(F J »hejM vseh den ta*en ned tli in prAMnikov. PRO TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Issued del h ezcepi Sundeps end Holideps .»».tammesa. ms. CH1CACO, ILL., PONDEUEK15. JULIJA (JULY) 1918 $300 STE V.—NUMBER 164. LETO—YEAR XI. Qi«b W) mukhactaai by tka Act mi Oafbar t. ltlT. — ftU »t tka P-t Offlca of Chiaaga, !»»»•«•. By ariar mt tha Pr—Uaat, A. S. turi——. P—t»aatar Qw*rtl. T^zTTr^nrr^Trr^ 0«». s, TeirTi^nroTiMTTTTiT^^ Brzojav in telefon pod kontrolo vlade. PRVI KORAK ZA • P00R2AVLJENJE ŽIC. Senat sprejel resolucijo • 46 glasovi proti 16. Predsednik je podpisal dve drugi postavi. VETO PROTI POVIŠANJU CENE PŠENICI. \Vftshington, 14. jul. — Senat je včeraj sprejel resolucijo, ki daje predsedniku Wilsonu oblast, da prevzame pod vladno kontrolo brzojavne, telefonske in brezžično -brzojavne naprave v Združenih državah. Resolucija je bila sprejela h 4« glasovi proti 16 in sicer nespremenjena, kakor jo je prej sprejela poslanska zbornica. Dodatni predlogi, da se izvzame telefon in brzojavne črte, ki služijo časopisom, so bMi poraženi z veliko večino. Resolucija gre zdaj prod Wilsona v podpis. 21,838,217 milj brzojavne in telefonske žice je prišlo s tem pod vladno kontrolo vlade in ljudstvo mora zdaj gledati, da se nikdsr več ne vrnejo v privatno posest, temveč da postanejo javna last -ninf. Wasbinfton, D. 0. — Kongresnik! in senatorji so bili obveščeni, da je predsednik pričel pripravljati iejavo, e katero utemelji veto za poljedelako računako predlogo, ker določa, da stane bušelj pšenice 42.40. Kljub teipu, da sc zakonodajni k poljedelskih držav pripravljajo, da dobe večino proti vetu, je splošna sodba, da bo predloga eprejeta brez določbe za pšenično ceno. Predaednik je podpisal predlogo, ki določa $300 denarne globe in šest mesecev zapora za osebo, ki nosi brez dovoljenja vojaško uniformo prijateljbkega naroda. Kongres je sprejel to predlogo, da bo mogoče 'kaznovati sleparje, ki nastopajo v vojaški uniformi prijateljskih narodov, da osleps-rijo lož je lahkoverne ljudi. Ravnotako je predaednik podpisal predlogo, da v zvezni kaznilnici Atlnnti, (ia., lahko iaielujejo potrebščine za vlado, za ker prejmer jo kaznenci odškodnino. Nemčija je »gubila trgovino, s papirjem na vzhodnem obrežju .lužne Amerike. Teko poroča biro za domačo in trgovinsko trgovino. Trgovina jc »daj v rokah trgovcev v Združenih državah in najbrž ostane po vojni, kajti a-meriške papirnice bodo lahko izdelale potrebni papir. Tovarnarji v Davenportu, ki izdelujejo postelje h kovin, so napravili sporszum z vojnim »ndu-strijslnim odborom, da rnižajo število'posteljnih vaoreev od trideset na dvajeet. Zvezna obrtna komisija prične razpravi jat i o produkcijskih t roških tiskovnega papirja 29. julija. Tovarnarji ao ae pritožili, da Imajo velike tro*ke, ker je vojni dclsvski odbor določil, de se poviša mezda delavcem v papirnicah. Obrtna komiaija jc določila, da stane funt tiskovnega papirja V/s c, preden je bilo dovoljeno povile nje meade. Predsednik WIW»n je todal osebno poslenlco, ko je vetirel cono ♦2.40 aa bttfelj pšenice. Predsed nik pravi v svoji poslanici, če ee l»ovlše cena pšenici, da ae podraži od moke re dve došerjs Zdaj "JRsne »od moke v mllnn $10.60, če se podraži pšenice M pe stel ♦12.50. I,et o* ptiček u jemo. de prVIHemo »00000000 bušljev pšenice in por Kanje cene hi podražilo pridelek za $3*7,000,000 Pedcalev bi povliela žlvljenske troške. kar W povzročilo, da je trebe v veeh induetrljah povišati delevske meede. To bi pomnožilo Ifinenčne in goapodemke težkoče na veem avetu. Tako vtei meljuj* predsednik Wileon evoj veto pro ti podreditvi pfcmiee, kar dokaau je, de je stvar pas«« prattndiral, AVSTRUA PREPOJENA Z DUHOM REVOLUCIJE. Avstrijski grofje prodajajo posestva na Češkem, boječi ao revolucije. Bolehni vojaki na fronti. EAJ ZAHTEVA NEMČIJA H0LAND6KE. OD Rom 16. jnl. — Dunajska "Ar-beiter Zeitung" zahteva, da av-■lijaka vlada ispoaluje sporazum s predsednikom Wilsonom. SOCIALISTI CENTRALNIH DRŽAV SE MEHČAJO. Sprejeli ao bres malega vae pogoje medaavesnilke soeiali-.. stične konferenoe v Londonu. POROČILO HENDERSONA. Rim, 14. jul. — Po mnenju tukajšnjih utilitarističnih in političnih opazovalcev so bliža nvstro-ogtskn monarhija razpadu. Glavni razlogi so poraz ob Piavi, umikanje v Albaniji, akutno pomanjkanje živil in naraščajoča nezadovoljnost podložnih narodov — Jugoslovanov, ČeHtoslovakov in drugih. Iz Curiha poročajo, da se na Dunaju in v okolici dan za dnem pojavljajo majhni lepaki na stenah hiš in železniških vagonov z napisom: "Hoeh dic lle volni ioni" (Živela revolucija!) Kakor hitro odstranijo te napise, sc kmalu pokažejo drdugi. To veet je prinesel v Švico neki Rus, ki je potoval iz Kijeva skozi Avstrijo. On pravi, da na Dunaju zelo kipi in ljudje povaod govore o revoluciji ki ae navdušujejo aa njo. Med jugoslovanskimi vjetniki in njihovimi častniki, ki ao jih vjeli Italijani ob Piavi, vlada takšna mržnja, da jih morajo Italijani držati narazen, ker drugače bi se častnikom slaba godila. Vjeti Jugoslovani pravijo, da je višje avstrijsko poveljništvo odstavilo generala Boreviča po bitki ob Piavi . Med avstrijskimi vjetniki ni vojakov, ki ao prišli iz ruskega v etništve.kar je zelo značilno,toda Avstrija je poalala na fronto vojake, ki ao bili zamenjani vried slabega zdravja, kar je pl^ti med-narodnemu zakonu. Iz ftvlce tudi poročajo, da ae je Nemčija premialila, in ne bo po-slala dvanajst divizij avojih čet na italijansko fronto, kskor je bilo prej naznanjeno. Iiondon, 14. jul. — Iz Ženeve javljajo "Daily Ezpreesu", da je po izjavi nekega švicarakega trgovca, ki je bival zednjih dvanajst mesecev v Berlinu, gospodarski položaj v Nemčiji tako slab, kakor ni bil še nikdar. Vaakdanja živi-a poatajajo vedno bolj redka in ljudstvo je eilno razkačeno; štraj-kl ee neprenehoma ponavljajo. Policisti nočejo več naatopati proti štrajkarjem in izgrednikom, in eko pojde Uko naprej, bo nemške vlada primorana dubavbatl vojaštvo s fronte. Vsakdihji pogo vor v Berlinu ae navadno suče te dni o Ameriki in milijonu njenih vojakov ne Francoekem in o pro-pedu nemške militarietične in diplomat ične politike v Rueiji. "Telegrsaf" v Amaterdamu poroča, da nemška vlada aahteva od Holendske, da mora poslati v Nemčijo «0,000 krav, 3000 konjev, 10,000 ton sira, dva mil Jona jajc, 160 ton meščobe, 3000 ton sled kor je kt 300,000 kož za »spi* Vrhutege zahteva Nemčije od NI zozemdklh kolonij 700/100 flori nov nedeljnega mmečnegs kredi ta. Holendeka vlada ae bo narev no ttprla tej aaktevi. — Dalje poročajo la fceneve, de ee v južni Nemčijlvršl velika agi taci je ze omejitev zračnih nape dov Nmnei ob Reni, ki edej -Uno trpe vsled dnevnih zavezniških zračnih nepedov na nemške me sta. zahtevajo, de nemške vlade stopi v pogajanje a »veaniki v avrho, de ee zračni napadi v»ie le na bojni fronti, ftviearakl listi ee norčnjejo la tega moledovenje Nemcev, češ, sekaj ao bili Nem'« zadovoljni prva tri leta, ko eo n£ bovi eepelini ki Northampton, Anglija, 14. jul. — Arthur Henderaon, voditelj angleške delavake strsnke v parlamentu, je izjavil včeraj na tukajšnji delavski konferenci, da se je stranki zadnji mesec poarečilo spraviti spomenico medzaveantške socialistične konference z dne 20. februarja v Londonu v roke soeia-listov centralnih držsv. Prišlo jc pet, odgovorov. Prvi odgovor so poslali bolgarski socialisti ,ki so takorekoč sprejeli vse glavne , točke »pomenice, toda rezervirali so se glede neka • terih manjših stvari z ozirom ua vprašanje Maeedonije. Drugi odgovor je od ogrske so ciale demokracije, ki je poslala odboru v Stockholm svoje poročilo, strinjajoče sc s spomenico. Tretji odgovor so dali socialisti v Avstriji, ki so sprejeli načela medzavezniške spomenice za podlago mirovnega pogajanja. Odo • brili ao tudi koncepcijo federativnega sistema za Avstro-Ograko in enak sistem za balkanske države. BRITISKE ČETE V SIBIRIJI IN MURMANU. Anglija je pomnožila avojo ekape-dicijo v Ruaiji. Predaednik Wilaon je sa mirno intervencijo. DRUOE VESTI IZ RUSIJE. London, 16. jul. — Ia Serllna oe* Kodanj poročajo, da je veliki knez Mihael Aleksandrovi«, mlaj ši brat bivšega oarja, dospel v Ki-gtr. (Kijev je sedež sedanje pruako-iHtržvacue vlade v Ukrajini in po tem je lahko staliti, v čigavi'služ bi je Mihael.) Washlngton, 14. jul..— Včerajšnje uradne vesti se glusc, da je Anglljs Izkrcala nove Čete v Vladivostoku v Sibiriji iu na murman-kkl obali v severni Rusiji. Is Šved -l>klh virov poročajo, da je nova angleška armada v Murmanu precej velika. lz tega sledi, kakor si tolmačijo tukajšnji uradni in poluradnl krogi, da hoče Anglija pomagati fie-hoslovakom v Sibiriji Iti rebelnim bol šc vikom v M umnimi, ki so sc odtrgali od sovjeta brez ozira nn načrte, ki jih pripravlja Amerika z zavezniki vred napram položaju v Rusiji. KUPOVANJE NEMŠKIH RONDOV V AMERIKI. Vlada je dognala, da je 20.000 o-■ab v Ameriki kupUo kajser. jeve vojne bonde sa mi Ijont dolarjev. Do adaj ni še nobenega znaine-cubk sisiem za PiHSHMB m*vr. .. Avstrijski socialisti oravkio da ne njtt« dft W,,IMm H»««n«nll svoje AVSirgsKi sociansu pravu«, aa ne . . pripozuajo brest-litovskega miru in se strinjajo, da se vprašanje Al-zacije-Lorone,. Poljske in Itailijan ske "irredente" kakor tudi kolo-nijalno vprašanje reši na temelju samoodločevunja prizadetih ljudstev. Četrti odgovor je prišel «1 socialistične manjšine v Nemčiji čez Stockholm, ki se vjema s principi medzavezniške spomenice. Zadnji so odgovorili nemški ve-činski socialisti. Njihov odgovor je značilen. Oni pravijo, da so pripravljeni at opiti v pogovor z zavezniškimi socialisti na podlegi pogojev, ki so jih izrekli socialisti ne-utrslnih držav.' Njihovo stališče hi povsem jssim, tods zdi se, da v načelu odobravajo pog<*je med-zavezniške konference; pripravljeni so tudi razpravljati o vpra-šanju, kdo je kriv vojne, desirav-no ne bo s tem po njihovem mnenju nič prkio»>ljenege. Zadovoljni eo tudi govoriti o Alzaeiji-Lorenl in od >-bravajo popolno u|M»stsvljenje Belgije. Dalje pravijo, da bi bila mednarodna socialistične konfe -renče na neutralnlh tleh v tem času zelo potrebne in koristns, s končno se Izrekajo ze ligo držav, ki naj prepreči vojno v bodoče. NOVA PIJA6A PO 26o. itališče in da odobrava oboroženo intervencijo v Rusiji, Dokler se predsednik ne prepriča, da zt.pad* na fronta1 ne bo trpela zaradi raz-kosanja armade, ostane na avojem stališču, da Združene države nc morejo pomagati drugače kakor gospodarskim potom. Ksyiuuud Itobius, član misije umeriškega Rdečega križa, s katero je pred nekaj dnevi vrnil iz Rusije, je v NVashingtonu in priporočs WiUonu, da naj Združene države po zl. ^jtttz^z i v. v M ur ms nu. hI . po I and Cement kompsnlje. Chieago legnile a sa veznih I. Kosaki ia Oehi so se adružlll v Sibiriji Peking, 14 jol — Ceikoalove -jike čete ee okupirale Ntkrfak ee- VLADA JE PRISILA NEMŠKE LAti NA STENO. Waahlngton, D. 0. — Llat l v Nemčiji so prluiičlli po cele koline laži o "Ameriškem rdečem križu" In o ravnanju z nemškimi ranjenci, ki wo postali ujetniki, ds podžlgsjo neanško ljudstvo k vojni. Te gnle laži so po v sročile, da je ameriška vlada v-prašaJa nemško vlailo po špsu-ekeui poslaništvu, tis j predloži dokaae za tako natolcevanje. Nemška vlade še ni odgovorila. Državni department meni, da v Nemčiji niio nikdsr ofleljeluo preklicali teh govoric, dseirsvtio jih je oznsčil llenry Dsvisou, privlsednlk rdečekrlžnegs vo>ie-ga sveta, v dbramho " Rdečeg i križa" za neresnične. Državni department prsvl, da gs je ameriški poalsnkk v Iternu Informiral, ds Jr "Mednarodni rdeči križ" v ženevi prejel pismo .si "Nemškega rdečega križs" v Berlinu, v ksterem trdi, ds Je is čaaulkamkili vesli spoznati, da jr Heury P. Devleon* proUieoslel sme-rlškemu poslaniku v Avlci Izje-vo, v kateri povderje, de se "A merlškl nlečl križ" ne ozlre na narodnoat ranjetiegs vojsks iu d t revno tako lepo revne s sovražnimi rs njene! kol s prijsteljeki. ml. To je meode dosti jaano pove. a lahko racumajo l tali g »-apodje v lierlinu, tla eo z njih grdim neltdcevenjem atorlll veliko krivico "Ameriškemu ndečt. mu kHžo." SAMO OPOLDNE OOVEDIkA Phlladolphla, Pa — V penns., venskih hotelih In restevra« Ijah servirsjo gt*st«Mn govetllno aemo poldne, dokler ne dobe dr igegn ns vodile od živilske uprave. Odredbe velja tudi aa klube ln ve like Pariz, 14 jul. Zsveanlško pro-dirsuje v Albaniji ln umikanje Avstrijcev se nadaljuje. Slnočnje uradno poročilo pravi, da se je sovražnik umaknil do hribov Pošlu-ui ln Selčaui, kjer se stokajo tri reke TOmorlčS, Devftl lo Kurilaftii, Avstrijci imajo velike isguhe v •u»i vili ln ranjenih In Prencoxl sti vjell 470 mož. V Maeedoutji so se včeraj vršili vroči hoji med Bol-gurl ln Orkl. Rim. 14. jul. — Vujul stan po-roča, da italljaueke čete v Albaniji prodirajo dalje proti novi sovražni črti st«verno od Hemkta. (ki tl. julija ao Italijani vjril 1H00 Av-strljcev. Avstrijci ee umikajo na črti kilometrov ml Ohrliktkega jezera do niorja. Francozi In Italijani ao v prvih šestih dneh ofenzive v Albaniji prodrli trideset milj ts| svoje stare fronte proti severu ln njihova balkansks fronta, od Soluna du Jadrauskcgs morja, VI meri 2a SO—IA) n lam ia mlaft >«ntU ja prava- Stvari, ki dajo misliti. Vojna In revolucija. — Čikaski listi so v soboto, prinesli vest s sledečim naslovom: V vseh čikaških cerkvah se bo jutri praznoval spomin na padec famozne francoske Bastilje". Ui Pomislite, ljudje kr&čanski! V cerkvah so obhajali spomin na največji dogodek v veliki francoski revoluciji, ki se na Francoskem praznuje vsakega 14. julija kot državni praznik in dan neodvisnosti!^Vse cerkve brez ozira na aekto, posebno pa katoliška, mso nikdar imenovale francoskih revolucionarjev drugače kakor "brezver-ske puntarje", ki so bili "veliki hudodelci" zato, ker so obglavili kralja in kraljico in pobili nebroj drugih pristašev tiranske kraljeve vlade. Danes jih pa proslavljajo! Kdo ie pravi, da vojna ne dela velikanskih izpre-memb? Ali ni to socialna revolucija? fijski cerkvi v Chieagu. Na mestu je torej zelo prijazna opomba: Ali bodo tudi naši katoliški listi kaj omenili neprijetno zadevo o tem kajzerjevem organistu? * Nadalje poroča "Associated Press", da je avstrijska vlada kontrolirala prihranke emigrantov iz Avstrije po banki Trans-Atlantic Trast Co. v New Yorku, katero je zdaj zasegla vlada. V poročilu je ditati tudi sledeče: "Banka je imela v svoji službi tudi duhovnike, ki so nagovarjali naseljence iz Avstrije, da naj v omenjenem zavodu nalože ves svoj denar." f To je zelo neprijetna vest za vse tiste, ki so čez noč pokrili plašč avstrijanstva. Ta je odlcritoarčen! — Vasilije Z. Rašovič iz Eveletha, Minn., ima dopis v "Jugosl o venski Zastavi", ki ga zaključuje: "Da živi buduči kralj Srba, Hrvata i Slovenaca, Aleksandar Karadjordjevič" — To je menda tisti Rašovič, ki je tožil br. Keržeta, da je govoril "nelojalno" na shodu republičanskega združenja v Evelethu. Naši monarhisti se potuhnjeno skrivajo za frazo: "Zdaj gre samo za svobodo", toda njihov brat Rašovič je bolj odkritosrčen možak. Iz gnile monarhije*! (8 tam zaključujemo govor nemškega socialista iz Avatrije Johanna Aleksandra, ki ga je !• me) pred kratkim ua nekem ao- eialiatičnem shodu v Curihu, kjer je izjavil, da hoče biti "brutalno odkritosrčen," kar ae tiče razmer v Avstriji.) Kakšna intervencija? — Dnevna poročila o ameriško-zavezniški intervenciji v Rusiji so ravno tako konfuzna kakor so konfuzne vsakdanje vesti o ruskem položaju. Kakor je bivši ruski car najmanj že deBetkrat umrl in kakor je ruski sovjet že dvajsetkrat padel, ravno tako je bila ne vemo že kolikokrat napovedana oborožena intervencija v Sibiriji in na drugem koncu Rusije, a ravno tolikokrat je bila zopet zanikana. Fakt pa je, da predsednik Wilson še vedno molči o tej stvari, dasiravno se že dolgo časa bavi z vprašanjem, kpko pomagati ruskemu ljudstvu. Zadnji teden so namig nili iz nekega poluradnega vira v Washingtonu, da Wilson ni za oboroženo intervencijo, ker po njegovem mnenju mora biti Nemčija premagana na zapadnl fronti in z zmago Amerike in zaveznikov v Franciji bo pomagano tudi ruskemu ljudstvu. 4 Fakt pa je tudi, da gotovi krogi zelo žele intervencijo. Med temi so japonski in angleško-francoski kapitalistični interesi, ki imajo precej kapitala v Sibiriji; Japonska ima vrhutega še teritorijalne interese. Dalje so bivši ruski kapitalisti, ki se izza revolucije potepajo po Kitajskem, zavezniških državah Evrope in Ameriki in beračijo za intervencijo samo zato, da dobe nazaj svoja izgubljena imetja. Del bivših ruskih kapitalistov se z ravno tem namenom obrača do Nemčije in v Ukrajini ter na Finskem so dosegli, da je kajzer povrnil njihova veleposestva: Končno želi oboroženo intervencijo tudi Nemčija, kajti v tistem tre-notku se bo proglasila za "braniteljico" Rusije, čeprav ljubi bolševike ravno tako kakor žebelj v čevlju. * * Ako hoče Amerika pomagati ruskemu ljudstvu, tedaj naj pomaga materijalno in finančno. Rusi se bodo že sami otresli Nemcev, saj ho neprenehoma v boju z njimi; kar se pa tiče notranjih reform v sovjetu, je io stvar ruskega „0 Ali nT"taste ljudstva, da ga samo reformira, Če uvidi potrebo. Revo-1 tem »lučaju prlallilt Ogrsko, d«i lueija je še vedno v razvoju. Nedavno sem Imel priliko večerjati z več nemško-avstrijski ti držuvnozborskimi poslanci - na Dunaju. Vsi ti poelanci ao bili prod vojno zelo iiiuoviti kot n. n . komisarski agentje, bankirji in finančniki sploh. Prebil sem med njimi štiri ure in v pogovoru, ki se je sukal o vojni in politiki, *e niaem mogel "načuditi, kako predrzni so bili h svojimi odprtimi »brpatljaiui do vsenemštva. Eden izmed njih — Imenoval ga bon/goapoda C. — mi j^ z j i resnoba.dukjm>yal, da je delavk i razred postal zelo aroganten od-kor je vojna. Pritoževal se je, da je narodnostni čut podložnih narodov v monarhiji zrasel.čez moro, in izrazil je bojazen, da bodo "horde zabitih Čehov, Jugoslovanov in romanskih narodnosti" moitla skušale diktirati u*n-do monarhije, kajti po Številu so to narodnoati v premoči nad Nemci. Nemški element v dvojni' n.o-narhiji Šteje deaet miljonov glav iu ogrski koiuaj osem *miljjnov, medtem ko je ostalih 32 miljonov vsega prebivalstva v dvojni mo-narhfji odločno nasprotnih poli-liki nemške kombinacije. Logična posledica za Nemce je torej, do se pridružijo Nemčiji. ^Tttko je govoril C. in opazil sem, du so outali gospodje poslanci hitro prik*imali vaaki njegovi besedi. ^ "Kuj pa Ogrska t" sein posegel vmes. "Ali je Ogrska tacli pripravljena iti za vami v Nemčijo TM Lahko si mislite, da je bilo moje vprašanja zelo tehtno in resno Toda moji vsenemški tovariši n -so bili te misli. Smejali ao ae In eden izmed njih je zarohnel: "Ogrska pojde z nami, ali bo pn morala iti." Potem je pa dneta-vil z izrazom "'obokega zaničevanju: "Tista horda divjih Tartar-jev s tenko akorjico frlvolne el vittzaeije se morn it »k prejalislej naučiti in spoznati koliko pravzaprav šteje." Ampak jaz se nisem dal take hitro ugnati, pa aem zaatavif dru se »druži elementi t. ostalimi nenemškiml v dvojni monarhiji ln naatopi proti tam t" Poslanec C. je zopet uata. z grmečim nastopom ki a ntianjenl-|ml pestmi in zobmi in dejal: "Kavno to je, kar prepreči u-nlja a nemškim cesarstvom, Avalrijaki tirani čutijo burjo. — Zanimiva je vest, da je grof Cernin prodal svoja veleposestva na Češkem. To so storili tudi razni drugi grofje in baroni. Morda jim sledi tudi bratska, plemenita golazen v Nemčiji. To so dobra znamenja. Jazbeci beže v luknje, kadar IVabebnrftanl ao vedno ponavljali čuti jo neurje. Plemeniti rabljl v Avstriji slutijo slabe čase Pokojni Frane J.rfef za svojo rabeljsko eksistenco, pa pospravljajo krmo J j* kl "f" » . . \ 1 IU i o u I U iti 1 t lli 1 fm prtetola, groai nemškemu ele- dokler še ni viharja. Ruska revolucija jih je izučila, da im»ntu s to irdajalsko aivarjo. \\ tirani ne smejo izgubljati časa. morjeni preulolonaalednik je tigfl _____ jataoiu amtrijake Name« a tem, . , ,, od obtožbo "velciz-dajalstva." Naši Avstrijci nimajo *poštqpanja do starcev niti Žen »Jc v svojem blaznem poskusu noče jo uničiti vse narodnosti ki so jim na poti do združenja z Ne n-čijo. Ali avstrijski socialisti vidijo to nevarnoet? Da. Toda nemški socialisti v Avstriji so sami vse-nemci. Med njimi pa je soclali s|Xfna manjšina, ki sestoji — ka kor v Nemčiji — iz sodrugov, ki se nc boje, ali njihovo število je fie majhno; vechia teh manjšin, sirih socialistov so Židov»ki prole-tarci, ki so zelo siromašni. Naši bogati židje so naravno vsenemci al pronemci, kajti kot kapitalhti vidijo svoje interese v gospodu jočem elementu Avstrije, •v okolici Dunaja so štirje jet niški taborji, v katerih se nahaja okrog 30.000 oseb obeh spolov in vsake starosti. Možje in žene, včasih tudi cefle rodbine so a-retirane in pripeljejo jih v va«ro nih za živino v te taborje. Vozijo jih iz Češke, Hoane in Ilercegovi ne, Dalmacije in drugih jugoslovanskih krajev ter iz avstriskr Poljake.. Sam rimski trinog Neron se bi zjokal, če bi prišel v te jetniške brloge. Pensekutirani podaniki gnile monarhije stradajo tamkaj na amrt in vsak dan jih umre na stotine; kdor se pa obrani ipnrti, je prej ali pozneje bolan na kak način. Olj čosu svojega obiaka teh prostorov sem ne večkrat ukradel > lesene barake, v katere je bil o«)i fckuvulcem za(l>ranjen \ntop. V^e-lej aem vulel ležati tri ali štiri mrlfre ne blatnih tleh iz gline. Vodstvo jetnišnic se niti ne zme-»lir da bi spravilo mrliče s pota o pravem času. V eni baraki ml je povedala mlada Čehinja, da je njen otrok Umrl in trupliee je ležalo poleg nje na tleh t«len dni nakar ao irgreMi plit,vo jamico zraven barake hi tain zngrebli o-troka. Pokazala mi je t objokanimi očmi majhno gomilieo, na katero je zasadila lesen križec. Njen soprog se nI povrnil z It«, jauske fronte. Revica je izgleda-la kakor živ kostiijak. Ko sem pozneje zopet nfckkal dotično barako, so mi povedali drugi jetniki, da je tudi ona umrla ki poko-poli so jo poleg njenega »trnku zunaj baraka. To je samo en slučaj, kako av-strijakl Nemci uničujejo eele 1 u ftine. Predno ndne vojna, bodo borju, kjer je bffo 12.000 jeUii-kov, mi je povedal to siralno reanieo. Zadnje poletje sem se ukradel v Ljubljano in tatu aem štiri diti intervjuval stotine jetnikov med 15.000 Bošnjaki v tamošnjem jei-niškem taborju. Možje in žene, starci in otroci, ao morali zapustiti oddaljene domove in privedli so jih tamkaj "t nrflitarističnih o«irovM. Gotova merica črnega kruha in neka ničvredna tekočina, s katero zamenjavajo kavo, je bila njihova vaa brana v tabor-ju — ali še tega niao dobili po določenem odmerku. Poveljnik in njegovi podrejeni častniki ukradejo večji del živil in jetlBkf stradajo, da je groza. Kadarkoli »e pojavi kakšna bolezen med jetniki, tedaj ne datfo nobene zdrav: niške pomoči, pač pa nesrečne bolnike atlAčijo v p<»*e8>ne barak€ In tam jih prepuhte5 njihovi uaodi — smrti. DOPISI. Zapisnik konferenčne aej« S. R Z. s dne 28. junija v Imperia-lu, Pa. Predsednik društva Prostost SNPJ., pozdravi navzoče delegate in jim v imenu invperialake slovenske naselbine zakliče: "Dobro došli v naši sredi!" Dotaknil so je v svojem govoru sedanjih raz-mer slovenskega naroda in poli-tičnega položaja. Sledil mu je tajnik lokalne organizacije SRZ. John Terčelj, ki je pojasnjeval namen te konference ter povdarjal važnost idej Slovenskega republičanskegH združenja za osvobojenje našega naroda. Le jugoslovanska federativna repulblika nam bo omogočila mirno kulturno in gospodarsko razvijanje. Po končanem njegovem govoru je prišla na dnevni red volitev predsednika in zapienlikarju za tekočo aejo. Za predsednika je bil predlagan in sogloono izvoljen J. Kvartič, zapisnikarjem pa Jo že Ambrožič. Nastopilo je hrvatsko pevsko in tamburaško društvo Javor in po krasno ozaljšani dvorani je za-donela tužna hrvatska pesem: - "Brate glej suizu moju, uteši jo s svoju." Pesem je naredila globok vtis na 2d>orovalce in po burnem av-plavzu ao morali zaipeti še par komadov.' Sledi čitanjc imen delegatov dosedaj prijavljenih društev, ki sodelujejo v organizaciji SRZ. Navzoči ao vsi. V lokalno organizacijo je priglasilo pristop nadaljnih šest društev. Lokalna organizacija SRZ. šteje sedaj oseminitrideset podpornih, političnih in k uit umih društev, ki imajo okroglo 2,900 članov. Vai delegatje brez izjeme se strinjajo s programom SRZ. in so se izrekli, da bodo priglašena društva podpirala Slovensko re-publiČansko »druženje gmotno in tnoralno in v vseh drugih ozirlh. Tajnik prečita račun za mesec maj in junij. Nadzorni odbor poroča, da je pregledal paslovnc knjige tajnika in da so v redu. Prispevki za m«»ee maj in junij znašajo $183.03. Predsednik društva Prost («t raajasnjuje v daljšem govoru pometi borbe za demokracijo. Med njegovim govorom In svlranjem tamburafev se Je vršila kolekta prid ameriškemu Rdečemu križu in feRZ. Kolektalo je šeat malih, belo oblečenih deklic pod vodstvom V. Peterhela. Nalbrale so čee sedemdeset dolarjev. • Tajnik lokalne organizacije a peilra na delegate, naj mu davo-'•o odškodnino za stroške, Vi jMi ima a agitacijo pri tej orga nir.a«'i ji Pravi, da računa ne mo-# predložiti, ksr dela zastonj, toda če ae delegatom adi umestno, naj s« ga nekoliko odškoduje, kajti delo a vaakim dnem narašča. ' Sprejet predlog, da 8« mu da o tem. Zadnji četrtek so vladne oblasti poslale v tabor aem manjltti nsmrfnaati v monarhiji." Itodite uverjeni, da to ni praa- ških Internirancev v Georgijf meti drugimi oboAevatelji fmoHra ^katerih svstrtjaklh žgal! na odprtin polju. kajierja tudi Hanaa M.rxa, organista v katoliški nadškof v Si 1i u-! X ^ ^^ pomrli val jetniki v teh taborjlh valed gladu in holecni. Ifajmaaj 300.000 takih jetnikov podloinlh deeet dolarjev, alovanakih tn rooanakih narod K točki (fVieenega r«ls "a*i-ao«U j« danea v gnili monarhiji t.eija" govori več delegatov. \ tabor ju, ki je oddaljen deset; Brat tajnik priporoča delegatom, milj od Dunaja, je lanako polet. Mj prirejajo vaaelice, katerih či-je tstinihmls azijataka kobra ln ati <)obič«k naj hi bil namenjen v enem samem tednu so odnesli Ua SRZ. iLn*r*k ln iih Ambroži«' v svojem govo Mladi j m prtpoana. da j« agitacija med imi Slovenci ot«škoč«na, kar ao jo ša vač krat xuvedli raiju vihravi ag^t < je ,i*med našega laatnega na rudi. Dosegli so s tem toljko, da je daj jako težko agitirati, bodi,i za eno ali drugo atvar. Prei^ , slovensko ameriško Časopise iu dokazuje, da nekateri wenjtj0 s»voje mnenje vsak da«. To je bll0 lahko pred leU, ampak danes i. slovenski ameriški delavee že 11 taki stopnji izobrazbe, da zaht,-va le tiat« 14ato, ld imajo program* ki je v koriat slovenskega naroda in delavstva. l. Delegat društva Prostost poj. »nuje, kake Inte podpira delav' stvo. Po veti a I je primero iz m,. Keaaporia; delavstvo v tatnošuji livarni je delalo od kosa in ni vj delo, ali zasluži lOc ali $7 na J4 dni; vsled tiranije drušbe so po. stojale razmere naravnost nez. nosne. Delavstvo ai je hotelo magati iz takih razmer s pomi*. jo štrajka. " Največji slove.uki dnevnik," ki izhaja v NeW Yor-ku iii ki ima na prvi strani zapisano, da je liet slovenski delav-cev v Ameriki, pa jc povodom tega štrajka pisal, da je na stavki le par polj»kiU lenuhov, ki jim ne diši delo itd. Delegat pevskega društva lli-rija opisuje, kako stališče je zav. zemal isti list za včasa westn»ore-landakega štrajika. Prinašal je velike oglase, da^ie rabijo delavci v Weatuiorelandu. K stvari govo-re tudi drugi delegatje ter se na to »prejme sledeča resolucija: "Ker se je liat Glas Naroda že večkrat pokazal nenaklonjen so-cialnemu izboljšanju slovendkcga delavstva, in ker ne zastopa več i-dej, ki so ideje Slovencev v za-padni Pennsylvaniji ln ker je prenehal sodelovati za združenje Jugoslovanov v federativno repuhli-ko in ker menja svojo taktiko mogoče le jz sebičnih namenov, ga vsled tega konferenčna seja 8. R. Z. v Imiperialu strogo obsoja vsled njegovega neznačajne«a stališča: ' Slovensko delavstvo potrebuje v teh resnih časih liste, ki so se v vaej dobi svojega obstanka pokazali neomahljivi v boju za njiho-ve principe. LEsti, ki kar čez noč preskakujejo v razne demagogi?-ne tabore, samo begajo naše ljudstvo in delajo med njim najvef. jo konfuzijo, ker ne ve, komu naj [sledi. Slovenci v zaipadni PenmjV vaniji imajo sicer jasno začrtano pot in jim razni uSkoški linti ne morejo škoditi. So pa kraji, kjer ljudatvo ni še tako izpopolnjeno v organizaciji, da bi se po tom diskuaije prepričalo, kdo jc in kdo ni na pravem ljudskem in demokratičnem stališču. , Smatramo, da je delovanje ^istih slovenskih listov, ki so vsako uro pripravljeni menjati svoje stališče, našemu narodu skrajno škodljivo, ker ga navdaja z u«»-zaupanjem v vse, kar započno a-meriški Slovenci. Ako danes tak list piše, da je SRZ. na edino pravem potu in da je program SR4. edini program, ki omogoča pravično rešitev jugoslovanskeg.i v-prašanja, čez par tednov pa tak list prične pisati v nasprotnem smislu, napravi ja to na ljudstvo skrajno čuden vtis. Ker mi vemo, da je ve.rini a-meriških Slovencev početje in menjanje stališča nekaterih slovenskih listov dobro znano, zato upamo, da so maaa našega naroda na piaanjc takih listov nc bo oziralo, nego bo šla nemoteno na prej v boju za naše principe." Resolucija je bila sogl i no sprejeta. Predlagano in sprejeto, dt * pošljeta dva delegata na konven' eijo SRZ. Izvoljena sta Losi« Olnžer in Vincen« Vidmar. I'la-ča se jim pet dolarjev dnevnic*. Sklenjeno, da se prihodnja konferenčna seja vrši četrto nedeljo v a v gnst u v Brougbtmni, Pa. Delegata ia te naaelbine p« obljubita, d« pripravita vse potrebno ea to zborovanje. Predsednik zaključi sejo, nnj sestopili ki marljivo vrše agitacijo za propagando Slovenakega republičanskega združenja v nanelhi-•ah in v krogu evojih društev. Jože Ambrozieh, konferenčni zapisnikar. ^ — n n.a Olinton, 111. — Slavljenje prar-nika ameriške neodvianoati je bilo v naši naselbini jako aijajno V paradi je bilo vae polno sest«* In razttfnih napiaov. fdeležile «e ae j« velike mnošice ljudatva v*ek tukajšnjih narodnoati. Kot udeležen ka parade niaem mogla stati na strani, da bi ai jo natem- oriše ogledala, vendar pa lahko tr« (Dalje na 4. atr., 4. kol.) P RO S V BT A VESTI Z BOJIŠČA. vojnem času zadolžili « in nc de la konkurence aadolfalcgm «vo bode. Lani je bilo mogoče od ^plo-ftulh davčnih dohodkov, Mati $14,(KKMKK) za- gradnjo ccat. Tako vsoto bo mogoče -JohHi tudi letos. -V ■ Nasprotna atran priporoča vn lllcem, da glasujejo za spremenb-nI predlog, ker so v vojnem česu dolire-ceste zelo potrebne. NOVO POBOJI IX) AltOLIJI . Weebington, D. 0. Velika IMtanija je sprejela od muciišlie vlaile $175,000,000 novega p'*»ojl Do aedaj jc Veliki Britanlj posojenih 3,345;000,000 dolarjev vsem zaveznikom pe $6,2MfiRO. 000. OLiVNI 8TA.Ni leOT-^a DO. LAWNUALU A VB., OUIOAOO, ILUMOlg. UPRAVNI ODBOBi Predsedatki Joha Vogrifl, bet t»Q, U Halla, III. L Pedptedaedaik t J. Bratkovl«, B. F. D. 4, bos 86, Olrard, Kaaa. U. Podpredsedsiht Jošef K uhelj, »408 B«tag Ave., Bo. Chleage, Ul. Tsjalki Joka Verderbar, 1706 Ho. Uarsdale Ave., Okleago, 111 Blsgajalki Aatoa J. Terbovee, P. O. Bos 1, OUero, tU. Zsptaslksri Joka Molek, «006 W, Blat lit, Ckleag«, III, i NAD BOBNI ODtUBK. Jole Aaibrošl«, bos 661, Oaaosabsrg, Pa, Parni Berger, T41—lat Bt., U BaUa, OL r. B. Taseker, 6T« Akasj Ave., BoekapHaga, W70. POBOTNI ODBBKi ^ 1 Aatoa Hraat, Bos 140, Oaaosaburg, Ps. % , V Jole Badlšek, bos 466, Hmltktoa, Ps. , « t Rudolf Pleterlek, bos M6, BridgavllK Pt 1 ' Jakob kftlkUvai«, L. Doz 6, VVlIloek, Pa, M. Petrov lak, 14810 Hale Ave„ OoUlswood, a «' U BEDNI K PBOBVBTBl Jole gavertslk. VBHOVNI iqjlAVNIKi F. J. Bera, M. D., 6606 Bi. Clair Ave., Otovalasd, Okle. VBE DENARNE ZADEV JC IN 8TVABI, kl es ttlsje gl. apravaegs odbora la h. N. F. J. naj ae pošlljaje ss ssalovi JOHN VGBDKBBAB, 6667^66 Bo. Uwsdala Ava, CkUago, IU. PBITOtBB GLEDE GENERALNEGA POBLOVAMJA I JOlB AMBBOdtlO, bes 661, Oaassaburg, Pa. Prltolbe prepirljive vseblaa, ki sta jik railU prve |e drega laltasas, se pollljajo as ssalovi ANTON HBABT, bos 140, Caaoasbatg, Pa. V81 DOPISI, raaprava, Asakl, ssasaslls Itd. as "Fveeveio'* se pošiljaj« na aaslovi UREDNIŠTVO "PROHVETE", 168T-66 Bo. Lstrsdale Ate., CkUago, Ul VBB UPBAVNlftKB BTVARI, sarotalsa, oglasi, ts pollljajo as saslovi UPBAVNliTVO "PBOMVETE", 1667—67 Bs. Uw»dala Ava, Cklaago, IU. V koresposdesel s tajalltvo« B. N. F. J, sredslltvosi la epravsURvoai Prosvete" ss rsbite laies aradalkov, starva« aapiltts aaalov, kt je ts aavedea, ako leUte, da bo vsaka stvar kitie relesa. rittMlajni" uredniki -kidUjo do-1 n.čil,, •f,^-koj. i^Jjjjljf J^JSftJL ^ gnati kolika ledij «1 ruskega ^mvcllea v IW. je nemški se n ^ brodovja je eprevlla Nemčije p n! feldmsršal Hindenb irg n^ev W * nassj avojo kontrolo O ruski mon.sri (od IH msjs. Hindenburg je ^i moči ao došlc n-pr*"joč, v glevnem stsnn ^ ... _____l. !«. it,. .1 _ kekor norocs ts ' teri mornariški častniki, Nemčije pod sabo prccej velik del rualfoge brodovja imel maršal hud prepir s kajzer SUMNOBTI m m zarodi ofenzive ns rapsdni PitUburgb. Pa. — 35 letni <*» S^ IsTie d bil nalovijo nemfcki naval na nMl 0/w| r prodsjalno Jo^pl Tf ^ « HI. in vprašal Toda zenealjlvih poročil ni o tem fenzlve me.1 rekoma Olee iu Mar- Anderskesrirk Mornariški department inm p« BRZOJAVNA DRUŽBA USTA VILA SVOJO UNIJO Chicago, 111. — V Ckbegu jo Šesrtnajsl usluŠliesu-ev Western IT nlon Telegraph kompmilje ust s nov H o novo unijo linsojsvnlh U služlience. Newcomb Cerlton pretW«liiik breejsvne drušlir. j* Izrazil avoje zedovol jat vo nad 11 stanov it v ij«» i*ove organizacije T" govori d osi i jssno, ds bo uovs or eenksbo Vi.do, tile s tem pral-►UUh, petah In mad prati. Danile Mili lega preš- davalj m si noge vtako Zjutraj sl ps nadri ka tudi v Ta pralak ja naj no^a, At te vam „ aa____»sen mile t tam prstkom po nogah, (HKlpIatih, petah In enlten« io. arhijo, ŠS to Ta ptalek v nogavleo. aredttvo sa vsa boli- . j bolite tr 'otakla 1" Ta pralek dtls, ds to nogt, Osviji la^nogavioe ^»uha^ Pmdije^aa e .....« Prof. Dr. Mullln ZDRAVNIK - SPECIALIST BA SL0VBN0B 411—4lh Avenue (NA SPROTI P0IT1) Pittsburgh, Pa. i m vi ma 1 o t • I > A II IIA I' IIJ s, um DELATI ALI V VOJNO. NOBENIH POSTOPACEV NE BO VBO TRPELA POLIOIJA. ŽENE V ŽELEZNI A K! SLUŽBI |feleon| Okajen ne, Wyo — Tnioa Ps če gs poroči De jrlfie Aelerniška Hru«»s je nsjela __iftiliBkeie 1 Ml baje proti k te mu je nsjbrž odgovorilo, šlLm drlsvk za čiščenje koladve amrssr^: s- h.™,, -i-u „ ^BIC ». Kot je vseru premoga rjem ln de* lavceni pri koks-pečeh /na 110 v tem okrsju, da železnice vedno dovolj voz dovedejo za nakladanje premoga iu kokaa, tako da se dela s polno paro. Vzrok temu Je, ker dežela potrebuje premog in koks iu vlsda ae Jc odločils, ds mors imeti vedno dovolj premoge in kokaa na rsrpv lago, ako hoče izdelali vae potreb* 110 jeklo ra mitnicijake iu druge pot relie, Vaekakor so pa slučaji, čeprav Železnice pripeljejo dovolj vozov k rudnikom v Jutro, du ao rve<'ct ob času, ko piščalka kliče domov z dela, ostanejo nekstcrl še prežo!, ko premogurjl iu delsvel pri koks. prčeli odhajajo ns svoj dom. Torej ns noben iisčin ae v takem alučsju ni Izpolnila želja vlede. |N*žela potrebuje premog vlli koks, Železnice preakrlie voiOVe točno, torej je nalogs premogkr Jev in delsveev pri koks-pečeh, da flh napolnijo pod ne vu predno od idejo z dels To je nsšs akromus dolžuoat kot amo to že večkrst povedali, ue lc kot dobri Ameriksncl, temveč tudi kot z veat i lu dobri fVlil, Hlovs kl, Kloveiul, Hrvatje, Poljski in drugI Mlovsni. Mi čltsmo, ds ae (fleho-Hlo^aUi In Poljski ter drugi slovsnaki polki IsijuJejo ns fronti ra Ameriko Torej Mlovsni, hI jim ni mogi^a ili ns fronto, nsj M s tem |Mimsgsllj našim fsntom in brstom fiS Srgn ti, ils skušsjo, če le mogtfše, 11 s ložltl vse voaoVe kolikor jik d«il*e pred rudnikom vaško jutro. Kn (hiIiio naložen vos pfesiOgs sli koksa pomeni ravno toliko kot vaak dotirr strel na našega tsivrsš* nlke (A. A D. V.) BLBKTBlOMA FBBOLBDBA SBlABKZ, Btarl ts laksltal sdrevalk, s M letae prakso. Mrsvf sspeftss ts kitre vet be- lassl, plsls, Itlodta, oblati, trgssja, aervoiso«!, krvse bolassl, kakor ledi drug« boleanl »dlklk. Oadravl vsako boleses kstere prevaaae v tvoje oskrbo. Uporablja ssjboljs avropaka, tmsri-•ks ts oatallk delov avete adravlla. Nitke »ena. M uvel breaplaiao, Tošea pre-glod popolaosis jasiiaa Frl »asi te sdrsvi veliko lUvile Blovtsttv. Oradse ure od 9. ajutrsj de I tvtler, ob sede Ijak tsme od 16. da 1 pepoldaa. Dr. Koler SLOVENSKI ZDSAVNIK Ul reia Ave., Mthfcarfk. Pa. ar »T Mlaa. o» Maefe «e- trmi&tUt* Vaa M-ealM Sakur SlOv | Malha tm->l< 4 »ta U tm * ^r T7i Hs IMW ijeiilS v«da, aaibanai « aalaiaaUa, IU«NM PBfertJ! iim4M V m "•I da > »TL*"*** 'le popm^UB, r*MSa* too, de ee jo obnAvHe praveda BO ustavi list. LUTERANCI. Historičen roman. Spisal Anton Koder. ! ► (Dalja) Bilo je zvečer pred velikim Šmarnom. Po testi, ki is Kadomlja V Kamnik vodi, korakala ris, ko se je ie mračilo, dvs tujca. Starejši gr-bs*t rudečebrsdcc morsl je ie enkrat tako hitro »lopati, da gs ni mlajši visokorssteui tovariš za aelmj puščal. Zsradi tega je nsjpreje tiho kM, po-tem ps, ko mu je hil popolnoma izginil humor, /grabil je jezno mladega tovariša za rokav iu ga stresel, kakor da bi mu bil s tem hotel njegovo hudobijo poplačati, ter dejal: "Hudobec nsj s teboj hodi, ps ne krščen človek! Hvoje grešne noge prestavljaš, kakor da )•{ te sto biričev preganjalo, in ne pomi«lia, da ni vssk s teboj pri isti »k ledi vzrsstel." Jezno je pogledal pri teh besedah govornik svojega sopotovalca, pokrivslo je snel in si pot Masi, ki mu je bil po Mu. "Včasih si tudi ti tako pot ubirsl, kskor da bi piskslo zs teboj, zdsj te ps kolens bole, ker si jih luteranstvu v najem dal", odgovori nagajivo tovsriš ter postoji iu grbsstegs tovariša za ru mo potrese, rekoč: "Ne jezi se in stopsj ne preštevsj! Ae nocoj l ova na medvedjo kožo pila in jencs l»oi ns dru-■ju vrtII, da se ti bodo usta kat na stežaj reiala od samega vesel js. Jutri bode ps po v*ej okoliei govorica o tebi, kakor o eessrju. Neki te bo lo hvalili iu dejsli: "On rs je izpeljsl, nihče drug, to je prsvi mož.-' Drugi pa: "Gosenica tuij p • obleze tists strupene. povsod je in nikjer. Kar pride in izgine. Do iivegs mu ni priti kskor jeiu l*o noči se priksže, po dnevu ps v grmovju igie razprostira." Potolažile so nekoliko te beaede »labovolj-l.egs potovslcs. Brslee je ie davne uganil, da je prvi nekdanji pisar Nsglič, mlajši lovariš pa nsš tlsri znsnee Gogala. Noč se je storils med tem popolno, ko pride-is možska na piano. V tem trenotku ne pa tik gozda ob potu, ki raz plsvne eeste v Volčji potok vodi, neksj zsblivks, kskor da bi kdo gobo kre-»al. Kmalu potem se poksie ogenj pri tleh. "Ona je, znamenje nsms je dsla," pravi Nn-zliČ, kazoč ne ono strsn, od koder je lu/1 odsevale. Molče ubereta potem tovariša pot proti oni zirsnl, iu ko se liližsts ognju, meni Oogala: "Pazi, da se ne zaljubiš nocoj! 1*gi*bljena sva oba, **e še povrh meni naredi, kakor je nekdaj Knaflju, da je kakor za lastnim nosoin vedno za njo tekel." Iz takovega govora ju vzdrami moški glas, ki se kakih sto korakov od ognja oddaljen čuje ter vpraša po Imenu prišieeev. * Hogals ne odgovori, le tri pote zapored za-kešlja. 9.0 to znamenje je bilo dovolj, da nekdo izra debelega hrasta stopi ter prišleca pozdravi rekoč: "Kje kolovratita tako dolgo! Zamudili sni > ga nceoj. £e proti večeru je s Kriškarjetn v Sina rn ko odšel ln ondl bode prenočil. Mislim, dr. smolo diši, kskor llsics pa*t " Ko pridejo potem vsi trije k ognju v gozdnem za tišji, vstane velika črnolssa ženska, ki je v obliijn sedela na deblu. Nato stopi h Oogali ter mu nekaj na uho salepeče, kar Naglic po nje-iu m čmerikavem obrazu tako razsodi, da ne mora biti kaj posebno prida. Molče posedejo vsi okoli ognja. "Ali al spravila torej vae v red, Stobejka?" vpraša črez nekoliko (logsla žensko poleg hcIic ".laz imam le davno vse urejeno. In česar ne morem storotl sama, obljubil m mi ti. Videla sem nocoj, da nisi govoril resnice." 'Nikari me ne pikaj kskor csa! Medu no dobiš iz mene, rajši svoje prste v Nagličevo grivo utakni. On je zakrivil, da sva se zamudila za pol ure. A pri dnevu bi se itak ne Inlo dalo nič pridu opraviti." Smejal se je orjaški tjogsla, a razjarjena Sto-liejks Je jelš obirati boječega in Zaljubljenem pisarja Nsgllčs. Ko ga je dobro oštela, reče (logala: "Pusti mu še nekaj rudeče brade zs >.nne; če ne, pusti vao tu, kakor zajec dlsko v grudnu ra grmom. Saj veš, ko bi bilo šlo za tvojo osdbo, bil bi kakor i.tedvrd za medom nem pridirjal; povrli si je *e •ia tudi neksj pet za našo atvar obrusil. Naznani tnti, da se mi smili Knafelj. Dovolj ga tepe lastne oaoda. <>mr bi se se Nagllče-*o srce zaradi njega bolesti ki čilo T Hazumeti ne morem, kako se more izprrnie-nltl ljuhsnen, kakoršna je M's tvoja, v zlobno sovraštvo." /.bledela je žeiukit pri teli beaedah in je zrl.i strme v ugsaujoči ogenj, potem je dejala: " Prljsteljs, vidva ne pornata iu ne vesla, I aj je zapuščeno iu povrh taljeno srce, kot Je moje Odpuatlla bi mu, ali ds me je javno imenoval sprijeno ienal.o brez mačaja, tega mu ne mo-rrm odpustiti. Zarsdltegn sem >sju povabila sem nocoj. /atniidili smo pravo priliko, in zdaj je pre. pozno.'* Izgovorlvšl zakrije Stoln jk/i oči in «e obrne v stran. Tihots nsstane nekaj č«as potem. Sto prsv, ko ae jame Oogali adehati in prisveli maahe izza \ isokih smrek na pogorišče, pravi moisk, kl je prej zs droeaam na «ir«J!i «tt»l: "Sps» nI joto prišli v ta llaičju brlog /dihu «e nam ps tn d i lahko v rea j l Je II Nagllč! Ko bl Imel jan kaj govori«i, rekel bl 1'hij mo onega, kl adrsfbe dela med nami, in prodaj-mo ga gospoakl ter pljmo enkrat zs njegovo liešno glavo!" ("*elo se je smračllo Oogali pri teh l*«edah (loreč oklešček je tgrahll na pogorišči in g«i »tr« ino zalučal govorniku v glavo, da ao lakrr »»pate na Vae strani, ter dejal t "Molči lakota! Miali! sem, da ao inoije moji somišljeniki, a ne babe, ki se umikajo poštene- mu boju is mešetarijo za hrbteml" Poznali so vai Oogalo in vedeli, da se ni šaliti z njim, kedsr je sisbovoljen; tedsj umolknejo. St ne bilo zgodilo ničesar, v gozd in dslje čez polje proti Aiosrnici. "Čudim iensks je to," prsvi potem Oogsls. "Sama «i naj porsvnsts. ksr sts zsinotsls. Sramot no bi bilo, da bi onečsstil mož avoje iine zaradi ienhke, ki se jej zobje skoininajo po msšče-vsnju!" DEVETINDVAJSETO POOLAVJE. Nenavadns m mišica je prihitela drugi dsn \ Amsrnico jHMtlušst Knsfljevo pridigo, ln lep je bil baje ta govor; ksjti pogoste odobravanje poslušalcev ga je spremljalo v začetku. A ko se je jel Knafelj poslsvljati od nehvslešne domovine, kskor je trdil, ter nsznanjsl uzroke svojega slovela, med ksterimi je bil eden glavnih razprtija in zavisi njegovih nekdanjih prijateljev, in povrh ie osobito tskih, ksteri nimajo niti po stanu niti po spolu v verskih zadevah nikakoršne pravice; tedaj se je pa čulo mrmranje in nemir. Poslednje je bilo vzrok, da se je govornik še liolj ogrel za svoje dokaze. On se je spozabil tako daleč, da je jel javno naštevati itnena onih, ki niso nič prida katoličanje, a še slahejši lute-ranei, ter zssluiijo, da jih pahnete obe stranki iz svoje družbe. In ko so se imenovala imena Stobe, Naglic in druga, prevzel je nekakšen strah poslušalce. Zakaj dobro so vedeli, kaliko zaveznikov imajo poslednji in kako lahko se vname krvav boj zaradi nepremišljenih besed. Nemir je postsjal potem vedno večji, žvižganje se je čulo in posamezni klici: "Vrzite Knaflja s prižnice, ubijte ga sramotilcal" Dolgo ui trajalo to groženje, kar sc pririjet.i izmed množice dva moža do prišnice, ki sta imela obraz z rutami zagrnen. Večji možak zgrabi govornika, zatisne mu usta, zadene ga na ramo kakor petletnega otroka ter hiti med nepopisljivim-hrupom in smehom z njim iz cerkve. Prišedši na prosto, postavi ga na zemljo, in tu mu ogrne navaden kmetaki plašč, njegovega pa odda svojemu tovarišu ter sc zameša nato med neštevilno množico. Kakor da bi ne vedel ničesar o poslednji dogodim, pa kriči: "Priniite Knaflja, ubijte gs! 1'šel je zapeljivi e!" S takovim vedenjem sdbega v naglici Ijud,-stvo, da se razpoti na vse strani hiteč za videznim ubežnikom. A ko ga doteče, spozna v njem V Oogalovega tovariša Nsgllčs. (logala porabi to ugodno priložnost in pote -gne Knaflja na stranski pot za seboj. Zadnji ga pa takoj uboga, kajti spoznal jc bil svojega nekdanjega tovariša. Ka kf četrt ure od Amarniee stala je tedaj ob Bistrici lesena ko^a. Že davno nI bival nihče v njej, le ribiči so iskali ondl ob hudi uri zavetja. Tja odvede Oogala svojega ujetnika. Kmalu potem priteče ludl Nagllč po ovinkih za njim bi še nekaj drugih moi. Žalostno je bilo gledati nekdaj ponosnega Knaflja sredi grčavih moi, kl so bili zbrani kakor h krvavi sodbi okoli svojega mojstra. "Ali me poznaš, Knafelj!" vpraša Ooga!'i potem ter veli ujetniku, naj mu sede nasproti. Odgovoril ni Knafelj, le rdečica mu je zalila prej bledo lice, iu tndi sedel ni, kakor se mu jc bilo ukazalo. "Veš, zakaj sem te ujel ln pripeljal sem!" nadaljnji! Oogala. "Zato, da me uničil ali umoriš in sebi vrhovno versko oblast podeliš", odgovori mirno Knafelj ter še pristavi: "Ne misli, da se bojim tega, kar me čaka v vaših roksh. Prosim vss, storite, xsr ste mi namenili, ps hitro, morda bi vspi bilo pozneje ial Ir bi se sramovali nvojega dejsnjs pri belem dnevu." Ponosno je govoril moi te besede. Videlo se je, ksko je pretresslo sovraštvo zbrane možakarje zsrsditega. Le Oogala je ostal miren kakor piej. A sedaj ukaže tovarišem, nsj zapuste za nekaj časa kočo; kajti on hoče ssm govoriti z ujetnikom. Ko sts bila Knafelj in Oogala sama, pravi poslednji: "Prijatelj, čemu je bilo treJia razpora med nama! Poglej, kam te jc pripeljal tvoj ponos ln koliko je škodoval naši stvari!" "Prefiozno je govoriti zdajci o tem. Stori, ksr hočeš sloriti, drugegs odgovora nlmsm na tem mestu." Imponovsls je Knsfljevs neustrašljivost Oo-gall. Morda ae je ps tudll spomnil nekdsnjega zveatrga prijateljstvs, ki gs Je vezelo nsnj, rs -torej je dejsl • "Knsfelj, js* te imem še vedno rad ksko,-nekdaj: aamo tvoj ponoa in razprtijo sovrašitn. Pomisli, koliko aem storil zate in ksko plačuje* i i mojo dobroto in pomoč f Pokszsti sem ti hotel, da nisem surov človek, kskor me sodiš in arsmo-ti pred svetom. Tn bsl zarsdltega aem prišel dane« sem. Svoje življenje sem zastavil zate, d.i te rešim iz rok razjarjenemu ljudstvu moje stranke, ki bi le bilo brez dvoOis kamnslo. In govoriti vm hotel tu reano liesedo s teboj ln te svariti, v aru j ae, predaleč al zašel v avojem verakem Ščuvati ju t Kobitn one ženske Stobejke se ogihlji! Najela me je meneč, da te uničim jaz. Zaraditega aem zamudil včeraj nalsšč prelo v gozdu na te, kakor aem bil obljubil, in danea sem pritekel akrivši v Amsrnien, ker arm vedel, ds tl iugs \amo«t " (Dalje sledi). Sirom Amerike BRITSKI MLAČNEŽI MORAJO TAKOJ V ARMADO. St. Paul, Minn. — Državni ad-jutsnt jc prejel od generala Orowderjs poročilo, da morajo britski podaniki tskoj v armado, če zshtevajo oprostitev od vojaške službe, ker so rojeni v inozemstvu. Nsročil je mr. W. K. Khinovvii nsj razvhii registracijske'listke britskih podanikov posebej. DOPISI VLAK SKOČIL RAZ TIR. Schrevvport, La. — Na Vicks-burg, Schrevvport & Pacific železnici je skotil vlak raz tir blizo Wodleyja iu sc za ril v jarek. Pet vojakov je bilo poškodovanih. Dva sta dobila tako težke poškodbe, da so ju prepeljali v bolnišnico. (Nadaljevanje z 2. str.) dim, da je bil največji zgodovinski praznik naše republike tu kar najsijajnejše proslavlja. Med drugimi je korakalo tudi društvo Skala, št. 50, SNPJ. s svojo krasno zastavo. Takoj za' tem društvom pa smo korakale me. V paradi smo imele precejšnje število otrok. Posebno se je lopadla gledalcem boginja svobode z veliko ameriško zastavo, ki je korakala prod nami. Občinstvo nas je povsod burno pozdravljalo. Smo pa stvar tudi dobro ara l-žiraie. S«weda gre največ priznanja naši zastavonožinji.. • 200 LJUDI LOVI 2ELEZNI&KE ' BANDITE. Paola, Kaa. —Nad dve sto obo-roienih mož se je razdelilo v patrulje in preiskujejo obrežje re-'ke Marais de Cygne po železniških roparjih, ki so oropali osofv-ni vjak Missouri, Kansaš & Texas železnice. Banditje so vstavili vlak z zastavico iu prisilili strojevodja in kufjnča, da stopita v pasaŠirski voz. Zaklenili so pasažirje v vozove, banditje so pa tekali gor in dol in streljali, da napravijo strah in grozo. Pri tem blaznem počet ju so ranili tri osebe. Nekaj banditov jc vstopilo v vozova za prtljasfo in pošto. Odpeli so vozova iu ko so bili vsi banditje na lokomotivi, so jo od kurili. Pobrali so iz voz vse vrednosti, sedli na avtomobile in se odpeljali na njih. Banditov je bilo trinajst. Kmalu je bi-» la vsa okolica alarmirana in gonja na bandite je pričela. MLAD POMORŠČAK PRIJET KOT M0RILE0. Ohioago, 111. — Na velikojezer-ski veflbališčni postaji so prijeli sedemnajstletnega pomorščuka Richard Monohana na obtožbo, da je sodeloval pri roparskem morilskem napadu na Thomas Bren-nana, podblagajnika Cudahy Packing kompanije v Kansas Ci-tyju, ki je bil umorjen dne 2. a-prila t. 1., ko se je postavil v hran treni tolovajem. Policija izjavlja, da je Mona-lian priznal, da je oddal usode-polni strel, ki je ubil Brennana. Izjavil je, da se rad vrne v Kan sas City, ne (la bi bilo treba izpolniti potrebnih listin. Policiji je tudi neznan}! imeni svojih tovarišev. Po umoru so šli banditje v To-peko, kas., kjer so se ločili. Mo-nakan je Sel v Chieago, kjer jj vstopil kot novinec v mornarico. Pismo, ki ga je pisal Monahan svojim sta rišem v Kansas (Mtv, je prišlo v roke sarientu Doranu ln oblasti so brzojavile v Chieago, da ga primejo ln vrnejo v Kapsas Olty. Naša veselica, ki se je vršila 29. junija, je bila jako povoljno obiskana. "Ktude.iček izpod skale" sc je trudil utešiti žejo svojim gostom s sladko vodo, ali kljub vsem prizadevanjem ni dosegel zaže-Ijenega uspeha naši društveni blagajni kot svoječasno, ko še ni bilo te grozne "suše." Kljub su ši se še ne mislimo odpovedati vsaki zabavi. Zato vabimo že sedaj vse, ki bi se radi nekoliko po-veselili v našem krogu, da poja-drate •/ nami po vodni gladini. Kdor želi biti v naši družbi, naj ne zamudi te uprilike. Nadejam ae tudi, da nas ob tej priliki zopet poseti bratsko društvo Skala, št. 50. Me bomo vedele ceniti vašo naklonjenost in jo vam ob priliki i udi povrnile. Kdaj se bo vršil ta izlet, bomo pravočasno poročale v listih, kakor tudi druge podrobnosti programa. Letina ne kaže v teh krajih nič kaj povoljno. Vzrok je menda suša. Breskev in jabolk ne bo, pa tudi pridelek grozdja slabo kaže, kar lio povzročilo še večjo sušo. Ni čuda, če je sedaj obrnjena pqsc1}«*( pozornost na vinsko tr-toTPripoveduje se, da jo je nekdo pred kratkim straži! s puško, keV je bil nekoga zasačil, da mu je u-ničeval njegovo zadnjo nado. Neverjetno, da se more pripetiti kaj takega; saj grozdje vendar še ui prepovedano. Čemu naj se ga potemtakem uničuje! Kristina Otnahne. glavni vir dohodkov. (Joveja šivi. vina ima sedaj zelo visoko eeno Krava, ki smo jo dobili pred par leti za $60 do $80, stane sedaj ♦125 do $250. Kdor ima sedaj do-sti živine, ima tudi velike dobou. ke. Posebno visoka je cena živini boljših pasem. Čudno se mi zdi, da se ameriški Slovenci tako malo zanihajo za kaietijstvo, dasiravno so večinoma poljedelci še iz stare domovi- ne. Jaz predlagam poročevalcu (Juj. žli, naj se posveti farmarsTvu, da ne bo vedno taval okoli Ine/. jnim iu jKikoja. Na farmi mu |.o pmv ugajalo, ker je velik ljubitelj krompirja. Če te veseli pridelovanje krompirja na debelo, se potrudi v naše kraje, kajti krompir tu dobro uspeva. Tudi solnčne io-že v'naši deželi sladke deteljic dobro uspevajo in si boš kako lahko tudi vsadil v rvoj vrt, samo nekoliko poguma ti je treba. Jz poročil v listih sem izprevi-dela, da ate na 4. julija obhujuli imenitne slavnost i. Tudi pri nas nisino bili brez nje, kajti pričel je sam sv. Klija in metal gromsko strele iz oblakov. Obhajali amo torej 4. julij po starem auerKhein običaju h streljanjem. J. Stark. RAD BI IZVEDEL za svojega prijatelja .Toe Sorin-ca, bila sva skupaj v Superior, Wyo., in potem pa nevem, kani je odšel. Knkrat ml je pisai iz I)en-verja, sedaj pa nc vem popolnoma nič. kje ae nahaja. Cenjenjp rojake proHirn, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani ali pn če bo sam čital ta oglas, naj se nii sam prijavi na naslov: Joe Babich, P. 0. Boz 187, Kincaid, m. NAPREDEK Holecombe, Wia. — Tukajšnji slovenski farmarji smo piecej daleč raztreseni drug od drugega, da le malo kdaj pridem« skupaj. Z.i obiske sedaj tudi nimamo časa, ker smo zaposljeni s kmetij-st v oni. Letina kaže zelo delermee praznil lepe pSMiiirj« u The Maple Ridge Coal Co., Holsopple, Penim. Naši rudniki niso linijski, ampak mi vseeno plačujemo po unijski lestvici in se dela samo po osem ur na dan. Kavno smo dokončali nasa nova petsobna stanovanja v katerih je vse moderno vrejeno, tekoča voda, električna rasvetljava, vrtovi in premog damo zastonj, oziroma vse skupno po $10.44 na mesec v najem. Naši rudarji zaslužijo povprečno do $100.00 na dva tedna. I^ahko pridete sem s B. & O. R. R. železnico do Holsopple, Pa., ki je v bližini Johnstowna. Mi pošiljamo rudarje iz našega urada vsak petek jutro. — Oglasite se pri: Mr. A. M. Springer, 701 House Bullding. PITTSBURGH, PA. . u '. I "hS^/tf , J,.,