HO — za pisarniško uro drugih delavcev geodetske uprave 80 — za pomožnega delavca — figuranta 55 Materialni stroški in prevozni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi v skladu z veljavnimi predpisi. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-15/79 Idrija, dne 26. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1636. Na podlagi 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter'207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji.zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji dne 26. novembra 1979 sprejela SKLEP o uporabi dela sredstev rezerve proračuna občine Idrija za leto 1979 1 Kot prispevek proračuna Skupščine občine Idrija za odpravo posledic potresa v SR Crni gori se uporabi del sredstev rezerve občinskega proračuna za leto 1979 v znesku 125.547,30 din. 2 Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/79 Idrija, dne 26. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1637. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/72), III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/73 in Uradni list SRS, št. 6/75), soglasje Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija, št. 152/79 z dne 22. novembra 1979 je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 23. novembra 1979 sprejel SKLEP o soglasju k cenam individualnih komunalnih storitev SGP Zidgrad TOZD Komunala Idrija I SGP Zidgrad TOZD Komunala Idrija se daje soglasje k cenam individualnih komunalnih storitev. II Nove cene se določijo: Vodarina: dln/nV por. vode — gospodinjstva 4,32 — ustanove 7,92 — gospodarstvo in obrt 11,42 Kanalščina: dln/m1 odpad, vode — gospodinjstva 1,35 — ustanove 2,03 — gospodarstvo in obrt 2,70 Odvoz smeti: (na m8 površine) din/m’ mesec —- gospodinjstva 0,79 — ustanove 1,42 — gospodarstvo in obrt 1,90 Javna dela: din/h — NK delavec 89,20 — PK delavec 99,00 — KV delavec 104,35 Pogrebne storitve din — izkop navadnega groba 1.665,67 — izkop poglobljenega groba 1.853,03 — izkop otroškega groba 952,30 — izkop žarnega groba 139,50 — preoblačenje umrlegi 336,10 — umivanje umrlega 168,05 — britje umrlega 168,05 — polaganje ponesrečenca v krsto v normalnem stanju 252',05 — polaganje ponesrečenca v krsto v razpadajočem, razkosanem stanju ali obešenca 420,10 — druga dela pri storitvah in daljše delo 168,05 — odstranjevanje posmrtnih ostankov 252,05 — enkratna uporaba obdukcijske sobe 400,00 — polaganje umrlega v krsto, prenos do vozila ter postavitev v vežico 168,05 — enodnevna uporaba mrliške veže 306,50 — uporaba velikega svečnika 80,00 — uporaba malega svečnika 40,00 — vodja pogreba 325,95 — pogrebec 217,30 — zastavonoša 217,30 — govornik 325,95 — mrliški voziček 50,00 — voziček za vence 30,00 — ozvočenje pred vežico 150,00 — ostala dela 108,65 Pristojbina za vzdrževanje grobov: — za navaden grob 202,85 — za družinski grob 405,70 Pogrebni prevozi: — lokalni prevoz do 12 km 290,20 — ostali prevozi din/km 10,50 — spremljevalec pri prevozu din/km 108,65 III Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam individualnih komunalnih storitev (Uradni list SRS, Št. 13/78). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-46/79 Idrija, dne 23. novembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. 1. r. 1638. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/72), III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/73 in Uradni list SRS, Št. 6/75), soglasje Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija, št. 152/79 z dne 22. novembra 1979, je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 23. novembra 1979 sprejel • SKLEP o soglasju k cenam Individualnih komunalnih storitev v krajevni skupnosti Cerkno I Krajevni skupnosti Cerkno se daje soglasje k cenam individualnih komunalnih storitev. III II Nove cene se določijo: Vodarina: din/m* por. vode — gospodinjstva 2,31 — ustanove 3,46 — gospodarstvo in obrt 5,31 Kanalščina: dln/m’ odpad, vode — gospodinjstva 1.85 — ustanove 4,30 — gospodarstvo in obrt 5.3' III Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z istim dnem preneha veljavnost sklepa, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 28/78 St. 38-57/79 Idrija, dne 23. novembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. L r. 1639. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/72), III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/73 in Uradni list SRS, št. 6/75), soglasje Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija, š.t 152/79 z dne 22. novembra 1979, je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 23. novembra 1979 sprejel SKLEP o soglasju k cenam Individualnih komunalnih storitev krajevne skupnosti Sp. Idrija , I Krajevni skupnosti Sp. Idrija se daje soglasje k cenam individualnih komunalnih storitev. II Nove cene se določijo: Vodarina din/m* por. vode — gospodinjstvo 2.40 — ustanove 3,50 — gospodarstvo in obrt 2,40 Kanalščina: din/m1 odpad, vode — gospodinjstvo 0,80 — ustanove 2,00 — gospodarstvo in obrt 2,40 Pristojbine za vzdrževanje grobov: din — za navaden grob 93,00 — za družinski grob 186,00 III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-68/79 Idrija, dne 23. novembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. 1. r. 1640. Na podlagi 8. točke 37. in 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), ter 15. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Idrija je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 23. novembra 1979 sprejel ODREDBO o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin na območju občine Idrija 1. člen Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni čebel morajo posestniki čebel obvezno prijaviti vse čebelje družine, ki so stalno na območju občine Idrija ali pa so na to območje prepeljane na pašo ali prezimovanje. 2. člen Čebelarjenje je treba prijaviti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe. Prijaviti je treba tudi vsako spremembo v zvezi s čebelarjenjem: nabava, odtujitev ali pogin čebel, sprememba lokacije čebelarjenja in čebele pripeljane na pašo ali prezimovanje. Prijaviti je treba v osmih dneh po nastanku spremembe. 3. člen Posestniki čebel morajo v prijavi navesti naslednje podatke: — ime in naslov posestnika čebel, — lokacijo čebelnjaka, — vrsto in število panjev, — naslov prejšnjega lastnika v primeru če so bile čebele nabavljene. 4. člen Za prijavo čebelarjenja se po 49. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi taksa ne plačuje. 5. člen Kazenske sankcije za kršitev te odredbe so določene v 62. členu zakor» o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS,'št. 18/77). 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-21/79 Idrija, dne 23. novembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. 1. r. 1641. Na podlagi 12. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija, je skupščina stanovanjske skupnosti na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 14. novembra 1979 sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Idrija 1 Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine je bil poslan v obravnavo vsem OZD, TOZD in delovnim skupnostim na območju občine Idrija (po številu 69) In vsem stanovalcem v družbenih stanovanjih (po številu 1717) v družbenih stanovanjih preko zborov stanovalcev (po številu 183). 2 Iz liste podpisnikov — udeležencev samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Idrija je razvidno, da je samoupravni sporazum podpisalo 60 delovnih in drugih organizacij, pri katerih združuje delo 4.657 delavcev ali 72,82 % vseh podpisu zavezanih delavcev in 130 zborov stanovalcev stanovanjskih hiš v katerih stanuje 1.195 ali 69,60 “/o vseh podpisu zavezanih stanovalcev v družbenih najemnih stanovanjih. i • 3 V skladu s 27. členom samoupravnega sporazuma je samoupravni sporazum sklenjen in se začne uporabljati s 1. januarjem 1980. St. 03-A/6-79 Idrija, dne 14. novembra 1979. Predsednik skupščine SSS občine Idrija Zoran Golob 1. r. KAMNIK 1642. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-461/74) in 125. ter 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 3.' decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1979 1. člen Drugi člen odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 1-72/79) se spremeni, tako da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 57,300.000 din in sc razporedijo: din — za občinske potrebe 57,065.060 — za tekočo proračunsko rezervo 234.940 Pregled prihodkov spremembe občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1979. St. 020-54/78 y • Kamnik, dne 3. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. Bilanca spremenjenih prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1979 izloča v sredstva rezerve občine Kamnik. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Kamnik ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno. 5. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Odredbodajalec proračuna občine je nredsednik izvršnega sveta. 6. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Kamnik in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 7. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev ža redno dejavnost in posebne namene občinskih organov v skladu z nalogami posameznih občinskih organov. Če se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih prihodkov, odloča izvršni svet. 8. člen Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve, sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna, v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu in v mejah družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov, upoštevaje dosežene rezultate pri delu. 9. člen S proračunom občine Kamnik za leto 1980 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Kamnik v letu 1980. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 62,900.000 din in se razporedijo: — za občinske potrebe 62,344.000 din — za tekočo proračunsko rezervo 556.000 din. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Kamnik oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka. Občinski upravni in drugi organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti ter organov, ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe. 10. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 11. člen Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 12. člen Občinski upravni organ lahko uporabi dohodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene. 13. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Kamnik do višine 100.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. Člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74). 14. člen Za finance pristojni občinski upravni organ izvršuje kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov proračuna. 15. člen e Ta odlok začne veljati 1. januarja 1980. St. 400-8/79 Kamnik, dne 26. decembra 1979 Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1980 St. Vrsta prihodkov in nameni porabe Znesek PRIHODKI 0 Sredstva prenesena iz prejšnjega leta 720.000 1 Davek iz osebnih dohodkov 24,460.000 2 Davek na premoženja in dohodek od premoženja 2,495.000 2 Prometni davek 26,895.000 3 Takse 3,180.000 5 Dohodki po posebnih predpisih (denarne kazni) 2,700.000 6 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 2,430.000 7 Prispevki drugih DPS 20.000 Skupaj prihodki 62,900.000 N St. Vrsta prihodkov In namen porabe Znesek ŠPLOSNI RAZPORED PRIHODKOV 01 Dejavnost organov DPS 41,755.200 02 Dejavnost ljudske obrambe 3,490.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 4,341.200 04 Negospodarske investicije 2,311.000 08 Socialno skrbstvo 4,355.000 09 Zdravstveno varstvo 40.000 10 Komunalna dejavnost 1,100.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,630.000 16 Intervencije v gospodarstvu 2,700.000 17 Tekoča proračunska rezerva 556.000 18 Rezervni sklad 621.600 Skupaj razpored prihodkov 62,900.000 Kamnik, dne 26. decembra 1979. 1644. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 6. ii) 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V 6. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/77, 11/77, 24/77, 7/78, 11/78 in 8/79) se stopnja 0,5% nadomesti s stopnjo 0,10%. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 020-5/79 Kamnik, dne 26. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. I. r. 1645. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. odstavka 8. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-329/72) in 185. člena statuta občine Kamnik, skladno s samoupravnih sporazumom v oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o najvišji stanarini v občini Kamnik 1. člen S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Kamnik. 2. člen Najvišje stanarine za leto 1980 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru ,1979, povečane za 49 “/o. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi višine stanarine v letu 1975 (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 2-17/75). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS ter se uporablja od 1. januarja 1980 dalje. St. 020-40/79-7 Kamnik, dne 26. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. 1646. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/ 78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1979 sprejela ODLOK o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higicnske službe SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se določa organizacija, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske službe. Organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali, ter organizacije, pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali), morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi odpadki ravnati tako, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno okolje, zdravje živali in ljudi. PRIJAVA, ZBIRANJE ŽIVALSKIH ODPADKOV IN RAZTELESENJE 2. člen Posestnik živali mora v določenih primerih takoj prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji pogin živali ali nastanek živalskih odpadkov. Voznik, ki je povzročil pogin živali, upravljalci javnih cest, organi javne varnosti, komunalni nadzornik in drugi inšpekcijski organi občine morajo prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako živalsko truplo na javnih cestah. Občan, ki ugotovi ali najde živalsko truplo ali ostanke živalskega trupla, mora ravnati po prvem odstavku tega člena. * 3. člen Pooblaščena veterinarska organizacija mora zagotoviti redno odvažanje živalskih trupel od kraja pogina živali do zbirališča za živalske odpadke v KO-TO n. sol. o. Ljubljana, TOZD Koprod, n. sub. o. Ljubljana, Tovarna beljakovinskih koncentratov (v nadaljnjem besedilu: KO-TO). KO-TO mora organizirati stalne transportne proge za zagotovitev rednega odvažanja živalskih odpadkov iz obratov z industrijskim načinom proizvodnje in večjih aglomeracij ter objektov za promet z živalmi in živalskimi proizvodi. Zbirališče živalskih odpadkov iz’ prejšnjega odstavka določita po dogovoru KO-TO in organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali oz. živalskih proizvodov. 4. člen Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekočo dezinfekcijo opreme, pribora in vozil veterinarsko higienske službe moča zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija. Redno higiensko in tehnično vzdrževanje ter tekočo dezinfekcijo zbirališča za živalske • odpadke v klavnici pa mora zagotoviti DO Delikatesa, TOZD Meso Kamnik. Higiensko vzdrževanje in dezinfekcijo posod za živalske odpadke v zbirališčih iz tretjega odstavka 3. člena mora zagotoviti organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali oz. živalskih proizvodov. 5. člen Raztelešenje živalskih trupel z območja občine Kamnik se opravlja v secirnici obrata KO-TO. Stalno službo v secirnici obrata KO-TO za ugotavljanje vzroka pogina mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija. 6. člen Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen, opravlja pooblaščena veterinarska organizacija. 7. člen Pooblaščena veterinarska organizacija mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali ter na krajevno običajen način obvestiti o tem vse posestnike. i Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju trupla v vozilo oz. ga mora dopremiti do prevozne ceste, če je truplo na neprevoznem kraju. VETERINARSKO-HIGIENSKA SLUŽBA 8. člen Veterinarsko-higicnska služba pooblaščene veterinarske organizacijč opravlja na območju občine Kamnik naslednje naloge: — sprejema prijave pogina živali; — zagotavlja redno odvažanje živalskih trupel od kraja pogina do zbirališča; — opravlja raztelešenje živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina; — opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet z živalmi, zbirališč, secirnic, vozil in drugih objektov veterinarskih organizacij; — po nalogu veterinarske inšpekcije lovi domače živali neznanih lastnikov in neregistrirane pse, oz, pse, ki niso cepljeni proti steklini, ter pse in mačke, ki so brez nadzorstva; — zagotavlja za določen čas oskrbo živali iz prejšnje alinee in živali, pri katerih obstaja sum, da so okužene s steklino; — vodi evidenco o razkužbah, poginih, sekcijski protokol in dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostične zavode. FINANCIRANJE 9. člen Stroški za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel, za organizacijo in delovanje vcterinarsko-hi-gienske službe ter drugi stroški po tem odloku se plačajo iz proračuna občine na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev uporabnikov storitev. 10. člen Druge zadeve organizacije, ureditve in poslovanja veterinarsko-higienske službe za območje občine se urejajo z medobčinskim družbenim dogovorom med uporabniki in izvajalci veterinarsko-higienske službe. 11. člen V tem odloku pooblaščeno organizacijo določi oddelek za gospodarstvo in finance. NADZOR 12. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja veterinarska inšpekcija Skupščine občine Kamnik. KAZENSKA DOLOČBA 13. člen Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 5. tč. 62. člena, 3. in 7. tč. 64. člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2-43/78). KONČNA DOLOČBA 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-37/79-7 Kamnik, dne 3. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. Inž. 1. r. 1647. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zsaedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1979 sprejela ODLOK e spremembi odloka o Javnem redu in miru v občini Kamnik 1. člen V odloku o javnem redu in miru v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 4/79) sc v 4. členu črta 10, točka, s tem pa 11. točka postane 10. točka in 12. točka 11. točka. Prav tako se v 16. členu črta 4. točka, s tem pa si nadaljnje točke sledijo po vrstnem redu do zaporedne številke 16. S tem se spremeni tudi zadnji odstavek 16. člena in se glasi: — Pravna oseba se za prekršek iz 1-, 2., 7., 12., 13., 14. in 15. točke tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev. 1 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 22-9/79 Kamnik, dne 3. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. LENART 1648. Na podlagi 9. člena odloka o razpisu referenduma o uvedbi občinskega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje in urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za obdobje 1980—1984 v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 32-1455/79) daje občinska volilna komisija Lenart poročilo o izidu referenduma na dan 9. decembra 1979 POROČILO e izidu glasovanja na referendumu o uvedbi občinskega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje in urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za razdobje 1980—1984 v občini Lenart Referendum je razpisala Skupščina občine Lenart za obdobje 5 let od leta 1980 do vključno leta 1984. Referendum je bil 9. decembra 1979. Občinska volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov, preizkušala zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo ter sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid gla-' sovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je občinska volilna komisija ugotovila, da je od 10.974 volilnih upravičencev glasovalo 10.671 ali 97,23 %>, da jo glasovalo za 8.769 volilcev ali 79,90 »/o, proti 1.614 volilcev ali, 14,70 •/«. Neveljavnih je bilo 288 glasovnic ali 2,62 °/». Glasovanja se niso udeležili 303 volilci ali 2,76 °/o. Št. 014-3/79-42 Lenart, dne 10. decembra 1979. Tajnik Predsednik Janez Ritoc 1. r. Mirko Gosnik 1 r. Člani Rudi Pen 1. r. Drago Zorger 1. r. Marija Čep 1. r. 1649. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73), odloka o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje in urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, izgradnje osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za oodpbje 1980—1984 v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 32-145/79) in poročila občinske volilne komisije Lenart, št. 014-3/79 z dne 10. decembra 1979, je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora kra-z jevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1979 sprejela ODLOK o uvedbi občinskega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje in urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za obdobje 1980—1984 v občini Lenart 1. člen Za asfaltiranje in urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov ter \'eterinarske postaj« v občini Lenart, se na območju občine Lenart uvede sa noprispevek delovnih ljudi in občanov (v nadaljevanju: samoprispevek), ki se plačuje v letih: 1980, 1981, 1982, 198; , 19E4. člen Zavezanci za samoprispevek so delovni "ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, izvzemši občane', za katere veljajo oprostitve plačila samoprispevka po tam rdloku. t. člen Samoprispevek se uoorabi za asfaltiranje in urejanje lokalnih in nekate goriz.iran h cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov t :r ve-terinarske postaje občine Lenart po sprejetem programu, ki se ko izvajal v dveh fazah in sicer: prva fa;a od 1. januarja 1980 do 30. junija 1982 in druga fa; a od 1. julija 1982 do 31. decembra 1984, Skupna investicijska vrednost objektov (del), ki se bedo financirali iz sredstev samoprispevka v letih 1980—1984, znaša 1 )8,21 i.OOO din, od tega bo financirano s samoprispevkom 75,0C0.00C din. Sredstva samoprispevka bodo uporabljena: A- Asfaltiranje cest: St. ceste Naziv ceste Predv. sredi tva v din po sed. cenah i. faza II. faza Dolžina asfall i Širina v km asfalta v m I. faza II. faz; 1 2 3 4 5 6 7 L-I/2 Maina (križ.) Jakob, dob (meja) 3,100.000 1,550 4,5 L-I/4 Selce—Rogoznica (del) 2,200.000 — 1,100 4.5 L-I/7 Cerkvenjak—Vitomarci (del) 750.000 — , 0,300 4,0 L-I/12 Dražen vrh—Zg. Ščavnica (križišče, most) 625.000 — 0,250 _ 4,5 L-I/7 Cogetinci—Cerkvenjak (priključ. na regio- nalno cesto) 300.000 ^ — 0,100 4.5—6,0 L-I/6 Gradišče—Sp. Porčič 4,700.000 300.000 2,350 0,150 4.0—4,5 L-II/1 Rožengrunt—Lokavec (del) 4,500.000 2,250 3,5 L-I/5 Ana—Zg. Ščavnica (križ. most) 2,000.000 — 1,000 4,5 L-I/12 Zg. Ščavnica (križ. most) Črnci (del) 750.000 3,650.00) 0,375 1 825 4,5 L-I/9 Partinje—Zamarkova (del) 920.000 4,930.000 0)460 2 490 4,0-i-4,5 L-I/9 Zamarkova—Partinje (del) 330.000 1,770.000 0,165 0 885 4,0—4,5 L-I/4 Preostali del ceste Selce—Rogoznica 3,600.00) 1 800 4,5 L-I/ll Voličina—Hrastovec (del)- 2,400.000 — 1,263 3 5 L-II/4 Zavrh—Čermlejnašk (del) 1,200.000 0,667 3 0 L-II/6 Andrenci—Župetinci (del) 1,300.000 2,500.00) 0,540 1 043 3,0 L-II/2 Cerkvenjak—Cenkova (del) 2,300.000 1,150 4 0 L-II/5 Benedikt—Bačkova—Ana (del) — 1,730.00) 0 729 3 5 L-III/13 Benedikt—Staj ngrova—ihova (del) 1,500.000 — 0,625 Š,0 Skupaj 28,875.000 18,550.00'> 14,145 8 922 ' V " "" ' B. Makadamsko urejanje cest: St. ceste Naziv ceste ___1 2 ~ V KS Gradišče: L-III/3 Gradišče—Zg. Porčič—Sp. Zerjavci L-III/6 Sp. Verjane—Zg. Verjane—Sp. Senarska- Gradišče L-III/7 Gočova—Gočovski vrh—Nadbišec—Zavrh Predv. sredstv i v din po sed. cenah l. faza n. faza Dolžina v km faza I. II. Količina gramoza v tri«' faza I. II. 3 4 e e 7 8 96.975 96.875 1,553 J ,550 i 87,5 387,5 106.250 96.875 106.250 96.875 1,703 1,553 II c~- ‘A 425 £87,5 . 425 387,5 1 2 3 4 5 6 7 8 1 V KS L-II/5 Benedikt: Benedikt—Drvanja—Sp. Bačkova 503.000 5,000 2.012 L-III/2 Obrat—Trotkova—Ločki vrh—Negova 301.000 — 3,000 — 1.204 — L-III/8 . Zenjak—Sp. Ročica—Froleh —- 503.000 — 5,000 — 2.012 L-III/9 Ihova—Negova 206.000 — 2,000 — 824 — L-III/13 Benedikt—Stajngrova—Ihova 493.000 lil.ooo 4,900 1,100 1.927 444 V KS L-III/14 Lenart: Vinička vas—Grušova 300.000 4,000 1.200 Krajevna cesta od Jožeta Purgaja, Zg. Zer-javci 8 do Franca Krempla Zg. Žerjav. 51 _ 200.000 1,000 800 L-III/3 Sp. Zerjavci—Zg. Ročica 200.000 — 2,500 — 800 — Močna—kraj. c. od gost. Siker do Pridar-nika Vogrina 100.000 1,500 400 L-III/IV Zamarkova—Sp. Partinjc (naselji Sp. P&r-tinjc in Zamarkova) 90.000 2,000 360 — Kraj c. od Antona Ješovnika Sp. Perčič 21 do Franca Rokavca (meja KS) 50.000 1,000 200 — Lormanje—kraj. c. od Karla Grabuš-nika do Zofije Pigec 20.000 _ 1,000 _/ 80 — Hrastovec—kraj. c. proti Jožetu Skam-leca Hrastovec 32 10.000 0,800 40 — Kraj. cesta skozi naselje Šetarova — 10.000 — 0,600 — 40 — Kraj. c. skozi naselje Radehova — 10.000 — 0,300 — 40 — kraj. c. od Franca Zarneca do Mirka Kozela — 10.000 — 1.300 — 40 " V KS Zgornja Ščavnica: 'L-IIl/'ll Kremberk—Ana Ledinek 50.000 50.000 1,500 1,500 200 200 L-III/15 Zg. Ščavnica—Dražen vrh—Žitenc 50.000 50.000 1,500. 1,500 200 200 L-II/5 Ana—Sp. Bačkova , 25.000 25.000 1,500 1,500 100 100 L-III/1 Cg. Ščavnica—Sp.Ščavnica 25.000 25.000 1,500 1,500 100 100 L-III/3 Zg. Ročica—Sp. Zerjavci (Ajlec—Elbi) 12.500 12.500 1,000 1,000 50 50 L-III/8 Zenjak—Sp. Ročica—Froleh (Grager—Froleh) 12 500 12.500 0,750 0,750 50 50 — Kraj. c. Krivi vrh (križ. gost. Perko 13.750 18.750 0,750 0,750 75 75 — Kraj c. Lorbek Jank 18.750 18.750 0,500 0,500 75 75 — Kraj. c. Grager Ajlec 12.500 12.500 0,500 0,500 50 50 — Kraj. c. Derganc Zupec 12.500 12.500 0,500 0,500 50 50 — Kraj. c. Urbanič—Kraner 6.250 6.250 0,500 0,500 25 25 — Kraj. c. Oberlos—Gradir 6.250 6.250 0,250 0,250 25 25 V KS L-III/12 Jurovski dol: , Maina—Sp. Gasteraj—Žice (lovski dom— Andrej Bauman 250.000 3,000 1.000 — Kraj. cesta Jože Rodvanj do Andrej Bauman 750.000 500,000 3,300 2,670 3.000 2.000 Skupaj 2,800.000 2,917.000 35,280 41,820 11.200 11.668 C) Gradnja osnovnošolskih prostorov in prostorna usmerjeno izobraževanje: Objekt Predvidena sred. prispevka v I. faza samo- din II. faza Skupaj Pridobljeni prostori v m* Z adaptacijo Z dograditvijo Osnovna šola Lenart 3,305.000 7.169.000 3.263 880 2.383 Osnovna šola Gradišče — 4,286.000 1.086 125 961 Osnovna šola Cerkvenjak — 2,878.000 750 120 2.383 Usmerjeno izobraževanje — 2,220.000 800 800 ■ — Šolski ob j. skupaj: • 3,305.000 16,553.000 5.899 1.925 3.974 Č) Veterinarska postaja: . f. 1 2 3 4 5 6 Veterinarska postaja Lenar* — 2,000.000 — — — Skupaj 34,980.000 40,020.000 — — ■ — 4. člen Za financiranje asfaltiranja, makadamske ureditve lokalnih in nekategoriziranih cest, sofinanciranje izgradnje prostora za usmerjeno izobraževanje ter veterinarsko postajo, navedenih v 3. členu tega odloka, prispevajo delovni ljudje in občani 3 %>: — delavci v delovnem razmerju — od čistega osebnega dohodka. Za čisti osebni dohodek se po tem odloku štejejo tudi nadomestila osebnega dohodka iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu, — upokojenci od čistih pokojnin,, — delovni ljudje, ki samostojno kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve — od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za stroške poslovanja, — delovni ljudje ali občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne oziroma negospodarske storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek iz obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski davek od intelektualnih storitev, — delovni ljudje in občani od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic, — občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine. Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci od poprečnega letnega čistega osebnega dohodka na območju SR Slovenije, ugotovljenega v preteklem letu. — lastniki oziroma uživalci zemljišč oči katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč. 5. člen Samoprispevek lastnikom oz. uživalcem zemljišč in obrtnikom bo odmerila in pobirala davčna uprava Skupščine občine Lenart obenem z davčnimi obveznostmi tem zavezancem. Samoprispevek zaposlenih delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov oziroma pokojnin ob vsakem izplačilu mesečnega osebnega dohodka oziroma pokojnine in ga vplačajo na poseben račun samoprispevka delovnih ljudi in občanov občine Lenart. Delovnim ljudem in občanom, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomcem, odmerja in pobira samoprispevek davčna uprava Skup-, ščine občine Lenart na enak način in v istih rokih, kot zavezancem iz 1. odstavka tega člena. Prispevek tem zavezancem in zdomcem se odmeri v višini 3 %> od poprečnega letnega neto osebnega dohodka na območju SR Slovenije v letu pred letom,- za katero se samoprispevek odmerja. 6. člen Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, se obveznosti izterja po predpisih, ki veljajo za iztprjavo davkov. 7. člen Plačila samoprispevka" so oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denarnih pomoči, priznavalnin, invalidnin, minimalnih pokojnin in pokojnin z var- stvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu od svojih nagrad. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov, kot veljajo za leto odmere samoprispevka. Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ■se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov, kot veljajo za leto odmere samoprispevka. Plačila samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Oprostitve po prejšnjem odstavku tega člena priznava posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina izmed predstavnikov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. 8. člen Če zavezanec samoprispevka zahteva, da se mu izda posebna odločba, jo izda davčna uprava Skupščine občine Lenart. Zoper odločbo po prejšnjem odstavku, je dovoljena pritožba v roku 15 dni po prejemu odločbe. O pritožbi odloča komisija za prošnje in pritožbe Skupščine občine Lenart. 9. člen Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovorna davčna uprava Skupščine občine Lenart. 10. člen Za izvajanje programa samoprispevka po tem odloku je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Lenart, ki je pooblaščen za sklepanje pogodb z izvajalci del, najemanje premostitvenih posojil in odločanje o drugih vprašanjih pri izvajanju tega programa. Izvršni svet se v ta namen povezuje s skupnostjo za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost občine Lenart, krajevnimi skupnostmi, z občinsko izobraževalno skupnostjo Lenart in Veterinarskim zavodom Maribor. 11. člen O uporabi sredstev zbranega samoprispevka se ob koncu vsakega leta sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev občinski skupščini. 12. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih Sredstev opravlja komisija za družbeni nadzor Skupščine občine Lenart. 13. člen Skupščina občine odloči o uporabi sredstev iz samoprispevka, ki bi ostala po dokončanju del, predvidenih v programu samoprispevka na predlog izvršnega sveta skupščine občine. 14. člen \ Za odmero in pobiranje samoprispevka ter izvajanje kazenskih sankcij za prekrške, se neposredno uporabljajo določila zakona n eamnnrlsnevku (Uradni list SRS, št. 3-3/73). 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa" se od 1. januarja 1979. St. 420-3/79-4 Lenart, dne 12. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 1650. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS> št. 50-379/7.2) je/Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 12. decembra 1979 sprejela O I) L O K o najvišjih stanarinah na območju občine Lenart L člen V skladu s stališči sklepi in priporočili skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji, se določijo, kot najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj, ne glede na lastništvo. na območju občine Lenart, stanarine, dogovorjene s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Lenart. 2. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart določi stanarine za vse kategorije družbenih stanovanj v skladu s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem .prehodu na ekonomske stanarine v občini Lenart. i 3. člen Stanarine se povečajo z 31. decembrom 1979 za 29 "/o. Osnova za povečanje stanarin so stanarine, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v mesecu novembru 1979. 4. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o .iajvišji stanarini v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 12-621/75) ter njegove spremembe (Uradni list SRS, št. 29-1522/75, 12-557/76, 13-736/77 in 14-1026/79). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-2/73 'Lenart, dne 12. decembra 1979. « Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. LITIJA 1651. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za I. trimesečje 1980 1. člen Do sprejetja proračuna občine Litija za leto 1980 se bodo začasno, vendar najdalj do 31. marca 1980, financirale splošne družbene potrebe v občini Litija na podlagi proračuna občine Litija za leto 1979. 2. člen V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je sorazmerno porabljenih v istih dobah po proračunu za preteklo leto. vendar največ četrtina (25 od vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 3. člen Stanovanjska skupnost je dolžna v skladu z določili tega odloka obračunati amortizacijo za leto 1979. Osnova za obračun amortizacije je vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini na dan 31. decembra 1979. 4. člen Ko, začne veljati ta odlok prenehata veljati sklep o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1979 in sklep o določitvi delitve stanarine za leto 1979 v občini Litija (Uradni list SRS, št. 8/79). 5. člen Ta odlok začne vij ati osmi dan po objavi v Urad nem listu SRS. St. 010-1/79 Litija, dne 28. decembra 1979. Predsednik , Skupščine občina 'Litija Jože Dernovšek 1. r: 1653. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-329/72) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija skladno s samoupravnim spo-ražumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija (Uradni list SRS. št. 28-1309/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o najvišjih stanarinah 1. člen S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Litija za leto 1980. 2. člen Stanarine se sfnejo v letu 1980 povečati za 40 “/o. Osnova za določitev povečane stanarine je stanarina, ki so jo imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979. 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija določi višino stanarine za stanovanja v družbeni lastnini v mesečnem znesku v skladu z drugim členom tega odloka. 4. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o Povišanju stanarin v občini Litija (Uradni list SRS, št. H-785/78) in odlok o povišanju stanarin za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija (Uradni list SRS, št. 29-1340/79). 5. člen Ta odlok.začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/79 Litija, dne 28. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1654. Na podlagi zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/ \ 75 in 13/77) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št; 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija za leto 1980 1. člen S tem odlokom se predpisuje prispevek za zagotovitev sredstev za izvedbo programa vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe primarnega in sekundarnega pomena v občini Litija. Vrednost programa je 13,896.000 din. 2. člen Sredstva so dolžni prispevati delavci v —. temeljnih organizacijah združenega dela, — delovnih organizacijah združenega dela, — delavnih skupnostih, — poslovnih in drugih enotah, — drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost. 3. člen Zavezanci za plačilo prispevka iz 2. člena tega odloka plačujejo prispevek iz dohodka. Osnova za izračun prispevka, iz dohbdka po prejšnjem odstavku je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 4. člen Zavezanci za plačilo prispevka plačujejo prispevek po stopnji 1,25 % od osnove iz drugega odstavka prejšnjega člena. 5. člen Prispevek se plačuje komunalni skupnosti oh vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov in drugih prejemkov preko naslednjih zbirnih računov: — gospodarstvo, št. računa 50150-842-022-4218. — negospodarstvo, št. računa 50150-842-022-4223, — občani, št. i'ačuna 50150-842-022-4239. 6. člen ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1980. St. 010-18/77 Litija, dne 28. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1655. Na podlagi določil drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) z namenom, da se zagotovijo sredstva za financiranje programa požarnega varstva, opredeljena v samoupravnem sporazumu o obsegu in načinu združevanja sredstev, namenjenih za zadovoljevanje potreb in realizacije programa skupnosti požarnega varstva za leto 1980, je na predlog samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Litija in na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o osnovah in stopnjah prispevka za financiranje požarnega varstva v občini Litija 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih skupnosti!) in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, pa niso pristopili k samoupravnim sporazumom, navedenim v glavi tega odloka, so po določilih tega odloka dolžni prispevati prispevek za financiranje programa skupnosti požarnega varstva v občini Litija. t 2. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma o financiranju programa samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom na območju občine Litija, plačujejo ta prispevek po stopnji 0,84 0/o od osnove za izračun republiškega davka. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela plačujejo od osnove za obračun republiškega davka ugotovljene na dan 30. septembra 1979. Akontacije po dvanajstinah se plačujejo mesečno do vsakega 10. v mesecu za pretekli mesec. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki nimajo davčne osnove za leto 1979 pa po osnovi, ki je ugotovljena pri obračunu davka iz dohodka TOZD za vsako trimesečje v letu 1980, plačujejo za preteklo trimesečje. 5. člen uprava Skupščine občine Litija po postopku, ki je predpisan za davke. 6. člen Prispevki se nakazujejo na žiro račun 50150-842--022-2666 SIS VPP občine Litija, pri Službi družbenega knjigovodstva Litija. 7. člen Določila tega odloka se uporabljajo od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1980. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. « St. 010-15/77 Litija, dne 28. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1656. Na predlog Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava in na podlagi 46. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 4. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list, SRS, št. 12/77), ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. novembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi meja pribrežnlh zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenje potokov in jarkov na območju Litijske občine 1. člen S tem odlokom se določijo meje pribrežnih zemljišč, način gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenje potokov in jarkov na območju litijske občine. I. MEJE PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČ IN DOLOČITEV RAZMEJITVE MED POTOKI IN JARKI TER OSTALIMI VODOTOKI 2. člen Za pribrežno zemljišče se po tem odloku štejejo vsa zemljišča med višino srednje letne vode' v širini poplavne površine oziroma 10 m od zgornjega roba struge obojestransko. 3. člen Za potok in jarek se štejejo vsi vodotoki na območju litijske občine, razen reke Save, reke Reke (izv liv Šmartno bivši jez), potok Jevniščica (od izliva pregrade), ki so v oskrbi Območne vodne skupnosti. II. NAČIN GOSPODARJENJA NA PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČIH 4. člen Uporabnik oziroma lastnik pribrežnega zemljišča je dolžan: 1. gojiti na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varstvo zemljišča, 2. sproti odstranjevati naplavljene predmete, neprimerno zarast oziroma vse kar vpliva na normalni odtok vode. Lastnik oziroma uporabnik vodnih naprav (mlinov in žag) je dolžan na lastne stroške vzdrževati celotno korito mlinščice svoje vodne naprave tako, da ta ne povzroča škode obrežnim lastnikom. Lastnik oz. uporabnik vodne naprave je dolžan upravljati z zapornicami na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode. Lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča ni dolžan odstranjevati s svojega zemljišča od drugih oseb odvrženi odpadni material, vendar pa je dolžan tako osebo prijaviti pristojnemu organu Skupščine občine Litija. • 5. člen Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča ne sme: 1. zasajati drevje, postavljati ograje, plotov ali drugih objektov, če to ovira normalen odtok vode ali prost prehod ob vodotokih, 2. odlagati ali zalagati material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan, 3. odvzemati pesek, kamen ali prod brez ustreznega dovoljenja Območne vodne skupnosti Ljubljanica— Sava, 4. odlagati odpadni ali odkopani material, spuščati odplake ter druge podobne stvari, 5. obdelovati pribrežno zemljišče, če takšna obdelava pozvroča erozijo. III. ČIŠČENJE POTOKOV IN JARKOV 6. člen Lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča ob potoku ali jarku je dolžan: — redno čistiti potok ali jarek neprimerne zarasti, -- odstranjevati naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita. 7. člen Lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča je dolžan dela iz 6. člena tega odloka opravljati sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. novembra. IV. IZVAJANJE DEL, KI JIH LASTNIK OZ. UPORABNIK PRIBREŽNEGA ZEMLJIŠČA NE OPRAVI 8. člen Ce uporabnik ali lastnik pribrežnega zemljišča ne opravi del, ki bi jih moral opraviti po tem odloku, odda pristojni občinski upravni organ Skupščine občine Litija ta dela v izvršitev drugemu izvajalcu, stroški pa bremene lastnika oziroma uporabnika pribrežnega zemljišča. V. V. KAZENSKE DOLOČBE 9. člen Z denarno' kažnijo od 100 do 5.000 din se kaznuje za prekršek lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča: 1. če ne goji na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varstvo zemljišča (prva točka 4. člena), 2. če sproti ne odstranjuje naplavljene predmete, neprimerno zarast oz. vse kar spreminja normalni odtok vode (2. točka 4. člena), 3. če lastnik oz. uporabnik vodnih naprav (mlinov, žag) na lastne stroške ne vzdržuje celotno korito mlinščice svoje vodne naprave in ne upravlja z zapornicami na jezovni napravi, tako da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode (2. odstavek 4. člena), 4. če zasaja drevje, postavlja ograje, plotove in druge objekte, če tof ovira normalen odtok vode ali prost prehod ob vodotokih (1. točka 5. člena), 5. če odlaga ali zalaga material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan (2. točka 5. člena), 6. če odvzema pesek, kamenje ali prod brez ustreznega dovoljenja Območne vodne skupnosti (3. točka 5. člena), 7. če odlaga odpadni ali odkopani material, spušča odplake ter druge podobne snovi (4. točka 5. člena), 8. če obdeluje pribrežno zemljišče, če takšna obdelava povzroča erozijo (5. točka 5: člena), 9. če ne opravi dela, določena v 6. členu tega odloka, sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 3. novembra (7. člen). Z denarno, kaznijo se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba v višini od 200 do 30.000 din in odgovorna oseba pravne osebe od 100 do 2.000 din. ■10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi manjših vodotokov na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 36/72). St. 010-6/72 f Litija, dne 28. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1657. Na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. novembra 1979 sprejela ODLOK o odpravi odloka o prispevkih za financiranje razvoji PTT prometa v območni samoupravni interesni skupnosti za ptt premet Ljubljana 1. člen Odpravi se odlok o prispevkih za financiranje razvoja ptt prometa v Območni SIS za ptt promet Ljubljana (Uradni list SRS, št. 21/79). 2. člen * Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-5/79 Litija, dne 28. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. / 1658. Na podlagi J., 4. in 5. čle la zakon i o prenehanju lastninske praviee in drugih f ra vi: na zemljiščih, na-menjenh za kompleksno grad tev Uradni list SRS, št. 19/76), 285. čler.a statuta obilne Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) ju Skupščina oučinu Litija na seji zbora združenega dela in zbora craji vnih skupnosti dne 28. novembra 1979 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določit tri zumljUč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na otmoč.ju K esnie 1. Čler Dopolni se < dlok o določi vi z omljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na območju Kresnic (v nadaljnjem besedilu: odlok), objavljen v Uradnem 1 stu SR 5 loveiije, št. 20/78. 2. člen Spremeni in dopolni se 3. člen odloka, tako da se črta parcela št. 3 travnik v b mer 5201 m1, vpisana v vložek št. 34, last Rimskokato iškega župnišča Kresnice in se dodajo našle inje parcele: 6/5 travnik 672 m-’, 6/6 travnik "09 m *, 6/4 travnik 248 m2, 6/7 travnik 100 ni2, 6/8 travnik 101 m2, vse last Rimskokatoliškega župnišča Kresnice, 21/5 sadovnjak 51 m2 vi. . t. 250, last Vehovec Fili aa, Kresnice E3, vse v k. o. Kres- Ta odlok začne \ eljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/78 Litija, dne 28. novembra 1979. Prensednik Skupš :ine občine Litija Jože Dei novš ek 1. r 1659. Na podlagi 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebr ega izjaUjan. a (Uradni list SRS, št. 23/77) daje občinska voliln i komisija Litija naslednje POROČILO o izidu glasovanj i na refe endumu 11. 11. 1979 za uvedbo občinskega sa nopi ispe' ka za financiranje gradnje šolstih, telesrokul urnih, zdravstvenih objektov, objektov c trošlcega varatva, kinogledališke dvorane in posebnih proj ram >v v krajevnih skupnos ih ra območ u občine Litija I Na območju občine Litija so bili na referendumu 11. novembra U'79 ugotovljer 1 'm slednji izidi glasovanja: 1. v volilni men k je bilo vpisanih 12.080 glasovalcev, 2. na dan rc fereliduma jc gla sovalo 11.867 glasovalcev ali 95,93 V« vseh glasovalcev, 3. za uvedbo samoprispevka se je izreklo 8.166 glasovalcev ali 68,81 % glasovalcev, 4. proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 3.042 glasovalcev ali 25,63 °/o vseh glasovalcev, 5. na referendumu je bilo oddanih 177 neveljavnih glasovnic ali 1,49 °/o od vseh glasovalcev, 6. glasovanja se ni udeležilo 482 glasovalcev ali 4,06 »/o. II Občinska volilna komisija ugotavlja na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico do glasovanja. V občini Litija je sprejeta odločitev za uvedbo občinskega samoprispevka za financiranje gradnje šolskih, telesnokulturnih, zdravstvenih objektov, objektov ptroškega varstva, kinogledališke dvorane in posebnih programov v krajevnih skupnostih. St. 420-2/79 Litija, dne 11. novembra 1979. Predsednik občinske volilne komisije Primož Safar 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1660. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih, skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 2. alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78), je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 8/79) se spremeni in glasi: Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad v letu 1979 znašajo Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za tekočo proračunsko rezervo — za združevanje . sredstev v Ljubljani 2. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 400-5/78-9 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. din 157.150.000 108.770.000 2,001.000 46.379.000 1‘ieglcd spremembe prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljublj: na lležigrad za leto lt*79 v din Vrsta Prihodki Vsega 1 Davki iz osebnega dohodka in na do- hodek 63,020.000 2 Prometni davek, davek na dohodek od premoženja in davek na premoženje . 83,470.000 3 Takse 5,040.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 2,870.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 2,750.000 prihodki 2,750.000 157,150.000 Vsega prihodki Glavni namen Ri zpor d prihodkov Vsega 01 Dejavnost organov DPS 52,294.000 02 Ljudska obra nba 4,858.000 03 Dejavnost družbe lopolitičr ih organizacij 9,066.000 04 Negospodarski hvesticije 21,065.000 07 Kulturno pro .vetr a dejavnost 150.000 08 Socialno skrb itvo 4,470.000 09 Zdravstveno /arslvo 485.000 10 Komunalna cejav rost 7,095.000 11 Dejavnos , kr: jevr ih skupnosti 5,700.000 12 Prispevki proraču rom drugih DPS 46,379.000 16 Intervencije v gospodarstvu 2,270.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti preteklih let 2,212.000 18 Krediti, vezara ir izločena sredstva 1,106.000 Vsega ra/.porc d pi ihodkov 157,150.000 1661. Na podlagi 44. člena in devete alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2-171/78), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78 je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 20-990/76, 6-286/77, 4-272/78, 8-539/78 in 8-439/79) se v 4.a členu stopnja davka iz osebnega dohodka v višini »0,12 %>« nadomesti s stopnjo »0,50 “/o*. 2. člen 14. člen odloka se spremeni tako, da se glasi; »Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje ob vsakem izplačilu po naslednjih stopnjah: Stopnja ‘It 1. Od dohodkov raznašalccv časopisov, knjig, revij ipd. in od zbiranja naročil za časopise, knjige revije ipd. in od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino 10 2. Od prodaje srečk in vplačil pri športni na- povedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov potujočih zabavišč 20 3. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, do- seženih s prodajo izdel) ov uporabne umetnosti ali z razmnožev anjem a i izvajan, em drugih avtorskih del, ki se ne št- jejo za izvirnike in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 4. Od dohodkov osel, ki priložnos no opravljajo storitve ;;a o.-gan zaci j e združe tega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih :: opravljanjem de po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v zd'užeuem delu če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke; od dohodkov. doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o lavk h občanov 35 Ne glede na dolačbe prejšnjih toči: se davek plačuje od dohodkov do nače obrti po stopnji 5 Davek se ne pl ičujt : — od dohodkov ob anov, doseženih s priložnostnim zbiranjem odpi dne,- a materi ila; — od dohodkov občanov, zasebni a kmetov, doseženih s prevaža njen mli ka v zbiralnice mleka organizacij združenega de a ah pluženj :m snega; — od dohodkov od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelko/, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za is delovanje sit in rešet. i. člen V 17. členu odloka : e stopnje dav ka iz intelektualnih storitev v ods otke od vsakega posameznega dohodka v višini »25 0 o« n id omesti s stopnjo »35 °/o« v. člen V tretjem odstavku 18. členi odloka se stopnja davka od komcrcialr ih a ’torskih pravic v višini »35 °/o« nadomesti s stopnjo »401 o«. f. člen Statutarno pravna k emisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedi a odloka o dr.vkih občanov. 6. člen fa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/79-4 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. LJUBLJANA CENTER 1662. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/ 78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 21. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979 in na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1980 1. člen Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Cehter za leto 1980 se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v občini Ljubljana Center, vendar najdalj do 31. marca 1980 na podlagi proračuna za leto 1979. 2. člen V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istih dobah po proračunu za preteklo leto, vendar največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1979. 3. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna, najame posojilo iz rezervnega sklada. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 400-2/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r 1663. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 21. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979 in na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16/78 in 10/79) se v 4. členu stopnja »0,12 "/o« nadomesti s stopnjo »0,50 Vo«. 2. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: »Stopnje davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) so proporcionalne in znašajo: «/o 1. od dohodkov od domače obrti 5 2. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd., od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd. in od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino 10 3. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, dohodkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov potujočih zabavišč in od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za zvezo sklada-dateljev 20 4. od provizij poslovnih agentov in poverjeni- kov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 5. od dohodkov oseb, ki priložnostno oprav- ljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz L, 2., 3. in 4. točke in od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 35 Ne glede na določbe po prejšnjem odstavku se davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) ne plačuje: — od dohodkov občanov, doseženih s priložnostnim zbiranjem odpadnega materiala, — od dohodkov občanov, zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice organizacij združenega dela ali pluženjem snega, — od dohodkov od domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil. lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje,, čipk ter obodov za izdelovanje sit in rešet. 3. člen V 17. členu se stopnja »25 %« nadomesti s stopnjo »35 °/o«. 4. člen V drugem odstavku 18. člena sc stopnja »35*/«« nadomesti s stopnjo »40 %«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-9/77 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. • Predsednik * Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1664. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 12/77 in 8/78), 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979, seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 in na seji skupščine samoupravne interesne zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Center dne 13. decembra 1979 sprejela ODLOK o delitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva 1. člen Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva, ki niso sprejeli aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Center za leti 1979 in 1980, plačujejo v letu 1980: prispevek iz Osebnega dohodka po stopnji 7,23 °/o ut rir-trv« t -r /-1 /iVt Ir o vx r\ e4"Z\>^V^ 4 t ' Ij55 ^/o — prispevek iz dohodka po stopnji skupnosti dne 25. decembra 1979 in na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center 25. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja 1. člen Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja, ki niso sprejeli aneksov k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja občine Ljubljana Center za leti 1979 in 1980, plačujejo v letu 1980: — prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 3,44 %> za otroško varstvo in po stopnji 0,72% za so« cialno skrbstvo; — prispevek iz dohodka po stopnji 0,22 % za zaposlovanje. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi \ Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje. St. 420-7/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1666. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje. St. 420-6/1978 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1665. Na podlagi 2., 4., 9. in 12. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 12/77, 24/77 in 8/78), 16. člena zakona o družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74 in 13/77), 25. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in 14/77), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in, 178. člena statuta občine Ljubljan Center na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979 na seji zbora krajevnih Na podlagi 2. in 4. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 12/77, 24/77, 8/78), na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in na podlagi 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 in na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Center dne 13. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja 1. člen Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, ki niso sprejeli aneksa k samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje za leti 1979 in 1980 v občini Ljubljana Center, plačujejo V letu 1980 prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 4,54%. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje. St. 420-4/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1<»67. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na •področ.iu družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 12/77 in 8/78), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38'74 m 31/76) in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) ,ie Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979 na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 in na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Ljubljana Center dne 11. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture 1. člen Zavezanci za prispnvek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture, ki niso sprejeli aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Ljubljana Center za leti 1979 in 1980, plačujejo v letu 1980 prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 1,26 "/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje. St. 420-5'78 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1668. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št 39'74. 29/75, 10/76, 23/76. 12/77 in 24/77). 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS. št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 sprejela o n l! o k o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture 1. člen Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture, ki niso sprejeli aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti občine Ljubljana Center za leti 1979 in 1980. plačujejo v letu 1980 prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,59 "/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje. St. 420-8/78 ( Ljubljana, dne 25. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1669. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979 in zbora krajevne skupnosti dne 25. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi prispevka za financiranje kolektivnih komunalnih storitev na območju občine Ljubljana Center 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in sc jim ugotavlja dohodek, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, plačujejo v letu 1980 prispevek za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve), po določbah tega odloka. 2. člen Prispevek za financiranje programa kolektivnih komunalnih storitev sc plačuje iz dohodka temeljno organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma ugotovljenega dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. Osnovo za obračun prispevka predstavlja osebni dohodek. Stopnja prispevka znaša 0,93 "/o. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek kot akontacijo ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, dokončno pa po zaključnem računu. Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo prispevek po postopku in na način, kot plačujejo prispevke SIS, ki se poravnavajo iz dohodka in davek na dohodek od opravljanja ustrezne dejavnosti. Prispevek iz 2. odstavka tega člena odmerja in realizira davčna uprava občine. 4. člen Prispevek se plačuje na zbirne račune pri Službi družbenega knjigovodstva, ki jih prazni na račun komunalne skupnosti občine Ljubljana Center. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje. St. 420-2/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1670. Na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979 in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Center 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom ter s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje varstva pred požarom za leti 1979-1980 plačujejo v leta 1980 prispevek za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom na območju občine Ljubljana Center po določbah tega odloka 2. člen Prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom se plačuje iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma ugotovljenega dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. Osnovo za obračun prispevka predstavlja osebni dohodek. 3. člen Stopnja prispevka za financiranje programa varstva pred požarom je 0,30 °/o. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek kot akontacijo ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, dokončno pa po zaključnem računu. Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo prispevek po postopku in na način, kot plačujejo prispevke SIS, ki se poravnavajo iz dohodka in davek.na dohodek od opravljanja ustrezne dejavnosti. Prispevek iz 2. odstavka tega člena odmerja in realizira davčna uprava občine. 5. člen Prispevek se plačuje na zbirne račune p Vi Službi družbenega knjigovodstva, ki jih prazni na račun SIS občine Ljubljana Center za varstvo pred požarom. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji Jan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje. St. 420-3/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. * Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1671. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Poljb (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 1. člen V odloku o proračunu <>bčine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 10/79 in 25/79) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: din Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1979 znašajo 120.972.000 in se razporedijo: — za razporeditev v posebnem delu proračuna 109.011.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 1.100.000 — za skupne mestne potrebe v Ljubljani 10.861.000 Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna 2. člen V odloku (Uradni list SRS, št. 10/79) se 3. člen spremeni tako, da se glasi: Občina Ljubljana Moste-Polje odstopa mestu Ljubljana del proračunskih prihodkov, ki jih mesto na-podlagi dogovora z ljubljanskimi občinami združuje in razporeja s svojim proračunom za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Moste-Polje pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznit-vi zbirnih rtičunov odvaja v proračun mesta Ljubljana 9,52 °/o vseh prihodkov, razen prihodkov od taks, denarnih kazni in drugih prihodkov občine in jih nakazuje največ do zneska 10,861.000 din. 3. člen Splošni in posebni del proračuna je sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1979 se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi y Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 400-4/78-01 Ljubljana, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. Pregled in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 Vrsta Prihodki Plan din Glavni namen Razpored prihodkov Plan din Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka Prometni davek, davek na dohodek od premoženja in davbk od , premoženja Takse Prihodki po posebnih predpisih Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 58,060.000 55,002.000 3.110.000 2,000.000 2.800.000 02 03 04 07 08 09 10 11 12 16 17 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 46,167.690 Ljudska obramba 4,747.510 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 8,018.000 Negospodarske investicije 27,798.800 Kulturnoprosvetna dejavnost 455.000 Socialno skrbstvo 4,353.000 Zdravstveno varstvo 174.000 Komunalna dejavnost 4,690.000 Krajevne skupnosti 7,590.000 Prispevki proračunov drugim družbenopolitičnim skupnostim 10,861.000 Investicije v gospodarstvu 3,907.000 Tekoče proračunske rezerve in obveznosti prejšnjih let 1,100.000 Kredit, vezana in izločena sredstva: — rezervni sklad 1,110.000 "Skupaj 120,972.000 1672. Na podlagi 16. 23., 26 in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnbstih (Uradni list SRS, št. 39/74), ter 187. in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičpega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1980 1. člen Do sprejema proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 se bodo začasno, vendar najdalj do 31. marca 1980, financirale splošne proračunske potrebe in naloge občine, na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in njihove razporeditve, v skladu z določili odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 (Uradni list 'SRS, št. 10/79 in 25/79). 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna po načrtu iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 %> vseh sred- stev, razporejenih z odlokom o proračunu občine za leto 1979. 3. člen Določila tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 4. člen Bilančni pregled prihodkov in njihova razporeditev iz tega odloka je sestavni del proračuna občine za leto 1980. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pooblaščen da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje. 6. člen Odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St.' 400-14/78-01 ' * Ljubljana, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za I. trimesečje 1980 Vrsta prih. Prihodki Znesek din 1 Davek na dohodek in iz osebnega dohodka 14,515.000 2 Prometni davek, davek na dohodek od premoženja in davek od premoženja 13,750.500 3 Takse 777.500 5 Prihodki po posebnih predpisih 500.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 700.000 Skupaj 30,243.000 namen Razpored prihodkov Znesek din 01 Dejavnost organov družbenopo- litičnih skupnosti 11,542.000 02 Ljudska obramba 1,187.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- nizacij in društev 2,004.500 04 Negospodarske investicije 6,949.500 07 Kulturno prosvetna dejavnost 113.750 08 Socialno skrbstvo 1,088.250 09 Zdravstveno varstvo 43.500 10 Komunalna dejavnost 1,172.500 11 Krajevne skupnosti 1,897.500 12 Prispevki proračunom drugim družbenopolitičnim skupnostim 2,715.250 16 Investicije v gospodarstvu 976.750 17 Tekoče proračunske rezerve in obveznosti prejšnjih let 275.000 18 Krediti, vezana sredstva in izločena sredstva: — rezervni sklad 277.500 Skupaj 30,243.000 1673. Na podlagi 187. in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 6/76, 6/77, 4/78, 8/78 in 10/79) se v 4. členu — občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in občanov — stopnja »0,12*/<>« nadomesti s stopnjo »0,50 %>«. 2. člen 16. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje ob vsakem izplačilu po naslednjih davčnih stopnjah: stopnje •/o 1. Od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, i'evij ipd. in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd. in od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino 10 2. Od prodaje srečk in vplačil pri športni na- povedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov potujočih zabavišč • 20 3. Od provizij poslovnih agentov in poverje- nikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov, uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali z izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 4. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge ijn tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 26. člena zakona o davkih občanov 35 5. Ne glede na določila prve, druge, tretje in četrte točke se davek od dohodkov domače obrti plačuje po stopnji 5 Davek se ne plačuje: — od dohodkov občanov, doseženih s priložnosf-nim zbiranjem odpadnega materiala, — od dohodkov občanov, zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in pluženjem snega, — od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za izdelovanje sit in rešet. 3. člen V 19. členu odloka se stopnja davka iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega dohodka v višini »25 %« nadomesti s stopnjo »35 %«. 4. člen V drugem odstavku 20. člena odloka se stopnja davka od avtorskih pravic v višini »35 Vo« nadomesti s stopnjo »40 %>«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St. 422-1/78-01 Ljubljana, dne 27. decemb -a 1 )79. Predsednik Ski pščire oočine I.jubl ana Moste-Polje Mar, an P lošk dč 1. r. 1674. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 4. člena odloka o sprejetju regi laci; sko-zazidalnih osnov za območje zazidalnih oto':ov industrijske in servisne cone v Mostah MM 2/1, MM 2/2, MM 4, MP 1/1, MP 1/2, MP 6 (Glasni! , št. 10/03) ir 214 člena statuta občine Ljubljana Mcste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), je Izvršni svet Skupščine obline Ljubljana Moste-Polje nd 72. seji ene 11. di cem ara 1979 sprejel SKLEP o spremembah in dapolnitva i sk epa o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazi Jalne zasnove za gradnjo skladiščr ih o 'aratov Ii terti adc, Veletekstil in Papirografika v zazidalnem doku MI* 3 kare 1, z zazidalnim načrte m z i to obmačje (Glasnik, št. 10/69, Uradni list SRS, št. 16/76) 1. člen Člen 1. in 2. sklepa o sklae nosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo skladiščnih obratov Intertrade, Veletekstil in Papirografika v zazidalnem otoku MP 3 kare 1, z zazidalnim načrtom za to obme>čje, se spremenita tako. da se iz besedila obeh členov izvzame >Papirogiafika«. 2. člen Za 2. členom sklepa o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo skladiščnih obratov Intertrade, V iletekstil in I apirografika v zazidalnem otoku MP 3 kare i z zazidaln m načrtom za to območje, se dodata nova čl ona, ki glasita: »2.a čler Izvršni svet ugoU vlja'skla Inos; dolcumentacije za realizacijo zazidalne zasnove z i gradnjo skladiščne in upravne hale Papirografika v zazidalnem otoku MP 3/1-Papirograiika, z 'zazidalnim n ičrtcm za območje zazidalnih otokov MM 1/1, MM 2/1, MM 4, MP 1/1, MP 1/2, MP 3 (Glasnik, št. 10/39). 2.b člen Dokumentaci a za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka MP 3/1 Papirografika, ki jo je pod šifro projekta 2512/78 izd -lal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem, je sestavni del tega sklepa«. 3. člen Ta sklep začne veljati osm dar po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 12. decemb -a 1979. Predsednik Iz-TŠncga sveta Skl pščine občine I.jubl ana Moste-Polje Jo; e Kavčič 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 1675. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 79. in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 25, seji zbora združenega dela in 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1979 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana šiška za I. trimesečje 1980 1. člen Do sprejetega občinskega proračuna za leto 1980 se bodo potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1980 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev, določenih v proračunu za leto 1979. 2 J člen Prihodki, ki bodo doseženi v letu 1980 in njihov razpored po 1. členu tega odloka bodo sestavni del prihodkov in njihovega razporeda v občinskem proračunu za leto 1980. ,3. člen Določila odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1979 se bodo smiselno uporabljala' tudi v prvem trimesečju leta 1980. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1980. 5. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1980. St. 1-402-030/79 Ljubljana, dne 24. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1676. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 10/76, 31/76 in 8/78), 2. in 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, St 2/78), je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 25. seji zbora združenega dela in na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24, decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov 1. člen V 4. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/77, 8/78, 29/78, 10/79) se stopnja »0,12 odstotkov« nadomesti s stopnjo »0,50 odstotkov«. 2. člen 17. člen odloka se spremeni in glasi: »Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posameznega kosmatega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo: Stopma 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno ter od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino . 10 2. od prodaje srečk in vplačil pri športni na- povedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih Poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov potujočih zabavišč 20 3. od provizij poslovnih agentov in poverje- nikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti * 30 4. o» dohodkov oseb, ki priložnostno opravlja- jo storitve za organizacije združenega dela, državne in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi p delu, sklenjenih v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke: od dohodkov, doseženih jpo tretji točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 35 Ne glede na določbe prejšnjih točk se: — davek plačuje od dohodkov domače obrti po stopnji 15 odstotkov, — davek se ne plačuje od dohodkov občanov, doseženih s priložnostnim zbiranjem odpadnega materiala, — davek se ne plačuje' od dohodkov občanov, zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela ali pluženje snega, — davek se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela, in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za izdelovanje sit in rešet. 3. člen V 20. členu odloka se stopnja iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega dohodka v višini »25 odstotkov« nadomesti s stopnjo »35 odstotkov«. 4. člen V drugem stavku 21. člena odloka se stopnja v višini »35 odstotkov« nadomesti s stopnjo »40 odstotkov«. 5. člen Doda se novi 23 a člen, ki se glasi: »Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi °d dohodkov doseženih s prodajo premičnin, katerih Prometna vrednost znaša več kot 50.000 din. Davek se plača ne glede na to ali so premičnine Prodane v nespremenjenem ali spremenjenem stanju, Po plača pa so, če so pretekla 3 leta od dneva pridobitve premičnin. i. člen Normativno pravna komisij i je pooblaščena za za izdajo prečiščenega bisedila odloke. ’. člen Ta odlok začne veljali osmi d m po objavi v Uradnem listu SRS, upe rabi a pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 1-422-024/79 Ljubljana, dne ‘ 4. d cembra .979. Predsednik Skupščine občine Ljubi ana Šiška Franc Dej;.k 1. r. 1677. Na podlagi 1. člena -.akona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73. 36/75, 58/75 7/77 in 61/78), 2. in 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitični i skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 19(. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SftS, št. 2/78 je Skup ;čina občine Ljubljana Šiška na 25. seji zb o a združenega dela in 22. seji zbora krajevnih skumos i dne 24. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebne n občinskem davku od prometa proizvodi v in od plač 1 za storitve 3 . člen V odloku o posebne m občim kem davku od prometa proizvodov in od zlačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72, 7-83/73, 45-1028/73, 8-304/75, 29-1554/75, 5-216/76, 17-784/' 6, 1-26/78, 4-274/78 in 20-1681/ 78), ki ga je Skupščina občine Lj ubij? na Šiška z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 1-53/75) sprejela kot svoj odlok, se v tarifni števil ti 2 — alkoholne pijače, izvršijo naslednje premem! e: — v točki 1. se pri i enečem vinu znesek »4 dinarje« nadomesti z zneskom »5. dinarjev«; — v točki 2. se pri >ivu stopnja »SO0/«« nadomesti s stopnjo »35 %>« in pri drugih e Ikoholnih pijačah se stopnja »45 %>« nadomes i s stopnjo » >0 %>«; — v točki 3. se pri alkoholnih p jačah vseh vrst proizvedenih z manj kot 50°/« iz domačih surovin, računano po vrednosti, sto m j a »50 %>« nadomesti s stopnjo »70 %>«. :. člen ‘ Normativno-pravna komisija se oooblasti za. izdajo prečiščene *a besed la odlok;! o posebnem občinskem davku od promet i proizvodov in od plačil za storitve. 3. člen Ta odlok začne velja i osmi d m po objavi v Uradnem listu SRS, uporablj: pa se or 1. aprila 1980 dalje. St. 1-421-06/79 Ljubljana, dne 24. d icembra 1979. Prt dsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dej ik 1. r. 1678. Na podlagi 2. in 9. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesenih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 31/76) in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SRS, št. 6/76) ter na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in na podlagi ugotovitvenih sklepov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 25. seji zbora združenega dela in 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1979 sprejela ODLOK o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti občine Ljubljana Šiška v letu 1980 1. člen Delavci v združenem delu, delavci, zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in sc jim dohodek ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso podpisali dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980: za skupnost otroškega varstva za skupnost vzgoje in izobraževanja za kulturno skupnost za skupnost socialnega skrbstva za telesnokulturno skupnost za zdravstveno skupnost za skupnost zaposlovanja plačujejo prispevke za financiranje družbenih dejavnosti po določbah tega odloka. 2. člen Delavci v združenem delu, občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti, delavci zaposleni pri občanih in civilno-prav-nih osebah, plačujejo prispevek iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti v letu 1980. 1: otroško varstvo 3,44 — za> financiranje občinskega programa po prispevni stopnji ' 1,37 — za financirapjc republiškega programa po prispevni stopnji * 2.07, 2. izobnaževanje 4,54 — za financiranje osnovnega izobraževanja 3,36 — za financiranje republiškega programa 1,18 3. kultura 1,26 — za financiranje občinskega in ljubljanskega programa 0-75 — za financiranje republiškega programa 0,51 4. telesna kultura 0.59 — za financiranje občinskega programa 0,54 — za financiranje republiškega programa 0.05 5. socialno skrbstvo 0,72 6. zdravstveno varstvo 7,23 3. člen Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevek iz sredstev dohodka po osnovi osebnega dohodka za financiranje: 1. programa za zaposlovanje po prispevni stopnji 0,22 2. za zdravstveno varstvo za nesreče pri delu po prispevni stopnji 1,55 Za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnosti s samostojnim delom in sc za njih ne ugotavlja osebni dohodek, se plačuje prispevek za zdravstveno varstvo na podlagi sklepa o osnovah in višini prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva, ki ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti za leto 1980. 4. člen Prispevne stopnje iz 2. in 3. člena tega odloka se uporabljajo od 1. januarja 1980. St. 1-402-028/79 Ljubljana, dno 24. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1679. Na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom'(Uradni list SRS, št. 2/76) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine "Ljubljana Šiška na 25. seji zbora združenega dela in 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Šiška za leto 1979 1. člen , V odloku o financiranju temeljnih nalog programov varstva pred požarom v občini Ljubljana Šiška za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) se naziv odloka spremeni tako, da se pravilno glasi: O D I, O K o spremembi odloka o prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Šiška za leto 1979 in leto 1980 2. člen Sesti Člen odloka se spremeni tako, da se pravilno glasi: Ta sprememba odloka se uporablja od 1. januarja 1980. Št. 1-402-029/79 Ljubljana, dne 24. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1680. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 25. seji zbora združenega dela in na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana šiška za leto 1980 1. člen V odloku o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Šiška za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78), ki ga je sprejela Skupščina občine Ljubljana Šiška, se zadnji stavek 1. člena spremeni in glasi: Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabljala za uresničitev sprejetih programov kolektivnih komunalnih storitev, ki jih je sprejela skupščina komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška za leto 1980. 2. člen Prvi odstavek 2. člena se spremeni in glasi: »Prispevek po tem odloku plačujejo v 1. členu navedeni zavezanci, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Ljubljana šiška za leto 1980.« 3. člen 4. člen se spremeni in glasi: • »Prispevna stopnja iz 2. člena tega odloka se uporablja od 1. januarja 1980.« St. 1-420-021/79 Ljubljana, dne 24. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1681. Na podlagi 2. odstavka 5. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) in v skladu s 190. členom statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 25. seji zbora združenega dela in 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1979 sprejela ODLOK 0 določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev temeljnih organizacij združenega dela v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Šiška 1 1. člen zerv gospodarstva, združujejo v sklad 2 °/o (dva odstotka) od dela čistega dohodka, ki je razporejen v sklade temeljnih organizacij po zaključnem računu za prejšnje leto. Za izračun dela sredstev rezerv, ki sc združujejo v sklad, se uporablja metodologija, ki jo predpiše Republiški sekretariat za finance. 2. člen Sredstva rezerv, ki se združujejo v višini, določeni v prvem členu, se zmanjšajo za del sredstev rezerv, ki so jih temeljne organizacije namenile v tekočem letu za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij. Znesek sredstev rezerv, ki se združujejo v ta sklad, ne more biti večji od 20 %> celotnega sklada rezerv temeljnih organizacij obračunanega po zaključnem računu za prejšnje leto. Sredstva rezerv ne združujejo temeljne organizacije, katerih sredstva rezerv ne dosegajo povprečnega enomesečnega osebnega dohodka, določenega s samoupravnim sporazumom in obračunanega po zaključnem računu za preteklo leto skladno z določili zakona o sredstvih rezerv. 3. člen Temeljne organizacije združenega dela, ki združujejo sredstva rezerv v sklad skupnih rezerv na podlagi določil 1. in 2. člena tega odloka, pridobijo enake pravice iz združevanja kot so le-te določene v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Šiška. 4. člen Ta^ odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-402-031/79 Ljubljana, dne 24. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1682. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter' 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979 1. člen Prvi odstavek 2. člena odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 10/79) se spremeni in dopolni ter v celoti glasi: din Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 174,518.000 in se razporedijo — v posebnem delu proračuna občinske potrebe „ 159,881.000 — za skupne potrebe mesta Ljubljane 15,637.000 2. člen Drugi odstavdk 3. člena se spremeni in se glasi: občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta 9,66 "/n od vseh prihodkov, razen od takse, denarnih kazni in drugih prihodkov. 3. člen Spremenjena in dopolnjena bilanca prihodkov in razporeda prihodkov občinskega proračuna za leto 1979 je sestavni del toga odloka. Spremenjen in dopolnjen predlog prihodkov in razpored prihodkov proračuna za leto 1979 se objavi v Uradnem listu SR Slovenije skupno in istočasno s tem odlokom. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1979. St. 400-18/79 Ljubljana, dne 5. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r , Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna Vrste prih. Prihodki Štev. Skupaj slav. Razpored prihodkov Skupaj namena 1 Davki od osebnega dohodka in na dohodek t 102,700.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 59,170.000 3 Takse 4,670.000 5 Prihodki po posebnih predpisih — denarne kazni 3,629.000 6 Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki 4.349.000 174,518.000 Skupaj: 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 64,511.570 02 Ljudska obramba 5,910.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 8,945.910 04 Negospodarske investicije 42.556.350 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 950.000 08 Socialno skrbstvo 9,185.000 09 Zdravstveno varstvo 53.000 10 Komunalna dejavnost 9,409.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 10,431.000 12 Prispevek proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti 15,637.000 16 Intervencije v gospodarstvu 4,655.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 685.370 18 Krediti, vezana in izločena sredstva ■ 1.588.800 Skupaj: 174,518.000 1683. Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela O I) L O K o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1980 1. člen Dokler- ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 se bodo začasno, vendar najdlje tri mesece, financirale proračunske potrebe, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov skladno z določili proračuna za leto 1979. 2. člen Trimesečni načrt izdatkov ne sme presegati ene četrtine izdatkov proračuna občine za leto 1979. 3. člen Dohodki in izdatki, doseženi oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov In izdatkov občinskega proračuna za leto 1980. Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezerve občine Ljubljana Vič-Rudnik. Posojilo mora biti vrnjeno do 31. oktobra 1980 4. člen Tu odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati od 1. januarja 1980. St. 400-19/79 Ljubljana, dne 26. decembre 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1684. Na podlagi 175. člena statuta občino Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14-333/74, 5-220/75, 29-1558/75, 6-278/76, 5-206/77, 3-164/78, 9-642/78 in 11-576/79) se v 5. členu stopnja »0.12 "V nadomesti s stopnjo »0,50 0/e«. 2. člen 15. člen odloka o davkih občanov se spremeni in dopolni tako, da se v celeti glasi: »Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega, posameznega kosmatega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo: stopnja 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd. in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd. in od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino 10 2. od prodaje srečk in vplačil pri športni na- povedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih Poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov potujočih zabavišč 20 3. od provizij poslovnih agentov in poverjeni- kov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali' z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in Od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 ■ 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke Iz prve, druge in tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 35 Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega Člena se občinski davek od dohodkov domače obrti Plačuje po stopnji 5 Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se ne plačuje: — od dohodkov občanov, doseženih s priložnost-aim zbiranjem odpadnega materiala, — od dohodkov občanov, zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka orga-hizacij združenega dela ali od dohodkov, doseženih s Pluženjem snega, — od dohodkov, doseženih z izdelki domače .obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih žobo-trebcev in špil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodja, obodov za izdelovanje sit in rešet ter čipk.« 3. člen V 22. členu odloka o davkih občanov se stopnja *25 %« nadomesti s stopnjo »35 %«. 4. člen V 24. členu odloka, o davkih občanov se stopnja »35 "-o« nadomesti s stopnjo »40 "A" 5. člen Ta odltik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1-. januarja 1980 dalje. St. 422-240/79 ( Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič I. r. 1685. Na podlagi 86. člena zakona o svobodni menjavi dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 2. in 9. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do'1980 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 31/76), 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SRS, št. 6/76) in na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik , ' 1. člen Delavci v združenem delu, delavci, zaposleni pri« občanih in civilno-pravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim, dohodek ugotavlja ter'niso podpisali aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljnih planih družbenih dejavnosti za leta 1976 do 1980 1. za skupnost otroškega varstva, 2. za skupnost vzgoje in izobraževanja, ■3. za kulturno skupnost, 4. za skupnost socialnega skrbstva, 5. za telesnokultumo skupnost, 6. za zdravstveno skupnost, 7. za skupnost zaposlovanja, 8. za pokojninsko-invalidsko zavarovanje, plačujejo prispevke za financiranje družbenih dejavnosti po določbah tega odloka. 2. člen Delavci v združenem delu, delavci, zaposleni pri občanih in civilno-pravnih osebah, plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti: 1. Za otroško varstvo — Zvezo skupnosti otroškega varstva SRS 2,07 — Občinsko skupnost otroškega varstva 1,37 2. Za program osnovnega izobraževanja, solidarnosti in skupnih nalog po stopnji 4,54 3. Za kulturno dejavnost po stopnji 1,20 4. Za telesnokulturno dejavnost po stopnji 0,59 5. Za socialno skrbstveno dejavnost po stopnji 0,72 6. Za zdravstveno varstvo po stopnji 7,23 7. Za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja po stopnji 10,90 Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke po prejšnjem odstavku, razen prispevka za zdravstveno varstvo in pokojnin-sko-invalidsko zavarovanje. 3. člen Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke iz sredstev dohodka za financiranje: — zdravstvenega varstva po stopnji 1,55 — za zaposlovanje po stopnji 0,22 4. člen Prispevki iz 2. čWa, razen prispevka za zdravstveno varstvo in pokojninsko-invalidsko zavarovanje, se za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih, obračunavajo in plačujejo po pavšalnih mesečnih osnovah. Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka ^ tega člena znaša 30 “/o poprečnega enomesečnega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji iz preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-»v*™ lisfcr 3RS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalj» St. 420-15/79 Ljubija«?., ime 26. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1686. Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udelžencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združcne.r:h dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela O D LO K o družbeni skrbi za udeležence naro:'reas:' 'ne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim ta ni zagotovljena po drugih zakonitih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vsto- pili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943; ' 2. udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobdilni boj do 15. 5: 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leta starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 jn ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko 'Šibo 5 izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 6. borci za severno mejo v letih 1913—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina, 2. občasna priznavalnina, _ ' 3. enkratna družbena pomoč, 4. pomoč za šolanje otrok, 5. pomoč za zdravljenje, 8. zdravstveno varstvo, 7. tovariška pomoč, 8. pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj. 5. člen Pravico, do stalne priznavalnine tega odloka imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupn1 mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske čiane, ki so pridobitno nezmožni po predpi- I • I St. 38 — 28. XII 1979 URADNI UST SRS • Stran 2085 » sih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne preseva na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z.a tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek). Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o po-pojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pra-'viei do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči, po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 odstotkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsako-kratkem mejnem znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospo-' dinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. O višini stalne priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV' občinske skupščine, ki jo imenuje občinska skupščina. 7. člen Prnvicb do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz ]R. člena tega odloka imajo tudi družinski člani pad-kh ali umrlih borcev iti aktivistov NOV iz 3. člena 'togo odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih 0 pokojninskem in ivalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo pogoje iz tega odloka. 8. člen Stalna priznavalnina se lahko izjemno podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne, če so bili najmanj od i. julija 1944 neprekinjeno do 15. maja 1945 v oboroženih enotah narodnoosvobodilne vojne, člani komiteja KP ali najmanj rajonskih odborov OF, če 1 himajo lastnih dohodkov. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz prejš-hjega odstavka tega člena se ne glede na skupni dohodek družine lahko podeli priznavalnina do višine Vsakokratnega mejnega ‘zneska 9. člen Pri določanju višine stalne priznavalnine tem upravičencem se bodo upoštevali razen socialno ekonomskih okoliščin iz drugega odstavka 6. člena tega odloka zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov-orebni pvir;...v narodnoosvobodilnem gibanju 10. člen uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši), imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na dr,rti podlagi. 11. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po dd sedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino aii stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska oziroma 80 odstotkov tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. 12. člen V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, jo le-ta lahko izjemoma zadrži v enakem znesku tudi v naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju, v katerem živi. 13. člen Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade. Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska in če se uspešno šolajo. Pomoč za šolanje se J^hko podeli: — za učence osnovnih šol do višine 40 odstotkov, -— za dijake srednjih in poklicnih š'ol do GO odstotkov, — za študente-višjih- ali visokih šol do 75 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska. _ A A Upravičencem, ki so samohranilci družine, sq pomoč za šolanje otrok lahKo zviša za 20 odstotkov nad merili iz prejšnjega odstavka. 14. člen če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5., 8., 12. in 13. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. . Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici j, in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med ‘letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni. 15. čle i Naj višja stalna priznaval lina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska. 16. čle i Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narndnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo najmanj od 1. 1. 1945 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če je le-ta potrebna. Izjemoma se lahko podeli pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celot ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne. . Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici: — udeležencem narodnoc svobodilne vojne, ki se preživljajo same z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek rači na za hotelske storitve; — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnen gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se lahko plača polni znesek račvna za hotelske storitve; — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnen gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se lahko plača 50 odstotkov zne ka za hotelske storitve; — vsem dru ;im apravičer cem se lahko plača znesek računa za hoteli ke storit 'e v višini 25 odstotkov ne glede na dohodek. 17. čle i Udeležencem narodnoosv >bod-lne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1911—1518, staršem in vdovam padlih udeležencev naro Inoosvobodilne vojne se lahko podeli denarna pomoč :a 10-dnrvno preventivo ali okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni. 1. Udeležen cm narodnoc svobodilne vojne, ki se preživljajo same z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske s oritve preventive ali okrevanja plača ves znesek. , 2. Upravičencem katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospexlinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se za hotelske storitve ''preventi/e ell okrevanja lahko plača ves znesek. 3. Upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov v; akokratn 3ga mejnega zneska se lahko za hotelske storitve preventive ali okrevanja plača 50 odstotkov zneska računa. Izjemne primere obravnava komisija individualno. 18. čle i Občasna priznavalnina al enkratna družbena pomoč se po tem odloku lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vo. ne in dr igih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zarad drvgih podo mih okoliščin. Občasna priznavalnina al enkratna družbena pomoč znaša največ 120 odstotke v vsakokratnega mejne- ga zneska. Podeljevanje občasne priznavalnine ali enkratne družbene pomoči po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. V izjemnih težavah upravičenca je občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč lahko tudi višja. Enkratna družbena pomoč se izjemno lahko podeli tudi drugim sodelavcem v narodnoosvobodilni vojni. 19. člen Če upravičencem do priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih upokojencev, po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane od dohodka 50 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se lahko podeli priznavalnina za osebne potrebe v višini razlike med 50 odstotkov mejnega zneska in ostankom dohodka. 20. člen Krajevnim organizacijam zveze borcev NOV se lahko namensko podeli denarno pomoč za organizacijo tovariške pomoči bolnim in osamelim borcem. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z organizacijo ZZB NOV občine. 21. člen Komisija, za zadeve borceV NOV skupno z občinskim odborom ZZB NOV in samoupravno interesno stanovanjsko skupnostjo občine rešuje nerešene stanovanjske probleme borcev NOV, vojaških vojnih invalidov in njihovih zakoncev. Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami v družbeni lastnini, ki jih izpraznijo borci NOV ali njihovi družinski člani, tudi v primeru smrti ali drugega načina izpraznitve stanovanjske enote. 22. člen Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB" NOV Ljubljana Vič-Rudnik, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov po prosti presoji z večino glasov. Komisija lahko odloča tudi. na lastno pobudo. 23. člen Zoper upravno odločbo, ki jo izda upravni organ za zadeve borcev NOV in. vojaške invalide Skupščino občine Ljubljani Vič-Rudnik na osnovi sklepa komisije za zadeve borcev NOV in vojaške invalide je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 24. člen Komisija za zadeve borcev NOV je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik 25. člen Upravno-administrativna opravila za komisijo za zadeve borcev NOV opravlja pristojna služba za varstvo borcev NOV občine Ljubljana Vič-Rudnik. 26. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvo- bodil ne vojne vin drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 7 z dne 31. 3 19781 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 59/B-763/79 Ljubljana, dne 5. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1687. Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 175. člena statuta ob-čihe Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina pbčine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne n. decembra 1979 sprejela o n i.o k o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Organizacije združenega dela. ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske Pridelke na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik in kmetijske pridelke pridelane na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik brez ustreznih kooperacijskih pogodb s pridelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva. 2. člen Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu. Prispevek znaša: — za teleta 20 "/o, — za goveda in prašiče in konje 15 — za ostale kmetijske pridelke, za katere zadruga sklepa kooperacijske pogodbe 20°/*. 3. člen Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno sporočilo Samoupravni interesni skupnosti za razvoj kmetijstva Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Iz poročila mora biti razvidna vrsta, količina, teža in skupna vrednost odkupljenih pridelkov in naslov proizvajalca oziroma prodajalca. Prijavo iz prvega odstavka tega člena je treba v istem roku predložiti skupnosti za razvoj kmetijstva občine Ljubljana Vič-Rudnik. Prijavo vloži prodajalec oziroma proizvajalec. 4. člen Kupec je dolžan nakazati prispevek Samoupravni interesni skupnosti za razvoj kmetijstva na območju , občine Ljubljana Vič-Rudnik v roku 30 dni od nakupa kmetijskih pridelkov. Zbrana sredstvi iz naslova navedenega prispevka so .strogo namenska in 1 e smejo rabit izključno'za pospeševanje kmetijstva. 5. člen Poslovne prostore (odkupne postaje-prevzemna mesta) so dolžni kupci irijaviti v roku 30 dni od uveljavitve tega odloki upravnemu organu občine Ljubljana Vič-Rudnik, pnst ijncmu za kmetijstvo. Kupci so dolžn pri. a v iti organu z 1. odstavka tega člena tudi vsako prememt o sedeža poslovnega prostora, odkupne postaie ali prevzemnega mesta najpozneje 15 dni pred na Tankom te sp remembe. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega ->dlol a opravljajo pristojni inšpekcijski orga ri. 7. člen Za kršitve dolečb t :ga odloka se uporabljajo določbe 64, do *68' čleia z ikona o blagovnem prometu. 8. člen , Ta odlok ž ične volj iti osmi, c an j o objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-12/79 Ljubljana, dne 5. decembra 1979. Predsednik Skup.ičine občine Ljubljana Vič-Ruciu . Vili Belič 1. r. 1688. Na podlagi 174. in 96. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Urad li list SRS, št. 2/73) in 84. člena družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 19 79) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ni seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnost, in Ifužbenonolitičnega zbora dne 5. decembra 1979 sp rej e a • SKLEP o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije za spremljanje uresničev inja družbenega dogovora o oblikovanju in izvaj mju kadpovske politike na območju 1 ubljansk h občin 1. člen Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ustanavlja komisijo za spremlj inje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljan kih občin (v nadaljevanju besedila: družbeni dogovor). 2. člen *■ Komisija ima 15 čl; nov. V komisijo delegirajo: ■— Organizacije zdr rženega dela, 8 delegatov, — SIS za zaposlov in j e Lju rljana Vič-Rudnik, 1 delegata, — SIS za izobraževanje Lju oljarn Vič-Rudnik, 1 delegata, — OK SZDL l jubi ana Vič-Rudnik, 1 delegata, — OS ZSS Ljubija ra Vič-Rudni i, i delegata. — OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, 1 delegata, — OO ZZB NOV Ljubljana VičrRuclnik, 1 delegata, — OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. 1 delegata. Predsednika in namestnika predsednika komisije imenuje Skupščina' občine Ljubljana Vič-Rudnik izmed delegiranih članov, na predlog komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine obline Ljubljana Vič-Rudnik. 3. člen Naloge komisije so: 1. spremljanje uresničevanja družbenega dogovora 'o kadrovski politiki. 2. zagotavljanje enotnega izvajanja družbenega dogovora na območju ljubljanskih občin š tem, da: — spremlja uresničevanje medsebojnih obveznosti in odgovornosti udeležencev, ki izhajajo iz družbenega dogovora; — ugotavlja morebitne kršitve družbenega dogovora in ukrepa po določilih družbenega dogovora; — najmanj enkrat letno poroča skupščini občine o izvajanju družbenega dogovora; — daje pojasnila in obrazložitve v zvezi z uporabo določil družbenega dogovora; — daje pobudo za dopolnitev ali spremembo družbenega dogovora in opravlja vse naloge v zvezi z dopolnitvami in spremembami. Komisija se pri svojem delu povezuje z družbenopolitičnimi organizacijami in društvom kadrovskih delavcev občine Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen rnis'ja lahko imenuje delovna telesa. 5. člen Komisija sprejme poslovnik, s katerim opredeli ue-lovna področja komisije, delovnih teles in ostale zadeve, ki so potrebne za delo komisije. 6. člen Kadrovska služba Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik opravlja strokovno-tchnična opravila za potrebe komisije. 7. člen Ta sklep začne veljati z dnem, ko ga sprejme Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik in sc objavi v. Uradnem listu SRS. St. 016-4/79 Ljubljana, dne 5. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. LOGATEC 1689. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o sta narinah (Uradni list SRS, št. 50-329/72) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12 decembra 1979 sprejela ODLOK o najvi.šjih stanarinah v občini Logatec 1. člen S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Logatec. 2. člen Najvišje stanarine za december 1979 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v septembru 1979, povečane za 38 °/o, in najvi.šje stanarine za leto 1980 ne smejo presegati stanarin, ki jih bodo imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979, povečane za 38 %>. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišji stanarini v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 15/75), odlok o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 27/75) in odlok o spremembi odloka o najvišji stanarini v občin1 Logatec (Uradni list SRS, št. 4/76). 4. člen * Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-23/79 Logatec, dne 12. decembra 1979.' Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1690. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Logatec za leto 1979 v 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Logatec za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 11/79) tako, da se glasi: — lastni prihodki proračuna občine din Logatec za leto 1979 znašajo 19,297.000 — prenesena sredstva iz leta 1978 2,203.000 Skupaj prihodki 21,500.000 — razporejeni prihodki 21,070.000 — obvezna rezervna sredstva občine 430.000 Skupaj razporejeni prihodki 21,500.000 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Pregled in razporeditev prihodkov proračuna občine Logatec za leto 1979 Zap. St. Vrsta prihodka Znesek din Glavni namen Razpored prihodkov Znegek din 1. Davki iz osebnega dohodka in 01 Državni organi 13.340.241 na dohodek 7.755.000 02 Ljudska obramba 2.270.000 2. Prometni davek, davek od 03 Dejavnost DPO 1.671.595 premoženja in na dohodek od 04 Negospodarske investicije 1.808.164 premoženja 9.732.000 08 Socialno skrbstvo 883.000 3. Takse 930.000 09 . Zdravstveno varstvo 10.000 4. Prihodki po posebnih predpisih 300.00 10 Komunalna dejavnost 38.000 5. Prihodki upravnih organov ir 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 815.000 drugi prihodki 580.000 16 Intervencije v gospodarstvu 234.000 6. Prenesena sredstva 2.203.000 18 Vezana in izločena sredstva 430.000 Skupaj prihodki 21.500.000 Skupaj odhodki 21.500.000 1691. 1692. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) 30. in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1979 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Logatec v letu 1980 • Na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1979 sprejela ODLOK o umetnem osemenjevanju krav in telic in prirodnem pripustu svinj 1. člen Do sprejetja proračuna občine Logatec za leto 1980 sc bodo začasno financirale proračunske potrebe, za katere se zagotavlja sredstva v občinskem proračunu, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih Prihodkov za leto 1979. Začasno financiranje proračunskih potreb velja Prvo trimesečje leta 1980. 2. člen Trimesečni načrt odhodkov v letu 1980 ne sme presegati 25 % odhodkov proračuna občine za leto 1979. 3. člen Prihodki in odhodki, realizirani na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za leto 1980. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Logatec je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov proračuna najame kratkoročno posojilo iz sredstev rezerv občine Logatec. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-22/79 Logatec, dne 12. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1. člen S tem odlokom se ureja posamezna vprašanja iz področja uresničevanja ciljev smotrnega izkoriščanja osnovne črede živali' upoštevajoč naravne in gospodarske razmere v hribovitih in ostalih krajih v občini Logatec, realizacije sprejetih selekcijskih programov, izvajanje najvažnejših rejskih ukrepov in preprečevanje nenačrtnega parjenja v sorodstvu in vprašanja zagotavljanja enotne cene oplojevanja živali na območju občine Logatec. 2. člen Na celotnem območju občine Logatec se oplojevanje govejih plemenic opravlja z umetnih osemenjevanjem, oplojevanje svinj pa z naravnim pripustom. 3. člen Ob vsaki osemenitvi goveda ali pripustu svinj izda osemenjevalec oziroma rejec plemenjaka potrdilo, ki mora vsebovati podatke o datumu osemenitve ali pripustitve, ime in evidenčno številko plemenjaka tet druge podatke, ki so pomembni za ugotavljanje in spremljanje plemenske vrednosti in plodnosti živali ženskega spola, ki se oplojujejo in njihovega potomstva. 4. člen Za oplojevanje se smejo usposabljati le ocenjeni odbrani plemenjaki s preverjenim rodovnikom. 5. Člen Ocenjevanje, odbira in priznavanje plemenjakov se izvaja enkrat letno. Ocenjevanje in priznavanje plemenjakov opravlja komisija. Komisijo za ocenjevanje, odbiro in priznavanje plemenjakov za pripust imenuje občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. 6. člen Učna umetnega osemenjevanja in naravnega pripusta se določj vsako leto posebej. Cena sc določa na osnovi cene osemenjevanja organizacije, ki opravlja umetno osemenjevanje, potrdi pa jo izvršni odbor skupnosti za pospeševanje kmetijstva, evidentira pa občinski upravni organ pristojen za cene. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 12/67). 8. člen . Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 0'10^24/79 Logatec, dne 12. decembra 1979. ■ Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1693. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8 78) in 164, člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS št. 3/78), je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na svoji 39. seji dne 21. novembra 1979 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi območij urbanističnega reda občine Logatec, ki so predvidena za gradnjo počitniških hišic i Javno sc" razgrne osnutek območij urbanističnega reda občine Logatec, ki so predvidena za gradnjo počitniških hišic, ki ga je izdelala delovna organizacija »Gradnik« Logatec. II Osnutek območij urbanističnega reda bo javno razgrnjen na' Oddelku za urbanizem in gradbeništvo Skupščine občine Logatec in v krajevnih skupnostih Tabor, Naklo, Rovte in Trate. III V krajevnih skupnostih Tabor, Naklo, Rovte in Trate, v katerih so'območja urbanističnega reda, ki so predvidena ža gradnjo počitniških hišic, se izvede javna obravnava o teh območjih. K osnutku območij urbanističnega reda občine Logatec, ki so predvidena za gradnjo počitniških hišic lahko dajo pripombe temeljne samoupravne organizacije, skupnosti, organi, delovni ljudje in občani v roku. 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-8/79 • Logatec, dne 6. decembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Peter Petkovšek, inž. 1. r. 1694. Na podlagi 16. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 21. novembra 1979 sprejel ODREDBO o označitvi poslovnih prostorov oziroma poslovnih sedežev in motornih vozil v občini Logatec L člen S to odredbo se ureja področje ustrezne označitve poslovnih prostorov oziroma poslovnih sedežev in motornih vozil v občini Logatec. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Logatec določa, da morajo biti poslovni prostori oziroma poslovni sedeži in motorna vozila, ki so namenjena opravljanju redne obrtne dejavnosti in dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic z dnem začetka obratovanja po pridobitvi obrtnega dovoljenja, ustrezno označeni 3. včlen Delovni prostor oziroma poslovni sedež, prodajna mesta, zasebna in kmečka gospodinjstva, ki sprejemajo na prenočišče in hrano goste in sprejemnice naročil samostojnega obrtniku, je potrebno označiti z napisno tablo, ki mora biti označena z: — firmo oz. dejavnostjo pod katero posluje, — priimkom in imenom samostojnega obrtnika, — poslovnim sedežem ali poslovnim prostorom. 4. člen Napisana tabla mora biti pritrjena na vidno mesto pred oziroma nad vhodom v poslovalnico, lahko pa stoji tudi <^b cesti in nakazuje vhod v poslovalnico, sprejemni prostor oziroma prodajno mesto in riora biti primerno vzdrževana. 5. člen Najmanjša velikost napisane takle mora biti 50 cm X 30 cm Najmanjša velikost črk s katerimi je označena firma oziroma dejavnost obrtnika mora biti 5 cm. Črke, s katerimi je označen priimek in ime samostojnega obrtnika ter poslovni sedež, poslovni prostor. prodajno mesto oziroma delovišče, morajo meriti najmanj 3 cm. 6. člen Motorno vozilo mora biti označeno na vratih avtomobila z: — dejavnostjo pod katero posluje, — priimkom in imenom samostojnega obrtnika, — stalnim bivališčem. 7. člen Najmanjša velikost črk pri označbi dejavnosti na motornem vozilu mora bili 5 cm Črke. s katerimi je označen priimek in ime ter naslov samostojnega obrtnika, morajo biti1 velikosti najmanj 3 cm. V 8. člen Samostojni obrtniki morajo prilagoditi označitev" poslovnih prostorov oziroma poslovnih sedežev ter l motornih vozil v roku 6 mesecev po objavi te odredbe v Uradnem listu SRS. 9. člen Za nadzor in ukrepanje sktbijo pristojne inšpekcijske službe v skladu s to odredbo. 10. člen Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor opravlja redno obrtno dejavnost ali dejavnost kot postranski poklic in nima v skladu s to odredbo označenega' poslovnega prostora, poslovnega sedeža oziroma motdrnega vozila, 2. kdor ni označil poslovnega prostora v skladu z 8- členom te odredbe, 3. kdor opravlja v okviru obratovalnice dejavnosti, ki niso registrirane, oziroma navedeno v dovoljenju in označene v skladu s to odredbo. 11. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-6/79 Logatec, dne 6. decembra 19. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Peter Petkovšek, inž. 1. r. MOZIRJE 1695. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 8/78) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. *^77, 1/78, 5/78 in 12/79) se v zadnjem odstavku 18. _ vstavi za besedo delo naslednje besedilo: plu-1en{e snega, storitve krajevnim skupnostim in drugim družbenim organizacijam ter prevozi šoloobveznih °trok v šolo in nazaj. 2. člen Ta odlok prične veljati 1. januarja 1980. ■St. 010-13/79-6/1 Mozirje, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 1696. SKLEP o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta Mozirje , I Osnutek urbanističnega načrta Mozirje, ki ga je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje pod št. 14/79 v septembru 1979, se javno razgrne v uradnih prostorih Oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje in krajevne skupnosti Mozirje. \ II Osnutek urbanističnega načrta Mozirje je na vpogled 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije. V tem času lahko k osnutku podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in organi. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-5/79 Mozirje, dne 10. decembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Anton Vrhovnik 1. r. SEVNICA 1697. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na svoji seji dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1979 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Sevnica za lete 1979 (Uradni list SRS, št. 11/79) se spremeni tako, de se glasi: (Mn Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 39,071.513.06 Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 39,020.513,00 — za razporeditev v tekočo praračun- sko rezervo 51.00»,«• 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1979 dalje St. 400-4/79-1 Sevnica, dne 26. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. Pregled prihodkov in ouhodkov po spremembi proračuna občine Sevnica za leto 1979 Vrsta Prihodki Prvotni plan Plan po sprem. Štev. glav. Razpored odhodkov namem Prvotni plan Plan po sprem. i Davki iz os. dohodkov 11,835.000 14,457.204 01 Dejavnost organov DPS 21,409.690 22,880.060 2 Davki 12,196.000 15,478.000 02 Narodna obramba 2,303.700 2,303.700 3 Takse 2,267.000 2,337.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih 5 Prihodki po posebnih organizacij 2,667.500 2,717.500 predpisih 623.000 908.000 04 Negospodarske invest. 251.000 1,668.000 6 Prihodki organov in drugi 08 Socialno skrbstvo 2,803.500 3,951.000 prihodki ' 1,185.000 1,185.000 09 Zdravstveno varstvo 32.000 22.000 7 Dopolnilna sredstva 7,863.789 4,067.069 10 Komunalna dejavnost 3,045.159 2,073.000 8 Prenesena sredstva 1,060.013 639.240 11 Dejavnost krajevnih • "X. skupnosti 860.000 860.000 16 Intervencije v gospodarstvu 2,149.253 2,175.253 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 1,215.000 51.000 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 293.000 370.000 Skupaj prihodki: 37,029.802 39,071.513 Skupaj odhodki: 37,029.802 39,071.513 1698. — 1699. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica v 1. trimesečju 1980 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna občine Sevnica se bodo v I. trimesečju 1980 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1980 začasno financirale na podlagi oro-računa občine Sevnica za leto 1979. 2. člen V omenjenem obdobju se sme odhodke izvrševati do višine 25 °/o odhodkov občinskega proračuna za leto 1979. Odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sevnica za leto 1980. 3. člen Določila odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1979 se smiselno uporabljajo tudi v času začasnega financiranju v I. trimesečju 1980. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev se sme za nemoteno izvrševanje proračunskih odhodkov najeti kratkoročno posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Sevnica. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1980. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. Na podlagi 16. člena zakona o družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS,-št. 18/74 in 14/77) in 169. ter 172., člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. decembra 1979 in skupščina občinske skupnosti socialnega varstva na seji dne 14. decembra 1979 sprejeli ODLOK o obveznem prispevku za financiranje programa občinske skupnosti otroškega varstva občine Sevnica v letu 1980 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost otroškega varstva občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1979—1980 plačujejo v letu 1980 prispevke za skupnost otroškega varstva občine Sevnica po stopnji 3,39°/o iz osebnega dohodka, od tega za skupni program 2,07 %, za enotni program 0,59 °/o in za dogovorjeni program 0,73 "/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-36/79-1 Sevnica, dne 14. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1 r 1700. Na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) in 169. ter 172. člena statutp občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta Skupština občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. decembra 1979 ter skupščina izobraževalne skupnosti občine Sevnica na seji dne 14. decembra 1979 sprejeli ODLOK o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje občine Sevnica v letu 1980 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti za izobraževanje občine Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost izobraževanja občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1980 prispevke za skupnost izobraževanja občine Sevnica po stopnji 6,18 "/o iz osebnega dohodka, od tega za enotni program 3,28°/o, skupni program 0,13 %>, vzajemni program 0,07 °/o in za dogovorjeni program 2,68 "/o. 2. člen ■ Ta odlok začne veljati naslednji dan nn nhiavi v Uradnem listu SRS. St. 402-35/79-1 Sevnica, dne 14. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1701. Na podlagi 43. člena zakopa o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), 169. in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. decembra 1979 In skupščina skupnosti socialnega varstva občine Sevnica na seji skupščine dne 14. decembra 1979 sprejeli ODLOK o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje občine Sevnica v letu 1980 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje občine Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1980 prispevke za skupnost zaposlovanja občine Sevnica po stopnji 0,31 "/o iz dohodka po osnovi osebnega dohodka. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu .SRS. 1702. Na podlagi 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) in 169. ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. decembra 1979 sprejela ODLOK o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo občine Sevnica v letu 1980 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturnc skupnosti občine Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost za telesno kulturo občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1980 prispevke za telesnokulturno skupnost občine Sevnica po stopnji 0,83 "/o iz osebnega dohodka, od tega za skupnosti program 0,05 °/o in za dogovorjeni program 0,78 %>. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-31/79-1 Sevnica, dne 14. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1705. Na podlagi 25. a) člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in 14/77), 169. in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. decembra 1979 in skupščina skupnosti socialnega varstva občine Sevnica na seji skupščine dne 14. decembra 1979 sprejeli ODLOK o obveznem prispevku za financiranje samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva občine Sevnica v letu 1980 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva občine Sevnica 1. člen Zavezanci za prispevek za samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1980 prispevke za skupnost socialnega skrbstva občine Sevnica po stopnji 1,16% iz osebnega dohodka, od tega za enotni program 0,30%, za skupni program 0,05 % in za dogovorjeni program 0,81 %. 2. čle i Ta odlok zrčne veljati n islednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-33/79-1 Sevnica, dne 14. deccmbr.i 1979. \ Predsednik Skupši ine občine Sevnica Janko I.ebernik 1. r. 1074 Na podlagi 21. člena zak ma o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/7 4) 109. in 172. člena statuta občine Se/nic: (Uradn lišt SRS, št. 6/78) sta Skupščina občine Sevnica r.a seji zbora združenega dela in zbora krajevnih sku mosii občine Sevnica na seji skupščine kulturne skup losti občine dne 14. decembra 1979 sprejeli O I) L C K o obveznem pr spevku za fi lanciranje samoupravne interesne skupn isti '.a kultui o občine Sevnica v letu 1980 za zaxezance, ki ni o sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občil.« Sevnica 1. čle i Zavezanci za pr spevek z a sa noupvavno interesno skupnost za kulturo občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu spe razumu o temeljih plana za obdobje 1976—1900 plačuj jo v letu 1980 prispevke za občinsko kulturno skupnost po stopnji 1,36 %> iz osebnega dohodka, od tega za skupni program 0,56 °/o ih za dogovorjeni program 0 80 °/o 2. čle i Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu 3RS. St. 402-32/71-1 Sevnica, dne; 14. decembri 197 9. Predsednik Skupš ine občine 'Sevnica Jar ko Rebernik 1. r. 1075 Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem vat stvu (Uradni list SRS, št. 3f '74 in 31/76), 169. in 171 člena statuta občine Sevnica Uradni list SRS, št. 6/78) sta Skupščina občini1 Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. decembra 1979 in skupščina zdravstvore skupnosti občine Sevnica na seji skupščine dne 12. decembra 1979 sprejeli O V L C K o obveznem prispevku za f nanriranje samoupravne interesne skupnosti za zdra stve občine Sevnica v letu 1980 za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazut in o temeljih plana zdravstvene skupnost i ob< ine Sevnica 1. čle i Zavezanci za prispevek z i samoupravno interesno skupnost za zdravstvo občine Sevnica, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu spe razumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1980 prispevke za zdravstveno skupnost občine Sevnica po stopnji' 7,55 % iz osebnega dohodka in 2,99 °/o iz dohodka po osnovi osebnega dohodka. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-34/79-1 Sevnica, dne 14. decembra 1979. Predsednik V Skupščine občine Sevnica ' Janko Rebernik 1. r. 1706. Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. decembra 1979 sprejela ODLOK o podaljšanju veljavnosti prispevne stopnje za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Sevnica za leto 1980 1. člen Prispevna stopnja ijoločena z odlokom o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Sevnica za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/79) se obračunava v letu 1980 od enake osnove in v višini, kot je veljala za leto 1979. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 402-29/79-1 Sevnica, dne 14. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1707. Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 172. člena statuta občine Sev-hica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. decembra 1979 sprejela ODLOK o povišanju stanarin za stanovalce, ki niso skleniB samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Sevnica I ' ' • ■ 1. člen « 2. člen Osnova za določitev povišene stanarine za odstotek iz 1. člena tega odloka je stanarina, ki jo plačujejo stanovalci na dan 31. 12. 1979. 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sevnica določi višino stanarine za stanovanja v družbeni lastnini v mesečnem znesku v skladu s 1. in 2. členom tega odloka. 4. člen Za nadaljnje povišanje stanarine za zavezance iz 1. člena tega odloka se upoštevajo določila samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Sevnica. 5. člen Ko začne veljati samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Sevnica in ta odlok, preneha veljati odlok o povišanju stanarin v občini Sevnica, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 13/73. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-9/79-1 Sevnica, dne 14. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1708. Na podlagi 1., 2., 13. in 15. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5—12/72) in 172. člena statuta občine Sev-nica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. decembra 1979 sprejela ODLOK o delni nadomestitvi stanarin v občini Sevnica I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člćn S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarin in pogoje ža pridobitev pravice do družbene Pomoči. 2. člen Družbeno pomoč odobrava odbor za družbeno po-Paoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka. 3. člen Družbena pomoč se dodeluje nosilcem stanovanj-s*te Pravice za delno nadomestitev stanarine 4. člen Družbena pomoč je najemnina tistim bbčanom, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah teg i odloka in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom. II. POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE 5. člen Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjske ;a stanja nosilca stanovanjske pravice in članov nje$ ovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovan; a. Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske' pravice ne g ede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali ” lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tegu odloka. Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcem stanovanjske nravice. Delna nadomestitev stanarine znaša lahko naiveč • 80 °/o stanarine. 6. Člen Do delne nadomes itve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjsl e pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stano\ anja, ki po ;x>vršini ne presegajo naslednjega normativa: število članov gospodinjstva površinski normativ v m' 1 do 28 2 do 42 3 do 57 4 do 66 5 do 78 za vsakega nadaljnjega člana družine pa še do 10 m*. Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 10 %> ali 5 0 m*. Za nefunkcionalna stanovanja se lahko normativ površine poveča za 40 “.o. 7. člen Nosilec stanovanjski pravice je upravičen do delne nadomestitve stana: ne, če uporablja standardno stanovanje, ki je po v< Ijavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 180 točk, azen ko v izjemnih primerih za posameznega upravit znea sklepa skupščina samoupravne stanovanjske sl upnosti v občini drugače. Nosilec stanova njsk - pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko koristi stanovanje iznad standarda. Delna nadomestitev stanarine pa se prizna le od vrednosti star.dar: nega stanovanja, če se mu ne nudi standardno stanovanje. 3, člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev st marne, če je višina letnega dohodka gospodinjstva gl< de na število članov gospodinjstva manjša od mejr ih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za sta rarine. Tabela za ugotavljz nje znosnih izdatkov za stanarine v %> od letnih dohodkov posameznih tipov gospodinjstev se uporab ja od dneva uveljavitve sklepa skupščine samoupravne stanovanj ske skuonosti o določitvi višine stanarin :. Dohodkovni razred St. Letni DDG din Število elanov gospodinjstva 1 23 4 5678 Znosni izdatek za stanarine v */• od let. DDG 1. — 11.899 2. 11.900— 22.799 1,8 3. 23.800— 35.699 4,5 0,2 4. 35.700— 47.599 6,5 2,1 5. 47.600— 59.499 8,0 3,6 6. 59.500— 71.399 9,2 4,9 7. 71.400— 83.299 10,3 5,9 8. 83.300— 95.199 11,2 6,8 9. 95.200—107.099 12,0 7,6 10. 107.100—118.999 12,7 8,3 11. 119.000—130.890 13,3 9,0 12. 130.900—142.799 13,9 9,6 13. 142.800—154.699 14,5 10,1 14. 154.700—166.599 15,0 10,6 15. 166.600—178.499 15,4 11,1 16. 178.500—190.999 15,8 11,4 17. 190.400—202.299 16,3 11,9 18. 202.300—214.199 16,7 12,3 19. 214.200—226.099 17,0 12,7 20. 226.100—237.999 17,4 13,0 21. 238.000—249.899 17,7 13,4 22. 249.900—261.799 18,0 13,7 23. 261.800—273.699 18,3 14,0 24. 273.700—285.599 18,6 14,3 25. 285.600—297.499 18,9 14,5 26. 297.500—309.399 19,2 14,8 27. 309.400—321.299 19,4 15,1 28. 321.300—333.199 19,7 15,3 29. 333.200—345.099 19,9 15,5 30. 345.100—356.999 20,1 15,8 0,4 2,4 0,2 2,6 1,3 0,6 0,1 3,5 ’ 2,2 1,5 1,0 0,5 0,3 4,3 3,0 2,3 1,8, 1,3 1,1 5,1 3,7 3,0 2,5 2,0 1,8 5,7 4,3 3,6 3,1 2,7 2,4 6,3 4,9 4,2 3,7 3,3 3,0 6,8 5,5 4,8 4,2 3,8 3,6 7,3 6,0 5,3 4,7 4,3 4,1 7,8 6,4 5,7 5,2 4,8 4,5 8,1 6,8 6,1 5,6 5,1 4,9 8,6 7,3 6,6 6,1 5,6 5,4 9,0 7,7 7,0 6,5 6,0 5,8 9,4 8,0 7,3 6,8 6,4 6,1 9,7 8,4 7,7 7,2 6,7 6,5 10,1 8,7 8,0 7,5 7,1 6,8 10,4 9,0 8,3 7,8 7,4 7,1 10,7 9,3 8,6 8,1 7,7 7,4 11,0 9,6 8,9 8,4 8,0 7,7 11,3 9,9 9,2 8,7 8,3 8,0 11,5 10,2 9,5 8,9 8,5 8,3 11,8 10,4 9,7 9,2 8,8 8,5 12,0 10,7 10,0 9,4 9,0 8,8 12,3 10,9 10,2 9,7 9,3 9,0 12,5 11,1 10,4 9,9 9,5 9,3 Znosna stanarina letno, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dokazljivi dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100. 9. člen Ne glede na določbe 7. in 8. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih: — če nosilec stanovanjske pravice oddaja del stanovanja v podnajem; — če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene; — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, počitniške hiše, hrama, vinske kleti ipd., — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik avtomobila. 10. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri samoupravni stanovanjski skupnosti tiste občine na območju katere ima stalno bivališče. Zahtevek mora vložiti vsako leto do 31. januarja za tekoče leto ali v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje, oziroma takrat, ko se ugotovi upravičenost do subvencije. Zahtevku je treba priložiti: — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto, — potrdilo o številu članov gospodinjstva, — veljavno stanovanjsko pogodbo, — zapisnik o ocenitvi stanovanja. Za družinski dohodek se štejejo: vsi dohodki iz delovnega razmerja, otroški dodatek, štipendije, honorarji, pokojnine, invalidnine, dohodek iz pogodbenega razmerja, dohodki od premoženja in drugi dohodki. Upravičenec do delne nadomestitve stanarine je dolžan v roku 30 dni po tem, ko je nastala sprememba, zaradi katere ni več upravičen do subvencije, tako spremembo sporočiti samoupravni stanovanjski skupnosti. V primeru, da spremembe pravočasno ne sporoči, mora vso neupravičeno subvencijo vrniti skupnosti. Na upravičenost subvencije vpliva tudi bistveno spremenjen družinski dohodek v tekočem letu. O tem sklepa na podlagi dokumentacije skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, oziroma njen organ. 11. člen Odbor za subvencioniranje stanarin samoupravne stanovanjske skupnosti mora o zahtevku o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka. Odbor za subvencioniranje stanarin si bo pred odobritvijo vsake subvencije pridobil mnenje komisije za socialno delo tiste krajevne skupnosti, kjer stanuje prosilec za subvencijo. Postopek za uveljavljanje pravice do subvencije bo moral biti usklajen s postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic 12. člen Ne glede na ostale kriterije, lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve, kot na primer otroci s telesnimi in duševnimi motnjami, lastništvo avtomobila glede na nujnost uporabe in drugo), oziroma odkloni subvencijo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejanskoipa živi v ugodnejšem položaju. 13. člen Pritožbo zoper odločbo odbora za subvencioniranje stanarin iz 1. odstavka 11. člena vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe na skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti. O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, oziroma po njej izvoljeni organ v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe. Delna nadomestitev stanarine se odobrava za tekoče leto, oziroma od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bil vložen zahtevek. 14. člen Upravičencem do delne nadomestitve stanarine bo odbor za družbeno pomoč neposredno izplačeval subvencionirani del stanarine v mesečnih obrokih. Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje je 20 din mesečno. Listo upravičencev do subvencije odbor za subvencioniranje javno objavi. III. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice, oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine, se kaznuje po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Kazni po citiranem določilu izreka pristojni občinski sodnik za prekrške. IV. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. "člen Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uvede od dneva uveljavitve sklepa skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti o določitvi povišane stanarine. 17. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 8-453/77). St. 36-7/79-1 Sevnica, dne 14. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. SEŽANA 1709. Na osnovi 154. in 160. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78), 11. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73 in 15/76) in 11., 12. in 13. člena zakona o uporabi predpisov in reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1979 in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Sežana na seji dne 26. septembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi najnižjega prispevka, ki ga organizacije združenega dela in druge organizacije namenjajo za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, za gradnjo dijaških in študentskih domov, za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč za usmerjeno stanovanjsko gradnjo in za rekonstrukcijo obstoječih stanovanj na območju občine Sežana 1. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije ter poslovne enote na območju občine Sežana (obrati, prodajalne, skladišča, predstavništva in druge delovna enote, ki niso organizirane, kot temeljne organizacije združenega dela) (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki zaposljujejo delavce s stalnim prebivališčem na območju občine Sežana in ki niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za obdobje 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu: aneks), izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov sredstva po stopnji najmanj 7 °/o od osebnih dohodkov in jih razdelijo za namene, ki jih predpisuje ta odlok. 2. člen Sredstva v višini 1,507 "/o od osebnih dohodkov združujejo organizacije pri samoupravni stanovanjski skupnosti Sežana namensko za graditev stanovanj. S temi sredstvi gospodari zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana. 3. člen Sredstva v višini 1,507 °/o od osebnih dohodkov združujejo organizacije pri samoupravni stanovanjski skupnosti Sežana namensko za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. S temi sredstvi gospodari zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana. Na zahtevo posamezne organizacije lahko zbor uporabnikov skupščine san oupvavno stanovanjske skupnosti občine Sežana odl iži združevanje sredstev iz tega člena v celoti ali delona, če organizacija izvaja sanacijski načrt ali izplačuje zajamčene osebne dohodke. 4. člei Sredstva v višini 0,345 lo oc ose bnih dohodkov združujejo organizacije prek i osebnega prehodnega računa službe družbenega knjij o vodstva — ekspoziture Sežana za gradnjo dijaških in študentskih domov, v skladu z dogovorom o temelji n družbenega plana SRS za obdobje 1976—19(0. S tem sredstvi gospodari izobraževalna skupnost Slovenij :. 5. člet Sredstva v višini 0,300 °/ > od osebnih dohodkov združujejo organizac je pri s; moupravni stanovanjski skupnosti Sežana namensko ;a gospodarjenje s skladom stanovanjs tih hiš in sUnovunj v družbeni lastnini. S temi srec stvi gospodar zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana. 6. člei Sredstva v višini 1,00% oc oseonih dohodkov združujejo organizacije pri SIS : a kimunalno dejavnost in cestno dejavnost Sežana, eno.i za upravljanje s stavbnim zemljiščem Sežana, ki z njimi gospodari in jih koristi namenske za prip avo in komunalno urejanje stavbnih zem jišč za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, sredstva zbrana v lutu 1979 in 1980, pa se uporabljajo tudi za Mnancirai je ključnih komunalnih objektov zajetih v predloženem prcgramu porabe sredstev 1% do 7% stanovanjski ga prispevka. 11. člen Ta odlok pričine veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St. 36-2/77-3 Sežana, dne 26. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Sežana Boris Bernetič 1. r. VRHNIKA * 1710. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 193. člena statuta občine Vthnika (Uradni list SRS, št. 31/79), je Skupščina občine Vrhnika na 17. seji zbora združenega dela, dne 14. novembra 1979, na 16. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 14. novembra 1979 in na 17. seji družbenopolitičnega zbora, dne 12. novembra 1979 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1978 , 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1978 katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv in posebni računi. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1978 so naslednji: 7. čler Sredstva v višini 2,3410/ > od osebnih dohodkov ostanejo na raziola^o organi .acijam, ki jih koristijo namensko za reševanje stano' anjskih vprašanj svojih delavcev, v skladu z internim, akti. 8. čler Občani, ki pri opra vi jan ji samostojne dejavnosti, uporabljajo dopolnilno delo di ugih oseb, plačujejo prispevek samoupravni stanovanjski skupnosti Sežana namensko za družbeno pomoč r stanovanjskem gospodarstvu, po stopnji 7 % od iz jlačanih osebnih dohodkov. 9. čler I. Proračun: — prihodki — odhodki — presežek prihodkov nad odhodki din 29,475.129,65 27,721.826,30 1,753.303,35 II. Sredstva rezerve: — prihodki s prenesenimi sredstvi iz preteklih let 985.139,27 — odhodki 200:000,02 — presežek prihodkov nad odhodki 785.199^25 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v višini 1,753.303,35 dinarjev se prenese kot dohodek proračuna za leto 1979. Prerazporeditev sredstev v skladu z 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. členom tega odlok;., se opravi tudi za leto 1979. 10. člen S sprejemom tega odloki preneha veljati odlok o določitvi najnižjega prispe'ka, ki ga organizacije združenega dela namenjajo za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanova ijskem gospodarstvu, za gradnjo dijaških in študentskih domov, za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč, za usmerjeno stanovanjsko gradnjo in za rek instrukcijo obstoječih stanovanj na območju občine Sežana (Uradne objave, št. 9/77). 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sreeistev rezerv v višini 785.199,25 dinarjev se prenese v sredstva rezerv proračuna za leto 1979. 5. člen Neporabljena sredstva na posebnih računih se prenesejo kot dohodek teh za leto 1979 in sicer: din 1. Druga sredstva s posebnim namenom DPS 754.01740 2. Sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni 21.365,30 6. člen 3. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/11-400-1/79 Vrhnika, dne 14. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna za leto 1978 I. Prihodki 1 2 3 4 5 8 7 Davki iz osebnega dohodka ■ in na osebni dohodek Prometni davek od prodaje blaga in prometa nepremičnin Davek na premoženje in na dohodek od premoženja Takse Dohodki po posebnih predpisih Lastni dohodki upravnih organov Prenesena sredstva iz pret. leta . Skupaj prihodki din 11,483.237,55 12,290.606,15 2,099.170,05 1,497.062,25 149.931,15 1.096.967,20 858.155,30 29,475.129,65 II. Odhodki Glavni namen 01 Delo državnih organov 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolit. org. 04 Negospodarske investicije 18 Socialno skrbstvo "9 Zdravstveno varstvo 13 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 16 Intervencije v 'gospodarstvu 18 Vezana in izločena sredstva Skupaj odhodki Presežek prihodkov nad odhodki 14.530.791,90 1,925.000,00 2.195.914.00 3,945.570,30 648.005,25 12.087,10 2,511.445,75 1.242.447.00 449.438.45 261.126,55 27,721.826,30 1,753.303,35 1711. Na podlagi 23. in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 195. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79), je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora - krajevnih skupnostih in družbenopolitičnega zbora dne 17. decembra 1979 sprejela ODI. O K o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1980 1. člen Bilančni preglt d p -ihodkov in -azporeditev prihodkov iz tega odloka ja sestavni de' proračuna občine Vrhnika za lete 198 ) in se morajo izkazati tudi v zaključnem računu pro: ačuna za lete 1980. t. člen Izvršni svet Skupšč.ne občine Vihnika je pooblaščen, da lahko v prime na neenakomernega pritekanja proračunskih sredstev rajame p< sojilo iz sredstev rezerv proračuni Skupšč ne občire V hnika, ki ga je treba vrniti najkasneje do konca tekočega leta. ’ 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS? uporablja pa se od 1 januarja 1980 dalje. St. 3/11-400-01/79' Vrhnika, dne 17. det embra 1979. Pr. idseclnik S cupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1712. Na podlagi 6. in 11. lena za k ma t. davkih občanov (Uradni list SRS, st. 2,74, 39/74 , 5/76, 31/76,- 8/78) in na podlagi 195. člena statuta obt ine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščini občine Vrhnika na sejah zbora združer ega dela in zoora krajevni;! .skupnosti in družbi nopnlitič icga zbo ‘a d le 17. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dcpoln tvah odh ka o davkih občanov v / .. člen V 5/b členit odloka a davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/77, 4'78, 6/78, 28/78 in :0/79> se besedilo »31. december 1979<, nac orne ;ti z besedilom »31. december 1980«. 1 člen N Drugi odstavek 4. t< čke 20. i lena se spremeni tako, da se glasi: Davek po stopnjah ž druge, tretje in eetre točke tega člena se ne plačuje in sicer: — od dohcdkoi zb ran j a in prevoza mleka, ter pluženja snega. — od dohodkov zbiianja odp idnega materiala, — od dohcdko\ do nače obiti, te gre zn ročna dela. 3. člen Do sprejetja proračuna' občine Vrhnika za leto 1980 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna za I. trimesečje 1980 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Vrhnika za leto 1979. 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 °/o vseh sredstev, razporejenih z odlokom o proračunu za leto 1979. Ta odlok znčne velj; ti osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 4/1-010-04/79 Vrhnika, dne 17 decembra 1E79. Predsednik S cupščine občine Vrhnika Vladim r Mjjad L r. 1713. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1979 sprejela ODLOK o najvišjih stanarinah 1. člen S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Vrhnika. 2. člen Najvišje stanarine za leto 1980 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979, povečane 4a 38 "/o. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju stanarin za leto 1978 na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 13/78). 4. člen Ta odloka začne veljati 1. januarja 1980. St. 1/1-010-024/79 Vrhnika, dne 17. decembra 1979. • Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1714. Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18-176/74) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na sejt zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi najemnin za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Vrhnika za leto 1979 1. člen Najemnina za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Vrhnika se poveča s 1. 1. 1980 za 38 "/0. 2. člen • ’ Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika in najemniki sklenejo v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka nove najemne pogodbe ali anekse. 3. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 13/78). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 7 St. 1/1-010-023/79 Vrhnika, dne 17. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1715. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67, 27/72, 8/78) in 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1979 sprejela ODLOK o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje naselij Dol in Laze, k. o. ISorovipca 1. člen Da bi se zagotovila nemotena izdelava zazidalnega načrta, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na zemljiščih v naseljih Dol in Laze, k. o. Borovnica. 2. člen Splošna prepoved velja za območje, ki je z urbanističnim program občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 13/68) predvideno za individualno gradnjo in spremljajoče družbene objekte. 3. člen Meje območja za katerega velja splošna prepoved so prikazane v katastrski karti M 1 : 2880, ki z opisom poteka mej predstavlja sestavni del tega odloka in je na vpogled občanom pri upravnem organu Skupščine občine Vrhnika, ki je pristojen za urbanizem. 4. člen Obstoječi gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se smejo obnavljati le z" dovoljenjem upravnega organa pristojnega za urbanizem. 5. člen Na zemljiščih iz 2. člena odloka se smejo graditi primarni infrastrukturni objekti ob pridobitvi obvezne gradbene dokumentacije. 6. člen Splošna prepoved iz 1. člena tega odloka ne včlja za objekte, za katere so že bila pred uveljavitvijo odloka izdana lokacijska dovoljenja. 7. člen Splošna prepoved velja za čas do sprejetja zazidalnega načrta, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok. 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja medobčinska urbanistična inšpekcija SO Idrija, Logatec in Vrhnika. 9. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 'Š/6-010-020/79 Vrhnika, dne 17. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1716. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SIjS, št. 16/67, 27/72, 8/78) in 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1979 sprejela ODLOK ° splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje med Idrijsko cesto, Voljčevo cesto, Tržaško cesto in Butanjevo 1. člen Da bi se zagotovila nemotena izdelava zazidalnega načrta, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na zemljiščih med Idrijsko cesto, Voljčevo cesto, Tržaško cesto in Butanjevo. 2. člen Splošna prepoved velja za območje, ki je z odlokom o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3/76) in urbanističnim Programom občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 13/68) Predvideno za individualno gradnjo, družbeno blokov-n° gradnjo in spremljajoče družbene objekte. 3. člen Meje obnpročja za katerega velja splošna prepoved s° prikazane v katastrskih mapah M 1 :1000 in 1 : 2880, ki z opisom poteka mej predstavljajo sestavni del tega odloka in so na vpogled občanom pri upravnem organu skupščine občine, ki je pristojen za urbanizem. 4. člen ^ Obstoječi gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz 2. člena odjoka se smejo obnavljati le z do-v°ljenjem upravnega organa pristojnega za urbanizem. 5. člen Na zemljiščih iz 2. člena odloka se smejo graditi Primarni infrastrukturni objekti ob pridobitvi obvez-Pc gradbene dokumentacije. 6. člen Splošna prepoved iz 1. člena tega odloka ne velja y objekte, za katere so že bila pred uveljavitvijo odloka izdana lokacijska dovoljenja in za objekte za katere obstoji širši družbeni interes. 7. člen Splošna 'prepoved velja za čas do sprejetja zazidalnega 'načrta, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok. 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja medobčinska urbanistična inšpekcija SO Idrija, Logatec in Vrhnika. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/6-010-018/79 Vrhnika, dne 17. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač l.r. 1717. Na podlagi določil zakona o družbenih svetih 5. člena dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in družbenega planiranja, 5. člena dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za vprašanja urbanizem, komunalne in stanovanjske problematike ter varstva okolja in 257. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, dne 14. novembra 1979, seji zbora krajevnih skupnosti, dne 14. novembra 1979 in seji družbenopolitičnega zbora, dne 12. novembra 1979 sprejela ODLOK o ustanovitvi družbenih svetov občine Vrhnika 1. člen Zaradi organiziranega družbenega vpliva na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja in nadaljnjega razvijanja organiziranih oblik demokratičnega sodelovanja med Skupščino občino Vrhniko in njenimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, strokovnimi ter znanstveno-razisko-valnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, se v občini Vrhnika oblikujeta družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in družbenega planiranja in družbeni svet za vprašanja urbanizma, komunalne in stanovanjske problematike ter varstva okolja (v nadaljnjem besedilu :j(družbeni svet). 2. člen Družbeni svet daje pobude in obravnava načelna vprašanja v zvezi ž določanjem politike in pripravo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter obravna- va načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in izvrševanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. 3. člen Družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in planiranja obravnava naslednja vprašanja: — s področja ekonomske politike (temeljna vprašanja usmeritve gospodarskega in socialnega razvoja), — s področja skupnih planskih ciljev in nalog pomembnih za razvoj občine, — zagotavljanja in izvajanja sprejetih načel družbenega planiranja, — druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavlja izvajanje planov. V družbeni svet delegirajo svoje delegate naslednji udeleženci v delu sveta: 1. Skupščina občine Vrhnika, i 2. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, 3. Občinska konferenca ZKS, 4. Občinska konferenca SZDL, 5. Občinski svet zveze sindikatov, 6. Občinska konferenca ZSMS, 7. Občinski odbor ZZB NOV, 8. Občinska izobraževalna skupnost, 9. Kulturna skupnost, 10. Občinska zdravstvena skupnost, 11. Raziskovalna skupnost, 12. Skupnost socialnega varstva, 13. Zavod za načrtovanje Vrhnika. 4. člen Družbeni svet za vprašanja urbanizma, komunalne in stanovanjske problematike ter varstva okolja obravnava zlasti naslednja vprašanja: — politike urejanja prostora, — usmeritve za urejanje zemljiške, stanovanjske, komunalne in prometne problematike, — problematike varstva okolja. V svet delegirajo svoje delegate naslednji udeleženci v delu sveta: 1. Skupščina občine Vrhnika, 2. Izvršni svet SO Vrhnika, 3. Občinska konferenca ZKS, 4. Občinska konferenca SZDL, 5. Občinski svet zveze sindikatov, 6. Občinska konferenca ZSMS, 7. Občinski odbor ZZB NOV, 8. Samoupravna stanovanjska skupnost, 9. Samoupravna komunalno interesna skupnost, 10. Kmetijsko zemljiška skupnost, 11. Urbanistični inštitut SRS, 12. Zavod za načrtovanje Vrhnika. 5. člen Pri delu sveta lahko poleg stalnih udeležencev v delu sveta sodelujejo tudi drugi organi, interesne skupnosti, strokovne in znanstveno-raziskovalne organizacije ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, pa tudi posamezni družbenopolitični, znanstveni, strokovni in javni' delavci, kadar svet smatra, da bi bilo njihovo sodelovanje koristno za uspešno delo. jr 6. člen Družbeni svet ima predsednika, ki ga izvoli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta po predhodno opravljenem postopku v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. Cas trajanja mandata predsednika sveta se določi z aktom o izvolitvi. Predsednik družbenega sveta skli-cuje'in vodi seje sveta, predlaga dnevni red seje. skrbi za izvajanje sklepov sveta in opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo udeleženci v delu sveta. Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik občinske skupščine. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika družbenega sveta njegov namestnik, ki • je izvoljen na enak način kot predsednik. Ce namestnik ni izvoljen, nadomešča predsednika eden od delegatov udeležencev, na podlagi predhodnega dogovora udeležencev v delu sveta. 7. člen Družbeni svet ima koordinacijski odbor v stalni sestavi, ki šteje 5 članov. Člane koordinacijskega odbora imenujejo udeleženci v delu sveta na podlagi medsebojnega dogovora. Koordinacijski odbor vodi predsednik družbenega sveta. Koordinacijski odbor zagotavlja na podlagi delovnega programa družbenega sveta redno dogovarjanje med udeleženci v delu sveta o pripravah sej sveta, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov in stališč sveta in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti svet. Koordinacijski odbor določa tudi znanstvene, raziskovalne in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter posamezne družbenopolitične, znanstvene, strokovne in javne delavce, ki se na njegovo povabilo udeležijo dela sveta v skladu z njegovim programom. 8. člen DružbenNsvet lahko zaupa proučevanje posameznih strokovnih vprašanj s svojega delovnega področja strokovnim oz. znanstveno-raziskovalnim organizacijam ali posameznim strokovnjakom. Družbeni svet lahko za proučitev posameznih vprašanj za pripravo k posameznim vprašanjem organizira tudi posamezne delovne skupine, komisije in druga delovna telesa. 9. člen Izvršni svet, občinski upravni organi in strokovne službe morajo pri svojem strokovnem delu v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta. Ce sc organi iz 1. odstavka tega člena ne strinjajo z mnenji in predlogi družbenega sveta, sporočijo svoje stališče organu, ki je pristojen za odločanje o zadevi in udeležencem v delu družbenega sveta. Predstojnik upravnega organa, v katerega delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, enakopravno sodeluje v delu družbenega sveta. Vsi udeleženci v delu sveta so za svoje delo, podana mnenja in predloge družbeno odgovorni. 10. člen Strokovne službe udeležencev v delu sveta in občinski upravni organi, v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, so dolžni opravljati strokovne naloge za družbeni svet na njegovo zahtevo in mu zagotoviti potrebne podatke, dokumentacijo in druge informacije s svojega delovnega področja. 11. člen Družbeni‘svet dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na podlagi programa dela in dogovora v koordinacijskem odboru sveta. 12. člen Administrativno tehnična in določena strokovna opravila za' družbeni svet opravlja sekretariat občinske skupščine in upravni organi, v katerih pristojnost spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet. ■ ' 13. člen Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, v katerem natančneje določi organizacijo, način dela, uresničevanje načela javnosti dela in druga pomemb-ha vprašanja. 14. člen Sredstva za delo družbenega sveta zagotavlja občinska skupščina v svojem proračunu. 15. člen Ta ocflok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-020-2/79 ' Vrhnika, dne 14. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. V 1. členu se v tabeli pod 2.12 skupine osnovnih sredstev v stolpcu 4 številka »1,10« nadomesti s številko »1,00«. St. 428-30/72 Ljubljana, dne 21. decembra 1979. Podpredsednica IS SRS in - republiška sekretarka za , finance Milica Ozbič 1. r. POPRAVEK V pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih . dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 37/79) je tale popravek: Pri zaporedni številki 31 občina Maribor v stolpcu 13 se stopnja 29,31 nadomesti s stopnjo 29,81. V prvi točki v tabeli pod 1. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka«, se: pri zaporedni številki 59 občina Zagorje: — v stolpcu 4 vnese stopnja 0,50. Uredništvo POPRAVEK V prvem odstavku II. točke navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije za mleko (Uradni list SRS, št. 31-1416/79, z dne 29. 11. 1979) je pomotoma med besedama »Piran in« izpadla beseda »Postojna«. Predsednik Republiškega komiteja za tržišče in cene Stefan Korošec, mgr. oec. 1. r. POPRAVEK V prvem odstavku II. točke navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 32-1434/79 z dne 9. XI. 1979) je pomotoma med besedama »Ajdovščina, Ilirska Bistrica« izpadla beseda »Idrija«. Predsednik Republiškega komiteja za tržišče in cene Štefan Korošec, mr. oec. 1. r. POPRAVEK POPRAVEK V odredbi o revalorizaciji osnovnih sredstev de-vnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z Sebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov (Urad-1 Ust SRS, št. 34-1505/79), se izvrši naslednji popravek: V odredbi o označitvi poslovnih prostorov oziroma poslovnih sedežev in motornih vozil v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 32/79) se črta 10. člen. Sekretarka Skupščine občine Vrhnika Marina Jereb 1. r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 1600. Zakon o proračunu SR Slovenije za leto 1980 2019 1601. Zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olaj- šav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1930 2026 1602. Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov In taks 2026 1603. Zakon o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja In plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 2027 1604. Zakon o spremembi zakona o odložitvi obračunavanja amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev za leta 1977 do 1979 2027 1605. Zakon o prispevku za pokojninsko in Invalidsko zavarovanje v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 2027 1606. Zakon o prispevku za solidarnostno udeležbo v po- krivanju Izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 2028 1607. Zakon o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 2028 1608. Zakon o prispevku za usmerjeno ižobraževanje v le- tu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 2029 1609. Zakon o vodnem prispevku za leto 1379, ki ga pla- čujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 2029 1610. Odlok o določitvi in o razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1980 2031 1611. Odlok o spremembi odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije 2035 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1612. Odločba o razveljavitvi 98. člena pravilnika o delov- nih razmerjih TOZD »Iveral« v sestavi DO LIK Kočevje z dne 22. 2. 1979 2035 1613. Odločba o ugotovitvi, da določbe 1. točke prvega odstavka 33. člena In določbe prvega odstavka 34. člena pravilnika o osnovah'in merilih delitve sredstev za osebne dohodke ter delitve osebnih dohodkov v Osnovni šoli »Cvetko Golar« Škofja Loka niso v neskladju z ustavo in zakonom 2035 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1614. Odredba o imenovanju novih naselij v občinah Je- senice in Tržič ter združitvi in preimenovanju naselij V občinah Koper in Ljubljana Bežigrad 2036 1615. Pravilnik o strokovni usposobljenosti za samostojno opravljanje gospodarskih dejavnosti 2037 1616. Pravilnik o spremembah pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in Iz Intelektualnih storitev 2039 1617. Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje Splošnih družbenih potreb v družbendpolitlčnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 2040 1618. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitični}! skupnosti in samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 2040 Stran DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1619. Sklep o ustavitvi vplačila decembrske akontacije prispevka za usmerjeno izobraževanje 2040 1620. Pravilnik o podeljevanju štipendij in drugih oblik pomoči Raziskovalne skupnosti Slovenije 2040 1621. Sklep o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih Interesnih skupnosti za gozdarstvo v obdobju od 1981 do 1985 2044 1622. Spremembe in dopolnitve pravilnika in tarife o nagrajevanju odvetnikov 2045 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1623. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazu- ma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Celje) 2045 1624. Sklep o prispevnih stopnjah, določitvi višine pri- spevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1980 (Novo mesto) 2048 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 1625. Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1980 (Mura) 2048 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1626. Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišje ravni cen (Ljubljana) 1027. Sklep o ceni za prevoz potnikov v Javnem mestnem prometu v Ljubljani 1628. Sklep o določitvi najemnin za grobove na pokopališčih na območju Ljubljane 1629. Odredba o prenehanju odredbe o obveznih pregledih, diagnostičnih preiskavah In zdravljenju čebeljih družin na določenem območju občine Celje 1630. Odredba o prenehanju odredbe o obveznih pregledih, diagnostičnih preiskavah čebeljih družin ter zatiranju hude gnilobe čebelje zalege na nekaterih območjih občine Celje 1631. Odlok o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve iz občinske pristojnosti (Idrija) 1632. Odlok o povišanju stanarin za nosilce stanovanjske pravice, ki niso sklenili sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Idrija 1633. Odlok o izločanju stanovanjskih sredstev v skladu skupne porabe in namenskem združevanju ter sredstev za delavce v združenem delu, ki niso sklenili aneksa k samoupravnemu sporazumu o Izločanju stanovanjskih sredstev v skladu skupne porabe in namenskem združevanju v prehodnem obdobju od leta 1978 do 1980 (Idrija) 1634. Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veteri-narskohigienske službe v občini Idrija 1635. Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve (Idrija) 1636. Sklep o uporabi dela sredstev rezerve proračuna občine Idrija za leto 1979 1637. Sklep o soglasju k cenam individualnih komunalnih storitev SGV Zidgrad TOZD Komunala Idrija 1638. Sklep o'soglasju k cenam Individualnih komunal-storltev krajevne skupnosti Sp. Idrija (Idrija) 1639. sklep o soglasju k cenam individualnih komunalnih storitev Krajevne skupnosti Sp. Idrija (Idrija) 1640. Odredba o obvezni prijavi In popisu čebeljih družin na območju občine Idrija 1641. Sklep o ugotovitvi, da Je sklenjen samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Idrija 205« 205« 2052 2052 205« 2055 205< 205$ 2055 205« 205« 2055 2055 2055 I Stran Stran 1642. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1979 2058 *643. Odlok o proračunu občine Kamnik za leto 1980 2059 1644. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dav- kih občanov (Kamnik) 2060 1645. Odlok o najvišji stanarini v občini Kamnik 2060 1646. Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju vete- rlnarsko-higlenske službe (Kamnik) 2061 1647. odlok o spremembi odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik 2062 1648. Poročilo o Izidu glasovanja na referendumu o uvedbi občinskega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje In urejanje lokalnih In nekategoriziranih cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za razdobje 1980—1884 v občini Lenart 2062 1649. Odlok o uvedbi občinskega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje in urejanje lokalnih In nekategoriziranih cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za obdobje 1980—1984 v občini Lenart 2063 1630. Odlok O najvišjih stanarinah na območju občine Lenart 2066 1651. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih Potreb občine Litija za I. trimesečje 1980 1652. Odlok o določitvi stopenj amortizacije stanovanjskih >115 In stanovanj v družbeni lastnini za leto 1979 (Litija) 1653. Odlok O najvišjih stanarinah (Litija) 16o4. Odlok o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje In obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija za 1980 I65a. Odlok o osnovah in stopnjah prispevka za financiranje požarnega varstva v občini Litija 1656. Odlok o določitvi meja pribrežnlh zemljiič, načinu Kospodarjenja na teh zemljiščih In čiščenje poto-*661 raCunu obCine Ljubljana Bežigrad za leto 1979 Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) 2. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih Potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1663. 1664. 1665. 1666, Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Center) Odlok o določitvi stopenj prispevka za zadovolje-»hje skupnih potreb na področju zdravstvenega •rstva (Ljubljana Center) Odlok o določitvi stopnje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega var-'a, socialnega skrbstva in zaposlovanja (Ljubljana Center) va*1^*4 ° določitvi stopnje prispevka za zadovoljenje skupnih potreb na področju vzgoje In izobra-“nja (Ljubljana Center) v dlok ° določitvi stopnje prispevka za zadovolje-“"Je skupnih potreb uu področju kulture (Ljubtju-“a Center) * 2686 2066 1667 2067 2068 2068 2069 2070 2070 2070 2071 1 2072 2072 2073 2073 2073 2074 1668. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture (Ljubljana Center) 2074 1669. Odlok o določitvi prispevka za financiranje kolek- tivnih komunalnih storitev na območju občine Ljubljana Center 2074 1670. Odlok o določitvi stopnje prispevka za financi- ranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Center 2075 1671. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 2075 1672. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1980 2076 H73. Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje) 2077 1674. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo skladiščnih obratov Intertrade, Veletekstil in Papirografika v zazidalnem otoku MP 3 kare 1, z zazidalnim načrtom za to območje (Glasnik, št. 10/69, Uradni list SRS, št. 16 76) (Ljub- • Ijana Moste-Polje) 2078 1675. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška za L trimesečje 1980 2078 1676. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov (Ljubljana Šiška) 2078 1677. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Šiška) 2079 1678. Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti občine Ljubljana Šiška v letu 1980 2080 1679. Odlok o spremembi odloka o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana šiška za leto 1979 2080 1680. Odlok o spremembi odloka o prispevku za kolektiv- ne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Šiška za leto 1980 2081 1681. Odlok o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev temeljnih organizacij združenega dela v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Šiška 2081 1682. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vlč-Rudnlk za leto 1979 2081 1683. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1980 (Ljubljana Vič-Rudnik) 2082 1684. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Vič-Rudnik) 2082 1685. Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik 2083 1686. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvo- bodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Ljubljana Vič-Rudnik) 2034 1687. Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vlč-Rudnlk 2087 1688. Sklep o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in Izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin (Ljubljana Vlč-Rudnlk) 2087 1689. Odlok o najvišjih stanarinah v občini Logatec 2088 1690. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Logatec za leto 1979 2088 1691. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Logatec v letu 1980 2089 1692. Odlok o umetnem osemenjevanju krav in telic in prlrodnem pripustu svinj (Logatec) 2089 1693. Sklep o Javni razgrnitvi območij urbanističnega re- da občine Logatec, ki so Rfedvldeiia za gradnjo počitniških hišic 2090 I. Stran 1694. Odredba o «znač. tvi poslovnih »rosti rov oziroma poLlovnlh setežev in motom li vo dl v občini Loga- tec 2090 1695. Odlok o do jolnlivah odloi a o davkih občanov (Mozirje) 2091 1696. Sklep, o javni razgrnitvi osni tka urbanističnega načrtu. Mozirje 2091 1697. Odlok o spre .nemi ah in, dot >lnlt' ah odloka o proračunu občine Selnica za 1 to 1'. 79 2091 1698. Odlok o začamem financiran u pr »računskih potreb občine Sevni ;a v I. trimest 5ju 91(0 2092 1699. Odlok o ob v :znen prispevki za financiranje programa občinske sl upnosti o' roške ga varstva občine Sevnica v le u 19.0 za zavi zanc«, ki niso sklenili ant ksa k sam »upravnemu spt razni m o temeljih plana skupnosti otro kega vars va < bčinv Sevnica 2092 1700. Od.ok o ob\eznen prispevJ u zr financiranje sa- moupravne intere me ikupi osti za izobraževanje občine Sevni :a v letu 1980 za z ivczaace, ki niso sklenili aneksa k amouprav temu spoiazumu o teme jih plana »kupi osti za izr Draže vanje občine Sevnica 2092 1701. Odlok o obveznei i prispev u zl fim.nciranje sa- moupravne trte res ve skupno ti za zapt slovanje občine Sevnica v letu 1980 za z ivezaace, ki niso sklenil, aneksa k samoupravner u sr orazi mu o temeljit plana slupno-iti za zaj »slovunje občine Sevnica 2093 1702. Odlok o obveznem prispevki za f nanciranje samo- upiavne inteiesne skupnosti za telesno kulturo občine Sevnica v letu 1980 za z iveza nce, ki niso sklenili aneksa 1 san oupravner u sporazvmu o temeljil plana telesno kulturne skup losti občine Sevnica • ' 2093 1703. Odlok o obveznem prispevki za f nanciranje samo- upravne inte resne skupnos i so ialnt ga skrbstva občine Sevni ;a v letu 1980 za zaveza >ice, ki niso sklenili anek: a k .amouprav icmu spoiazumu p temeljih plana skupnosti soci; Inegi. skr »stva občine Sevnica 2093 1704. Odlok o obvemem prispevku za f nanc ranje samo- upravne interesne skupnosti '.a ki Ituro občine Sevnica v letu iu to za zavezance, ki niso sklenili aneksa k samoupravi emu sporazumi o temelji i plana kulturne skupnosti o ičine Sev ica 2094 1705. Odlok o obve nem prispevku za f nanc ranje samo- upravne interesne skupnost za zdravstvo občine Seinica v le u 19 0 za zave -.ancc, ki niso sklenili aneksa k sa no up ravni mu sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti občine Sevnica 2094 1706. Odlok o pod. -ljšan ju veljavr osti )risp« vne stopnje za financiran e te neljnih n; log »rogr ima varstva pred požaron v občini Sevi ica za let > 1980 2094 Stran 1707. Odlok o povišanju stanarin za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Sevnica 2094 1708. Odlok o delni nadomestitvi stanarin v občini Sevnica 2095 1709. Odlok o določitvi najnižjega prispevka, ki ga organizacije združenega dela in. druge organizacije namenjajo za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, za gradnjo dijaških in študentskih domov, za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč za usmerjeno stanovanjsko gradnjo in za rekonstrukcijo obsto- ječih stanovanj na območju občine Sežana 2097 1710. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1978 2098 1711. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1980 (Vrhnika) 2099 1712. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Vrhnika) 2099 1713. Odlok o najvišjih stanarinah (Vrhnika) 21 Od 1714. Odlok o določitvi najemnin za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Vrhnika za leto 1979 2100 1715. Odlok o splošni prepovedi prometu z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje naselij JDol in Laze, k. o. Borovnica (Vrhnika) 2100 1716. Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje med Idrijsko cesto, Voljčevo cesto, Tržaško cesto in Butanjevo (Vrhnika) 2101 1717. Odlok o ustanovitvi družbenih svetov občine Vrhnika 2101 — Popravek odredbe o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov 2103 — Popravek pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 2103 — Popravek navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije za mleko 2103 — Popravek navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije proizvajalcem kruha 2103 — Popravek odrebe o označitvi poslovnih prostorov oziroma poslovnih sedežev in motornih vozil v občini Vrhnika 2103 Kronološko kazalo in register predpisov in drugih aktov objavljenih v Uradnem listu SRS v leiu 1979 je v tej številki! Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarne Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 $40 din. inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni do izidu vsake številke — Uredništvo In uprava L. ubijana Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/V11 Telefon direktor uredništvo, uprava Ir knjig ovodstvo 20 701, orod< ja. preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603 40323 - Oproščeno prometnega davka po n nenjil Sel rdtarlata ::a Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72